#o*tn!na plpčanav gotovi MariborsM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 254 Maribor, sobota 7. novembra 1931 » JUTRA « !Zha a razun nedelje :n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem čak. z*v. v Ljubljani it. 11.408 /elia mesečno preieman v upravi ali po D0*b' 10 Din, doatavljsn na dom pa 12 Din Telefon: Uradn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglati pa tarifu Oglata »prajama tudi oglasni oddalak .Jutra" v Ljubljani, Pralamova ulica it. 4 Pred zmago Samo še ena noč nas loči od zgodovinske nedelje 8. novembra, od dneva, ki bo pričetek nove dobe v mladi kraljevini Jugoslaviji. Težke preizkušnje in krize smo od osvobojenja do danes doživeli Jugosloveni in priznati moramo, da so bili časi, ko smo obupavali nad svojo bodočo usodo. Posebno v tistih časih, ko je ječala domovina v bratomornem besednem in dejanskem boju bivših zde-moraliziranih in zdemagogiziranih strank, ki so poznale samo en cilj: svojo lastno korist. Toda prišel je veliki 6. januar !. 1929. in znova je v nas zrastla velika vera v lepšo bodočnost in zdravo moč troedine kraljevine Jugoslavije. In radovedno smo prisluškovali govoru ljudstva, vprašujoč se, kako bo sprejelo in pojmovalo namene velikega kralja Aleksandra I. Sprejelo in razumelo ga je popolnoma in oddahnili smo se. Videli smo in spoznali: naš narod še ni pokvarjen, ostal je kliub vsemu strankarskemu besnenju v svojem notranjem jedru čist In kremenit. Prišla pa je nova preizkušnja: volitve. Jim je bila spregovorjena ta beseda, so se pričeli dvigati na površje že skoraj pozabljeni strankarski konjunkturisti, na-dejajoč se, da spet prihaja čas, ko bodo šli v klasje posevki njihove strupene ljulike. Zopet so hoteli vreči med ljudstvo svoje mreže, loviti in slepiti v svojo osebno in partizansko korist. Ko so pa Uvideli, da se nekdanji časi zares nikoli več ne bodo vrnili, da so za vekomaj Potisnjeni v pozabljeni, so v besni in o-bupnl jezi ubrali drugo pot. Pričeli so Hujskati proti volitvam im celo k uporu. Hoteli so, da bi se ljudstvo izpozabilo in se zanje steplo in izkrvavelo. Ko jim tudi to ni uspelo tako, kakor so pričakovaH, so sramotno pljunili na vse tisto, kar so nekoč blagoslavljali in padli tako nizko, da so postali odkriti izdaJalci domovine ter pomočniki naših smrtnih sovražnikov z onstran meja. Čimbujše je postajalo njihovo onemo-Klo besnenje, tembolj je pa ‘ljudstvo samo uvidevalo, da pot, na katero so jo klicali za seboj, ni prava, da je ta pot po-Rubna ne samo za domovino, ompak tudi vsakega posameznega državljana. — Qlas pameti, ki le predobro ve, da je mogoče doseči dobrobit le z grajenjem 'n pozitivnim delom, nikoli pa ne z rušenjem in negativizmom, Je prevpil glas 'zkušnjavccv in zape'jivcev. in zgodilo !e, da je naše ljudstvo tudi sedaj prijelo uvidevati isto, kar je uvidelo takoj Po 6. januarju. 1. 1929. Danes lahko zato tiirno pričakujemo nedelje, zgodovinskega In velikega dne 8. novembra. Naš "arod je tudi sedaj ostal trezen, razso-*kn. čist In kremenit. Volilna agitacija je pokazala po vseh ^»krajinah naše prostrane države, da je *°Uko in takega aktivnega zanimanja za v°lltve, kakor ga niso niti največji opti-pričakovali. Na tisoče in tisoče je * (tal shodov In sestankov doli od Džcv-(J*e!ije pa gori do Subotice, Jesenic in revalj in ne priredijo jih samo kandida-** ampak tudi nešteti drugi idealni mo- Krvavo klanie v Mandiurili VELIKE KITAJSKE IZGUBE. — POLOŽAJ RUSIJE. — IZREDNA SEJA DRUŠTVA NARODOV. LONDON, 7. novembra. Po večernih poročilih iz Tokia so poslali Japonci dva nova bataljona preko reke Noni in s tem ojačili svoje čete, ki so že od včeraj zapletene v težke boje s Kitajci. Izgube so na obeh strameh velike. Kitajci so izgubili doslej 30 topov in 5000 mož. BERLIN, 7. novembra. »Berliner Ta-geblatt« poroča iz Nankinga, da prehajajo vojaške operacije pri reki Noni vedno bolj v rusko interesno sfero, tako da obstoja resna nevarnost, da se bo tudi Sovjetska unija aktivno vmešala v kl-tajsko-japonski konflikt. PARIZ, 7. novembra. Zunanji minister Briand je sklical za 15. t. m. v Pariz izredno sejo Društva narodov, ki se bo bavila izključno s položajem na Daljnem vzhodu. ŽENEVA, 7. novembra. Kitajski zastopnik pri Društvu narodov je izročil novo noto, naperjeno proti nadaljnjim okupacijam Mandžurije s strani Japoncev. Pogajanja med Francijo in nemiljo NEMŠKE ZAHTEVE. FRANCOSKO STALIŠČE V VPRAŠANJU REPA-RACIJ. PARIZ, 7. novembra. V nemško-francoskili pogajanjih je v vprašanju ameriških razgovorov prišlo sicer do načelnega sporazuma, vendar pa hoče Nemčija poznati podrobno meje opol-nomočenja konzulativnega komiteja, ki je predviden v obnovljenem Youn- govem načrtu. Francija stoji na stališču, da se morajo privatni nemški dolgovi staviti za politične, t. j. za reparacije, ki so prvo. Nemški poslanik v. Hoesch je o tem vprašanju dolgo razpravljal s francoskim finančnim ministrom Flandinom. Arefaciia zloglasnega razbojnika MORILCI PO NAROČILU. ZAGREB, 7. novembra. Policiji v Bje-lovaru se je posrečilo prijeti člane zloglasne razbojniške tolpe, ki je že nekaj let ogrožala vso okolico. Poglavar te tolpe je bil krojaški mojster Stevan Lovre-kovič-Perina iz Graberskega brda, ki je v spomin na zloglasnega razbojniškega poglavarja dobil priimek »Čaruga z Graberskega brda«. Tega Čarugo drugega obremenjuje dolga lista zločinov. Zanimivo je, da ni nikdar moril in ropal na svojo roko, ampak e delal »po naročilu«. K njemu so prihajali ljudje z raznimi željami: dediči, katerim sorodnik predo konodajno skupščino), naj mu izroči majorja Franca, ker je obtožen zaradi veleizdaje, ker je organiziral vstajo v Tabladu. Kortes je sklenil po daljšem posvetovanju, da majorja Franca ne Izroči. Mariborski in dnevni drobit Junak noia In kole V DVEH DNEH POVZROČIL V EČ TELESNIH POŠKODB. M a k o 1 e, v zač. novembra. Jožef Kodrič, delavec iz Štatenberga, občina Makole, 21-leten fant, je sila razburljive narave. To bi se mu naposled oprostilo, ako bi ne bil fant pri tem tudi nasilen. Te dni pa je naravnost podivjal. Najprej se je lotil Franca Krajnca, ki je pasel v bližini njegovsga doma. Brez vsakega vzroka ga je napadel in mu z železno polico zadal na glavi veliko rano ter na roki tri močne krvave podplutbe. Pred orožniki se je izgovarjal, da je to storil iz maščevalnosti, ker je Krajnc tudi njega spomladi napadel, češ »Zdaj sem mu vrnil.« Kar drugi dan pa je z nožem močno poškodoval mizarskega mojstra Antona Vidmarja, njegovega sina Jožeta in hčer Terezijo rz Studenic. Ti so-s Kodričem na kladali v Štatenbergu listič. Po končanem delu jim je dala gospodinja, kot je običaj, pijače, katere se je pa K. malo preveč navžil. Alkohol ga je še bolj podžgal, da se je znesel meni nič tebi nič, ko so se peljali domov proti Studenicam, najprej nad očetom, katerega je enostavno vrgel raz voza in mu potem zadal več poškodb z nožem. Zatem je navalil z nožem še na sina in hdar. Da se niso rešili z naglim begom, bi bil nemara vse tri poklal. Ker sedaj ni imel drugega, nad čemer bi stresel svojo jezo, je šel ta sirovež z nožem nad živino, kar pa so ljudje, prihitevši na pomoč, še pravo' časno preprečili. Vsi ranjenci so morali poiskati zdravniške pomoči. Kodriču bodo pa na sodniji primerno ohladili prevročo kri. »se:: Zastražene železniških prog. Zaradi terorističnih aktov, ki so se v zadnjem času izvršili na železniške naprave in železniški promet, so važni deli železnice zastraženi po vojaških stražah. Ker se izvaja vojaško zastraženje zelo strogo, naj nihče samovoljno ne uporablja železniških naprav za nedovoljene prehode, zlasti ne skozi železniške predore, čez viiadukte in mostove, kjer grozi pasamtom nele nevarnost od vojaških straž, temveč tudi od vlakov in da se sploh vsakdo popolnoma izogiba železniške proge in železniških naprav, koder niso javno dostopne, oziroma napravljeni iti dopuščeni prehodi. Pozivam vsakogar, da se brezpogojno pokorava poveljem, odredbam in navodilom vojaških straž in da pri njihovem pozivu »stoj« takoj obstane na mestu, ker bi vojaška straža v protivnem primeru po svojih službenih predpisih morala rabiti orožje in bi moglo priti do nesreče. Opozarjam najresneje, da je po predpisih zakona o železnicah in javnega prometa z dne 23. VI. 1930 hoja po železniški progi, nasipih, mostovih in drugih železniških prostorih za vsakogar, ki tam nima službenega posla, prepovedana in da bo vsakdo, ki bi kršil tozadevne zakonite pred pise, najstrožje kaznovan po zakonu. -Mestni načelnik: dr. Juvan, s. r. Večer slovenske narodne pesmi. Pevski zbor ferijalne zveze priredi v sredo, dne 11. t. m. ob 20. uri v kazinski dvorani pod vodstvom prof. V. Schweigerja koncert s sledečim programom: 1. Dr. A. Dolinar: Po gorah grmi; 2. O. Dev: Barčica je spuvana; 3. Dr. A. Dolinar: So ptičice zbrane; 4. O. Dev: Veterček po zraku gre; 5. Dr. A. Dolinar: Sinoči sem na, vasi bil; 6. O. Dev: Oj tam za goro; 7. Z. Prelovec: Spomlad prav luštno je; 8. J. Pavčič: Pojdem v rute; 9. J. Pavčič: Jaz mam pa konača; 10. Dav. Jenko: Oj le šumi gozd nad mano; 11. St. Premrl: Bom šel na planince. Odmor. Po odmoru: 12. V. Schweiger: Fantje zgodaj gor vstajajte; 13. V. Sclnveiger: Po polju že rožcecve-tejo; 14. V. Schvveiger: V nedeljo zjutraj vstala bom; 15. Z. Prelovec: Bom šel na planince; 16. Z. Prelovec: Ko so fantje proti vasi šli; 17. Z. Prelovec: Ljuba si pomlad zelena; 18. J. Pavčič: Adijo, pa rdrava ostani; 19. O. Dev: Pod klan-čkom sva se srečala; 20. Dr. A. Dolinar: Kmetič veselo na svetu živi; 21. Dr. A. Dolinar: Moj fantič je m Trolsko van-drou; 22. O. Dev: Tička je zaprta bva. Dljaštvo, združeno v pevskem zboru FerUaltie zveze v Mariboru, šteje krog 80 pevk in pevcev. Navedene pesmi pojo v mešanem, moškem, ženskem zboru in v samospevih. Klavirsko spremljevanje: gdč. prof. Minka Zacherlova. Slovenska dijaška zadruga v Pragi. Slovenska dijaška zadruga, ki skrbi za socialne in kulturne potrebe slovenskih visokošolcev v Pragi, je imela 31. oktobra t. I. svoj vsakoletni občni zbor, katerega se je udeležilo čez 40 članov. Predsednik tov. Z. Počkar je kmalu po 20. uri otvorll občni zbor. pozdravil nove elane ter poročal o kulturnem in socialnem delovanju društva in o gmotnih tež-kočah preteklega leta. Po prečitanju zapisnika so sledila poročila odbornikov. Med letom se je podprlo z dekatami 17 članov, ki so skupno prejeli Kč 15.650. — Prejemki pri nabiralni akciji so bili letos manjši kot prejšnja leta, posebno število podpirateljev se je znatno skrčilo, obnos pa so delno izravnali nekateri večji darovi. Nabiralna akcija preteklega leta je prinesla 7017.35 Kč. Nato so sledile volitve novega odbora in so bili izvoljeni: predsednik: Jože Germ, cand. ing. kom.; podpredsednik: Polde Brenčič, cand. med.; tajnik I.: Boris Kalan, stud. iur.; tajnik II.: Dušan Krapež, cand. ing.; blagajnik I.: Dušan Cejan, cand. ing. com.; blagajnik II.: Stanko Murko, stud. arh.; gospodar: Julij Gorup, stud. polit.; revizorja: Zdenko Počkar, cand. ing. in Loj ze Debeljak, cand. ing. — J. Prepoved. Točenje alkoholnih pijač je glasom volilnega zakona danes, jutri in v pon deljek najstrožje prepovedano. Izložbeni aranžerji! Nameravamo ustanoviti svoj klub, izdajati strokovno glasilo in prirejati poučne tečaje, zato prijavite se vsi na naslov: Ivan Vrisk, Maribor, Vrstovškova ulica 4. Cesto Maribor—Ruše popravljajo. Okrajni cestni odbor je odda! popravilo ceste Maribor—Ruše ljubljanski tvrdki »Slograd«, ki je pričela te dni s popravilom. Najprej bo napravila za poizkus 800 metrov ceste, da preizkusi nov način gradbe cest. Na-tranjav obdelava cestišča obstoji iz gramoza ter vezilnega sredstva B 10. Sestanek omladlne N. O. Omladina Narodne obrane poziva vse članstvo, da se udeleži današnjega sestanka ob y*l. uri. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 13. t. m. bo predaval g, prof. Teply iz Maribora o pomenu racionalizacije dela. Predavanje bo združeno s skioptičnimi slikami. Ceneno meso. V pondeljek, dne 9. t. m. se bo od 7. ure naprej prodajo na stojnici za opore-čeno meso pri mestni klavnici 150 kg govejevega mesa po Din 6 in 140 kg telečjega mesa po Din 7, in sicer na osebo po 2 kg. Iz profesorske službe. Za suplenta na državni realni gimnaziji sta imenovana g. Stanko Modic, tajnik realne gimnazije v Plevlju in g. Vinko Košak, diplomirani filozof v Ljubljani, Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden bosta imeli nočno le-knmiško službo lekarni »Pri sv. Antonu*, Alhaneže v Frankopanov! ulici in Ko-n igo Vci lekarna »Marija Pomagaj« na Aleksandrovi cesti. Sprememba posesti. Posestnica Antonija Stiegler je prodala svojo hišo v Einspielerjevi ulici St. 42 posestniku, vladnemu svetniku v p. Blažu Bonča za 70.000 Din. — Werner Pfrimer iz St. Poltena je kupil Scherbaumovo hišo na Aleksandro vi cesti 64 za 550.000 Din. Smrtna kosa. Sinoči je preminula na Tržaški cesti 39 zasebnica Josipina Korošec, stara 66 et. Pogreb bo v ponedeljek ob 15. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Liag j| spomin! Naše planine v slikah. Agilna zimskošportna sekcija SPD v Mariboru otvori letošnjo zimsko sezono z zanimivim skioptičnim predavanjem »Naše planine v slikah«, ki bo v sredo, dne • 11. XI. 1931 ob 20. uri v Zadružni gospodarski banki. V 140 diapozitivih nam bosta pokazala predavatelja — znana fotoamaterja gg. Vales in Cizelj -krasoto našega Pohorja, Urške, Koroši ce in deloma tudi Savinjskih planin v zim skein in letnem času. Zato vabimo zlasti one, ki z nekako rezervo opazujejo raz voj našega smučarstva, da si ogledajo krasoto našega smuškega raja. Gospodarsko poslopje v plamenih. Včeraj popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Ivana Piška v Zlatoličju. Ognjeni zublji so naenkrat objeli vso gospodarsko poslopje, ki je bilo polno sena in slame in se je ogenj z bliskovito naglico širil, tako, da je bilo vse gašenje požarnih bramb, ki so takoj prihitele na kraj nesreče, brezuspešno. Z naporom se je gasilcem posrečilo požar omejiti, ker so bili v veliki nevarnosti sosedje. V pomoč je prihitela tudi mariborska požarna bramba. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Škodo cenijo okoli 100.000 Din, ki je deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, se ne ve, sumijo pa, da je bil podtaknjen. I Sobot* Ned Ija Kabaretni večer Velika kavarna Nesreča v gozdu. Posestnik Štefan B a bi č iz Rač je podiral včeraj popldne drva v gozdu. Doletela pa ga je težka nesreča. Deblo drevesa je padlo na njega in ga hudo poškodovalo na glavi in hrbtu, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico. S kolesa je padla. Včerai popoldne je padla na Trstenjakovi ulici s koksa 49!etna delavka Liza Arzenškova tako nesrečno, da si je nalomila levo nogo in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Težka nesreča. Ko je včerai preizkušal mehanik Josip Jug motorno kolo in se vozil po Smetanovi ulici, ga je doletela težka nesreča. V trenutku, ko ie zavil v Gosposvetsko ulico, mu je pred kolo skočila 67Ietna zasebnica Marija Pin-teričeva iz Krčevine vsa zmedena in jo je podrl na tla. Da bi se izognil hujši nesreči, ie naglo okrenil motor in se zaletel v bližnje drevo tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Z rešilnim avtom so ponesrečenega Juga pripeljali v bolnišnico, Pinteričevi pa so obvezali glavo, ker se je pri padcu le nekoliko poškodoval,!. Tovorni avto zavozil v brzojavni drog Po se je včeraj popoldne skušal izogniti s pohištvom naložen tovorni avto nekega voza, je pri tem zadel v obcestni brzojavni drog s tako silo, da ga je podrl. Zaradi sunka je popadalo pohištvo z avtomobila in se je precej poškodovalo. Maščevati se je hote!. v Hlapec Josip M a č e k je že dalj časa kuhal jezo na svojega oskrbnika Augusta N. Včeraj popoldne je zgrabil gnojne vile in ga hotel v jezi prebosti, tak da je oskrbnik komaj tišel razdraženemu hlapcu. Maček priznava svoje dejanje, pravi pa, da se jc lotil z vilami oskrbnika zato, ker ga vedno zmer ja in priganja pri delu. Poravnala se bosta najbrže pred sodnikom. mariborsko gledališče Sobota, 7. novembra ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Nedelja, 8. novembra ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Nedelja v gledališču. V nedeljo, 8. t. m., se bo vprizorila kot večerna predstava Leharjeva krasna opereta »Zemlja smehljaja«, ki je radi svojega zanimivega de* janja, divnih melodij in priznano debre-ga podajanja dosegla takšen uspeh kot še nobena izmed operetnih vprizoritev poslednjih mariborskih sezon, o čemer pričajo dosedanje predstave, ki so bile dosedaj vse razprodane. Ce glava Te boli od piva in vina* vzemi 2 tableti ASPIRINA. Tatvina kolesa. Izpred glavne pošte so ukradli skoraj novo kolo znamke »Perfekt«, vredno 1800 dinarjev, dijaku Josipu Antoniču, ko se je za trenutek mudil na pošti. Tatinska Nežika. Policija je včeraj popoldne aretirala Nežiko S., staro 20 let, stanujočo pri Sp. Sv. Kungoti, ki ima na vesti več tatvin. Zadnje čase je Nežika izmikala posebno rada zimske plašče in se potikala po mariborskih gostilnah. Izročili so jo sodišču. Ga že imajo. Spretno se je znal skrivati star znanec policije, brezposelni mehanik Jakob F., ki ga je imela policija na su* mu, da je ukradel pred dnevi zimsko suknjo in klobuk v neki gostilni. Ukradeno suknjo je že takoj drugi dan prodal v starinarni in so ga tako izsledili. Ker je nevaren tuji lastnini, so ga izročili sodišču. Današnji trg. Današnji trg je bil bogato založen. Zelenjave in sočivja je bilo v izobilju. Slaninarji so pripeljali 119 zaklanih svinj. Okoliški kmetje pa na 51 vozeh krompir, zelje, čebulo in sadja. Cene so bile zmerne. Na perutninarskem trgu je bila bogata zaloga perutnine, nad 2000 glav. Kmetje so pripeljali tudi 11 vozov sena, 1 voz slame in 4 voze otave. K Meinel-Heroldu hitite, da prilike ne zamudite! Pretep na Meljski cesti. Stanovalci na Meljski cesti 109 nimajo nikoli božjega miru. Cešče se med seboj prerekajo in prepirajo. Preteklo noč pa.P[iš!o do krvavega pretepa. Ko je prišel Potočnik pijan domov, je začel, kakor trdi Klauzner, brez povoda pretepati 1 ečnikovega sina z gumijevko. Pečnikova mati pa je prišla nad Potočnika s Polenom v roki. V pretep jc posegel ti . ^!,zner in so se začeli pretepati med seboj na vso moč. Pošten-, jo je skupi.a I eemkova. Nezavestna je z globoko rano na glavi obležala m mestu pretepa. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico. S pijanim Potočnikom pa so imeli reševalci pravi križ. Koniai so ga ukrotili in obvezali ter spravili v policijske zapore. V policijske zapore so morali tudi Klauzner in njegovi tovariši. Vsi bodo imeli posla s sodnijo. S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče v petek je bilo 314 glav. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari 40 do 60 Din, 7 do 9 tednov stari 70 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari 140 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 580 do 800 Din; po teži: kilogram žive teže 6 do 7 Din, mrt* ve teže 9 do 10 Din. Siromašni starši, pomagajte svojim otro* kom. »Hrvatski Radiša« v Zagrebu, Senoina ulica 16 sprejme večje število dečkov, starih 14 do 16 let, ki so dovršili ljudsko šolo in imajo veselje izučiti se različnih obrti, in sicer za ključavničarje, slikarje, pleskarje, brivce, dimnikarje, kotlarje, kovače, krznarje, krojače, mesarje, stek-^rjev’.v.^esarje’ zidarje, mizarje, mlinarje, slaščičarje, peke, kleparje, lončarje, klobučarje, msdičarje itd. Sprejme pa tudi več učencev, da se izučijo za trgovsk® pomočnike v manufakturni in specerijski stroki. Starši, ki želijo, da se njihovi si* novi posvetijo navedenim poklicem, nal Pišejo na naslov Hrv. Radiša v Zagrebu, ki jim bo poslal potrebna navodila. Noseče matere morajo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravn® »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Joselovo« vod o, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Močno kajenje povzroča rumene, rjave ali črne plasti na zobeh. Za kadilce in kadilke je radi tega neobhodno potrebno redno večkratno dnevno negovanje zob z Odol-zobno pasto, ako si želijo ohraniti bele zobe. Odo l-zobna pasta očisti zanesljivo zobe, ne da bi Škodovala zobni sklenini. Odol-zobna pasta ima radi velike vsebine colloidalnih sestavin nai-večjo absorptionsko moč, odstranjuje radi tega vse nečistosti, neprijeten duh i” vse barvne snovi, ki se radi kajenja, jedi in prače prilepijo na zobe in povzročajo zabarvanje. Odol-zobna pasta dela bele zobe in čisto saco. V M a r I 6 o r ti, ffiie 7. XI. I93I7' mannursKT v CCEFNIK 'Jutri stran 9. Volilno gibanie Kandidati In njihovi namestniki v mariborskem okrožju Srez Celje: Kandidat Prekoršek Ivan, upravitelj javne bolnice v Celjiu; namestnik Goričan Franjo, posestnik in sreski kmetijski referent v pokoju v Višnji vasi. Kandidat Piki Franc, posestnik in gostilničar v 2a’cu; namestnik Srebotnjak Ivan, posestnik in trgovec z lesom v Sv. Petru v Savinjski dolini. Srez Dolnja Lendava; Kandidat Faflik Fran, župnik v Kan-čevcih; namestnik Ošlaj Jožei, občinski tajnik v Dolnji Lendavi. Kandidat Hajdinjak Anton, posestnik v Odrancih; namestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu. Srez Gornjigrad: Kandidat Pustoslemšek Rasto, novinar v Ljubljani; namestnik Kolenc Franc, posestnik in trgovec, Juvanjec, obč. Ljubno. Kandidat Goričar Matija, župan in posestnik v Mozirju; namestnik Sem Anton, posestnik v Ljubnem. Srez Konjice: Kandidat Goričar Maks, duhovnik in posestnik v Mozirju; namestnik Košir Anton, župan in član banskega sveta v 2ičah. Kandidat Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah; namestnik dr. Mejak Ervin, odvetnik v Konjicah. Srez Ljutomer: Kandidat Zemljič Jakob, posestnik in župan v Radencih; namestnik Skuhala Fran, posestnik in župan v Križevcih. Srez Maribor, desni breg: Kandidat dr. Vauhnik Miloš, odvetnik ♦ Mariboru; namestnik Volk Matija, posestnik in župan v Pobrežju pri Mariboru. Kandidat Krejčl Anton, tovarniški ravnatelj v Rušah; namestnik Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici. Kandidat Kirbiš Ivan, posestnik v Prepolah; namestnik Rajšp Josip, posestnik v Spodnji Polskavi. Srez Maribor, levi breg: Kandidat dr. Pivko Ljudevit, profesor v Mariboru; namestnik Janžekovič Ivan, posestnik v Košakih. Srez Murska Sobota: Kandidat Benko Josip, industrijec in župan v Murski Soboti; namestnik Buček Mihael, posestnik v Serdici. Kandidat Hartner Ferdinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih. Kandidat Vezir Geza, posestnik in gostilničar v Martjancih; namestnik Hodo-šček Fran, posestnik v Venkovcih. Srez Prevalje. Kandidat inž. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu, namestnik Geršak Ivan, posestnik in župan v Črni. Kandidat dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru; namestnik Topolovec Anton, okrožni nadzornik konzumnega društva v Prevalju. Srez Ptuj: Kandidat Petovar Lovro, poštar v pokoju in posestnik v Ivanjkovcih; namest. Šolar Franjo, posestnik v Zlatoličju. Kandidat Vuk Štefan, župan in posestnik v Cirkovcih; namestnik Čeh Jožef, gostilničar in posestnik v Ločiču. Kandidat Petek Franjo, posestnik v Cvetkove®; namestnik Rojs Ivan, posestnik v Ormožu. Srez Slovenjgradec: Kandidat Rupnik Franjo, uradnik Po-koninskega zaveda v Ljubljani; namestnik Volk Jakob, strojarski mojster v Šoštanju, Kandidat dr. Vošnjak Bogumll, poslanik v pokoju v Beogradu; namestnik dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik v Slo-venjgradcu. Kandidat Mermolja Ivan, posestnik v Št. Il u v Slov. goricah; namestnik Kac Ivan, posestnik v Šmartnem pri Sloveuj-gradcu. Srez Šmarje: Kandidat Špindler Vekoslav, novinar v Mariboru; namestnik Malgaj Anton, viničar v Strtenici. Kandidat Zdolšek Anton, posestnik v Hotumnju pri Ponikvi; namestnik Debelak Simon, posestnik na Kristanvrhu. Kandidat Drofenik Josip, posestnik v Št. Jurju ob juž. žel.; namestnik Lesjak Jurij, župan v Slivnici pri Celju. Shodi kandidata dr. Ljudevita Pivka Menda ni bilo v nobenem volilnem okraju toliko shodov in sestankov, kolikor jih je bilo v okraju Maribor levi breg, kjer so kandidat dr. Pivko, njegov namestnik g. Janžekovič ta številni drugi govorniki dan za dnem med volilci. V četrtek in petek je bila povsod agitacija Izredno živahna. Včeraj je bil poseben shod tudi za delavstvo Industrije ,v Melju. Zelo dobro je bil obiskan shod v Bresternici, kjer so volilci, ki so bili sprva apatični, postali najbolj navdušeni pristaši udeležbe in aktivnega sodelovanja pri sedanji državni politiki. Zelo dobro je razpoloženje tudi v vsej okolici Maribora in po obmejnih krajih v Slovenskih goricah. Vse naše obmejno ljudstvo bo jutri glasovalo, Volilni shodi kandidata Antona Krejčija Sreski kandidat, ravnatelj g. Anton Krejčl je Imel vse te dni več lepo uspelih shodov In sestankov. Posebno lepo je bil obiskan shod v Limbušu, kjer je bilo preko 200 zborovalcev. Prav tako so dobro uspela n egova zborovanja v St. Lovrencu na Pohorju, Račah, po neposredni mariborski okolici In po vaseh Dravskega polja. Izredno agitacijo so pa za g. Krejčija razvili njegovi prijatelji v Slovenski Bistrici in po vzhodnih obronkih Pohorja. Agitacija kandidata Ivana Kirbiša Sreski kandidat g. Ivan Kirbiš je zelo Posrečeno razvil svojo agitacijo po kmečkih vaseh. Po Dravskem polju^ pa tudi po Pohorju, dela cela vrsta kmetov zanj in prepričuje ljudi, da morajo jutri vsi na volišče. Brez dvoma bo njegova zasluga, da bo udeležba po vaseh zelo velika. Mogočen shod dr. Vauhnika v Pobrežju Včerajšnji 36. shod kandidata na desnem bregu, dr. Vauhnika, v Pobrežju je bil prava manifestacija državne misli. Zbralo se je v veliki dvorani gostilne Rojko natlačeno po’no ljudi, preko 300, večinoma delavcev in malih posestnikov. Viharno pozdravljen je dr. Vauhnik orisal zgodovino našega parlamentarizma, položaj, v katerem se nahajamo ta smeri, ki jih je treba ubrati. Njegov govor je bil neštetokrat prekinjen od odobravanj in razni govorniki, ki so se oglasili za njim, so naglašaii, da jim je simpatično to, da njih kandidat ne trosi obljub, ampak da obljubi samo eno, da bo posvetil vse svoje moči državi in posebej svojemu srezu. Drugi govornik, dr. Šnuderl, je obsojal protiagitacijo, ki je našla odmeva pri fašistih kakor pri heimverovcih, ki gotovo ne podpirajo naši državi koristnih akcij, in posebno ostro je govornik obsodil in med viharnim odobravanjem zavrgel politiko dr. Korošca. Nek delavec, ki se je prijavil k besedi, je odobraval kandidatove poglede na socijalno stanje, nek drugi obrtnik je zopet priznal pravilnost stališča, ki ga zavzema kandidat do obrtništva itd. Razpoloženje na tem shodu je bilo naravnost sijajno in Pobrežani bodo kot en mož prišli na volišče. Posebno iskreno je bil pozdravljen končno tudi priljubljeni domači župan Volk, ki je v jedrnatih besedah dokazal potrebo, da se vsi združimo v uso-depolnem trenutku na braniku države. Zobje so dragoceni. Ne delajte eksperimentov,uporabljajte _ ^ RreižJtVŠeno sredstva ODOL seje v 40 letih izkazal povsem svetu. OD O L ni nikoli razočaral* Volilni shod v Radvanju V sredo ob 7. uri zvečer smo imeli v gostilni Lobnik zelo dobro obiskan volilni shod. Na shodu je prvi govoril učitelj g. Malenšek. Pojasnil je sedanji gospodarski položaj in težke socialne prilike, v katerih danes živimo in kdo jih je pri nas predvsem zakrivil. Na poljudnih'primerih je izvajal, da smo dozoreli za sedanji čas, ko je treba gospodarju železne metle, da pomete, kar je bilo do danes kvarnega. Kdo eq pa pri tem največ prestal? Mlajša generacija. In zato je prav, da imamo med kandidati — g. dr. Vauhnika — iz te nove jugosloven-ske generacije, ki se bo mogla plodo-nosno baviti z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. G. dr. Irgolič pa je pov-daril, da mora biti konec, nad čemer smo sc vedno zgražali. lOletni režim je končal s streli, ki so povzročili prevrat. Prišla je doba, kraljeva doba, ko vlada kralj sam in narod njegov brez parlamenta. Sedaj pa prihajamo v popolnoma novo dobo, ko si hočemo ustvariti nekaj novega in boljšega. K besedi so se še oglasili domačini vseh stanov in iznesli razna vprašanja. Naš shod je bil res prava manifestacija. Klic železničarja — ime mo eno srce in eno dušo za kralja iu domovino — pa naj predrami slehernega Radvanjčana na dan volitev dne 8. novembra, da pride v šolo na volišče in tam odda svoj glas. Poziv trgovcem Da sodelujemo pri vzpostavitvi nepolitičnega gospodarskega parlamenta, kakor smo si ga že od nekdaj želeli, dokumentirajmo to svojo voljo s polnoštevilno udeležbo pri jutrišnjih volitvah! Vsi trgovci gremo jutri volit. — Gremij trgovcev v Mariboru. Primorski rojaki Dolžnost do naroda in domovine nas kliče jutri na volišče. Samo v enotni, močni in velik! Jugoslaviji je naša rešitev. Naše glasovanje naj bo Jasen In odločen odgovor vsem sovražnikom! Korošci Naša sveta narodna dolžnost je, da se odzovemo klicu domovine ta našega kralja In gremo jutri vsi do zadnjega na vo-liščet Gostilničarji Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru poziva vse svoje člane, da se udeleže volitev 8. novembra. — Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. Gasilci pozor Poživljam vse gasilske organizacije in gasilce, da ostanete zvesti svojemu geslu: »Sloga In na pomoč«. Nova ureditev naše države zahteva složno sodelovanje vseh državljanov brez nekdanjih strankarskih strasti. Zato podprite vsi do zadnjega poziv domovine in kralja — Jutri vsi na volišče! — Starosta Josip Turk. Trafikanti Tovariši, trafikanti, pokažimo tudi mi, da nam je država nad vse. Zato pojdimo futrl vsj na volišče! — Odbor udru-ženja tobačnih trafikantov. Hišni posestniki v Mariboru Društvo hišnih posestnikov v Mariboru poziva vse svoje člane, da se jutri zanesljivo udeleže volitev v narodno skupščino. Člani, hišni posestniki, naj se zavedajo, da je redno parlamentarno delo velike važnosti tudi za hišno posest. Zato Jutri val na volišče! — Društvo hišnih posestnikov za Maribor In okolico. Invalidi V našem interesu je, da se vsi do zadnjega udeležimo jutri volitevrZato pozivamo vse člane, da gredo na volišče. Kdor ostane doma, škoduje sebi. Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov. Peki Pekovska zadruga za Maribor in okolico poziva vse svoje člane, da se udeleže popolnoma zanesljivo jutri volitev. — Zadruga pekov za Maribor in okolico. Obrtniki volici Pozivamo vse obrtnike in obrtne zadruge, naj apeliralo na svoje člane, da se udeleže jutrišnjih volitev! — Zveza obrtnih zadrug. Mesarji Mesarska zadruga poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže jutri volitev. _ Mesarska zadruga za Maribor in okolico. Železniški upokojenci Da smo štaroupokojenci državne In južne železnice v bedi, ni treba opisovati. Da bo pa moglo naše društvo svoje delo uspešno nadaljevati in bo našlo zaslombo pri državnih poslancih, je nujno potrebno, da se jutri vsi udeležimo volitev! — Društvo železniških upokojencev. Magistratni nameščenci Važen pomen volitev v narodno skupščino jutrišnjega dne vam ie znan. Pozivam vas, da se jih gotovo udeležite ter s tem izpričate svojo državljansko zavednost! Vaša dolžnost je, da opozorite na veliko škodo ]n narodno sramoto one, ki ne grejo na volišče. — Zveza organizacij občinskih uslužbencev In upokojencev Dravske banovine. Pomislite samo to Italijanski listi z veliko naslado in z odkritim zadoščenjem objavljajo letake, ki nosijo podpis dr. Korošca, ki zahteva od bivših pristašev SLS, da ne gredo volit. To pove zadosti vsakemu treznemu človeku. Privatni nameščenci Upravni odbor Zveze društev privatnih nameščencev je na svoji redni seji dne 27. septembra t. |. v Mariboru soglasno sklenil aktivno udeležbo pri volitvah v narodno skupščino. Jutrišnje volitve naj bodo tudi za privatnega nameščenca manifestacija lastne volje za življenje in napredek ter boljšo bodočnost v naši uedinjenl Jugoslaviji — Zveza društev privatnih nameščencev. Bratje 1 Sokoli 1 Domovina vas kliče! Izdajalca n! v naših vrstah. Izvršimo jutri vsak svojo državljansko dolžnost! Domovini — zdravo! Volilcem obrtnikom Volllcem-obrtnlkom. Starešinstvo zveze obrtnih zadrug za Dravsko banovino poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže volitev. — Jakob Zadravec._________________ Pri poroki rodila dete. To se ni dogodilo v Ameriki, ampak pri nas, doli v Bosni. V Selu Rostovu, v travniškem okraju. Tam se je zal fant zaljubil v zalo dekle, hčerko najbogatejšega kmeta. In čeprav sta se videla vsak dan, zaljubljeni fant ni opazil, da je deklo v blagoslovljenem stanu. Prišel je dan poroke, ki se je izvršila v neki vaški hiši, ker v bližini ni cerkve. Med poroko, baš v trenutku, ko je duhovnik mladi par vprašal za tisti usodni »Da«, pa je nevesta ostala nepremična in ni dala nobenega odgovora. Pa kako so vsi prisotni šele ostrmeli, ko so naenkrat zagledal! pred nevesto novorojenčka... Prenesli so jo takoj v drugo sobo, kjer so ženske novorojenčka povile, dočim se je ženin s svojimi svati umaknil in ves potrt vrnil na svoj dom. No, pozneje je prišlo med obema rodbinama vseeno do sporazuma; ženin je od svojega tasta dobil za nameček Štiri vole, pa mirna Bosna. In tako so potem le imeli veselo svetovanje. Očka prosf, če bi nam hoteli posodit! malo vaš gramofon. — Kaj, tako pozno hočete še plesati? — Ne; ampak sputl! Sokolstvo Seja župnega načelstva. Seja župroega načelstva bo v torek, dne 10. t. m. ob 20. uri zvečer v župni sobi v Narodnem domu. Radi važnosti dnevnega reda prosim polnoštevilne udeležbe. Zdravo! — Načelnik. Spori Iz LNP. Za nedeljo 8. t. m. niso dovoljene ni-kake tekme, kakršnegakoli značaja z na menom, da se omogoči nogometašem iz' vršitev volilne dolžnosti. Ugodi se pritožbi J. Koniča proti izrečeni kazni v toliko, da se mu kazen, izrečena po čl. 24. k. p. JNS, zmanjša za mesec dni in to na osnovi čl. 6 in 7 istega pravilnika. Kazen poteče inkl. 9. nov. 1931. SK Svobodi Maribor, se na dopis od 23. oktobra votira podpora v znesku 500 Din. Sporoča se vsem MO, da bodo pro-pozicije za odigranje tekem v prid po-škodbenega fonda, ki bodo vejale istočasno kot kvalifikacijske tekme za prehoden pokal LNP, čimprej objavljene. V teh tekmah nastopijo v Mariboru: ISSK Maribor, SK Zelezoičar, SK Rapid in SK Svoboda. MO naj pare čimprej žreba. SK Rapid v Lipnici. Mariborski Rapid bo gostoval v nedeljo, dne 15. t. m. v Lipnici ter bo odigral proti tamkajšnjim Leibnitzer SK prijateljsko tekmo. Najboljši lahkoatleti sveta. V posameznih disciplinah so si priborili svetovno prvenstvo naslednji atleti: Tek ICO m: Tolan (USA) 10.3; 200 m: Wyhoff (USA) 20.8; 400 m: Eastman (USA) 47.4; 800 m: Chapman (USA) 1:52.1; 1500 m: Ladomegue (Francija) 3:52.6; 5000 m: Lethinen (Finska) 14:31.7; 10.000 m: Nurmi (Finska) 30:50.6; 110 m zapreke: Baerd (USA) 14.2; 400 m zapreke: Beatty (USA) 53.6; Maratonski tek: Zaba''a (Argent.) 2:33:40; skok v višino: Spitz (USA) 2.025 m; skok v daljavo: Nambu (Japonska) 7.98 m; troskok: Oda (Jap.) 15.58 m; krogla: Donda (Čeh.) 16.04 m; kopje: Pentilla (Fin.) 69.80 m; disk: Remecz (Madž.) 48.83 m; kladivo: Caltaglan (Irska) 56.08 m; desetoboj: Mortensen (USA) 8177 točk. Razpis teka uedinjenja za Vahtarjev pokal, ki ga prireja ISSK Maribor dne 1. decembra 1931 skozi mesto Maribor pod pokroviteljstvom g. komandanta mesta. Start ob 11. uri: proga Ljudski vrt (igrišče ISSK Maribor)—Koroščeva ulica —Maistrova ulica—Kolodvorska ulica— Aleksandrova cesta—cilj Trg svobode skupna dolžina proge ca. 2200 m. Pravico udeležbe imajo člani vseh kubov v območju JLAS verificirani in ne-verificirani, kot tudi dijaki, vojaki in ostali športniki slovanske narodnosti Tekmuje se po pravilih JLAS. Pokal brani g. Herič Josip (SK Železničar); pokal je prehoden in preide v stalno posest po trikratnih zaporednih ali petkratnih zmagah v presledkih. Pet ostalih plasiranih tekmovalcev prejme spominska darila. Jurija: vodja teka g. Evgen Bergant, vrhovni sodnik g. Vlado Venutti, zapisnikar g. Danilo Vahtar, sodniki in časo-merilci gg. Vesnaver, Beker, Fišer, Ma-russig, Smerdelj in Šef. Prijave brez priavnine je nasloviti do 30. novembra t. 1. na g. Danila Vahtarja, Maribor. Gosposka ulica 37. Skaotizem O skavtskem klobuku. Marsikatero debato je že izzval skavtski klobuk, češ, da ni lep, da ni praktičen, ni moderen, na turah nemogoč in tako dalje — vse polno kritike je proti skavtskemu klobuku. Zato nekaj pripomb: Skavtski klobuk je lep, praktičen m za parado, kadar so krajci lepo ravni, sredina klobuka pa lepo izobikovana. Zato pazimo, kake klobuke si kupujemo! Pa še nekaj: take klobuke, seveda brez skavtskega znaka, nosita angleška in ameriška vojska. Skavtski klobuk je v rabi po vseh državah, kjer so skavti. Izjeme so: Skandinavci, kjer nosijo domačini in skavti vsled mraza tople kape z našitkom preko uhljev, na predn i strani pa nosijo skavtski znak. Poljaki nosijo »šapke«, Škoti svoje nacijonalne čepice; v Egiptu nosijo fese, v Iraku, Palestini in Arabiji pa bele prte, kar pa tudi domačinom s'uži kot ogrinjalo. Na jambo-reeju pa nosijo seveda tudi ti klobuke. Še nekaj govori za tak klobuk: dandanes je civilno življenje tako napredovalo, da se ne boji posnemati ničesar, kar je praktično in udobno. Zelena srajca z žepi, kratke hlače, odnosno praktična krila naših planink, nad vse uporabna ruta — vse to nosijo tudi naši turisti in športniki s še morda večiim navdušenjem kakor skavti. Le klobuka ne nosijo. Mi pa, ki poznamo tudi njegove dobre strani in ga nosimo s ponosom, vemo, da se skavta pozna po celem kroju in ne le po delih kroja; ravnotako vemo, da se ne bo mog!o skavtom in njih organizaciji česarkoli očitati, ako bodo skavti v kroju nosili vedno tudi klobuk. Zato pa nosimo klobuk vedno, kadar smo v kroju, pa naj bo tudi obešen na rami ali pa za pasom! Poslovenil L. L. Še preden sem odprl oči, sem čutil, da mi nekdo stiska roko, in ko sem izpre-giedal, sem videl, da držijo moje zapestje nad umivalnikom in da vanj kaplja moja kri. Ležal sem v naslanjaču; pred mano so bila visoka okna in skozi nje sem videl, kako se cvetje lipovke ziblje v soln-cu in vetru. Menda minuto je trajalo, preden sem se spomnil nezgode na Žabjem križišču, kjer je v divjem diru trčilo kolo moje kočije ob kolo tujega voza. Ko sem tako mislil na tisto strašno trenotje, mi je polzel pogled k volnenim nogavl cam in motnim zaponam na čevljih malega ranocelnika. Prav nič nisem vedel, kje sem bil. Ležal sem v lepi sobi, o-premljeni po francoskem slogu tiste dobe. Naslanjač, v katerem sem ležal, je imel pozlačene naslonke in tudi noge drugih stolov so bile pos’ačene. Kjerkoli sem bil, okroževala sta me bogastvo in okus. Mali ranocelnik je zapazil, da sem bil odprl oči, in je od zadovoljstva glasno kriknil. »Aha!« je hitel. »Nič tako ne pomaga iz nezavesti kot puščanje. Nič se ne bojte. gospod, v spretnih rokah ste, to smelo trdim.« in zarežal se je, kakor da se ponaša s svojim poklicem. Ogledoval sem ga, četudi z majhnim zanimanjem, od nieoprašene lasulje do ponošenih čevljev. Bil je brez suknje in rokave srajce si je bil zavihnil nad komolce. Opazil sem, da mu leva hlačnica nad ko'enom ni bila zapeta. »Kje pa sem?« vprašam. »Gost ste lorda Stevenburyja,« mi odgovori. »Privedel vas je sem in takoj poslal pome. Lord je bil v drugem vozu. Bil je pri sosedu in izgubil stavo in lepega petelina borca. Ko se je vračal, se mu je zlomila vzmet; moral je svo:o kočijo pustiti v gosti’ni in si izposoditi drugo. Nič ne dvomim, da je velel hlapcu, naj vozi, kot da sta namenjena v blaznico; in Vaš voznik, kakor čujem, tudi ni štedil konj.« Med govorom mi je mali mož ustavil kri in obveza! zapest e. »Kaj pa moj hlapčič?« sem vprašal. »Joj! Ubogi Tomažek je vozil svojo zadnjo pošto. Pogrešali ga bodo po teh cestah. Dober voznik je bil, gospod, dober voznik, ne rečem, a ni bil prvi, ki ga je izplačalo Žabje križišče.« Okrenil sem glavo in začutil hude bolečine. Stresel sem se in ugotovil, da mi je glava vsa povita. »Imeli ste srečo, gospod,« je nadaljeval mali mož in od’ožil umivalnik. »Čuvala vas je vaša zvezda. Kočija razvalina, hlapčič in konj ubita, Vam pa je le malo počila lobanja. Toda zdi se mi, da prihaja lord. To bo zanj dobra novica.« Šinil je k vratom, da jih odpre, a bilo je prepozno. A lord ni vstopil prvi, mar več njegova gospa. Bila je ponosna, nastavna žena temne polti; ustnice so ji bi' le malo prenapete in prerdeče v primeri z bledim licem. Izpod temnih obrvi me je gledalo dvoje črnih ali vsaj temnorja-vih oči tako sočutno in milo, da mi je za-sta alo srce. Sledi! ji je krepak, mrk mož v zeleni popotni suknji in kratkih hlačah. Bil je širokih pleč, dolgokrak in raven kot sveča; a lice se mu ni ujemalo z lepo postavo. Bilo je mozoljasto in nabuhlo radi strasti, ki se ji radi vdajajo gospoda brez dela. Gledal me je dokaj prijazno in se mu bližal vljudno in sočutno. »Ali Vam je kaj odleglo?« je vpraša!. »Gospod, hvaležen sem Bogu za to. Le on ve, komu pripisu ete krivico, jaz pa vem, kdo je pravi krivec. Žabje križišče je stalna nevarnost za popotne ljudi. To sem dejal že tisočkrat. Venomer zahtevam, naj cesto popravijo. Izravnati se mora in če stane tisoč zlatnikov. Občiu-ski svet ne bo pometal z mano. Naj izvedo, kdo je n ih mojster !« In začel je sipati kletvice, ki so bile povsem neprimerne za ušesa njegove soproge, ki sicer ni trenila z očesom. Nisem bil bogve kako rahločuten, toda vsaka kletev se mi je zabadala v bolečo glavo kot oster nož. Ves čas sem videl, kako lovi gospa moje poglede. »Moj lord,« sem izpregovoril, »mislim namreč, da mi je čast govoriti z lordom Stevenburyjem — lord se mi je priklonil — »zelo sem Vam hvaležen za gostol ubje in zdravniško pomoč, ki ste mi jo tako ljubeznivo priskrbeli. NekoMko mi je zdaj laglje — in zdi se mi, da bi z Vašim dovoljenjem lahko odpotoval« Dvignil je roko in mi prestrigel besedo. »Ne, gospod! Še slišati ne maram kaj takega. Naš gost ostanete, dokler ne ozdravite povsem.« Okrenil se je k ranocelniku. »Taylor, recite mu, da ne sme oditi. To bi ga lahko stalo življenje. Recite mu to, Taylor!« »Ne, moj lord!« je odgovoril ranocelnik. »Nočem biti odgovoren za tako la-hkoumnost. Enkrat, dvakrat naj voz poskoči, pa je po njem.« Lord me je zmagovito pogledal. »Zdaj ste culi, gospod. . Taylor noče biti odgovoren. Zelo mi je všeč, da ostanete tu. Ne bomo Vas mučili s formalnostmi. Vstajajte, lezite, jejte, kadar se Vam bo ljubilo, da se Vam povrne ljubo zdravje po volji matere narave.« »Da,« je dejala gospa toliko glasno, da sem jo čul, »ostati mora.« In le radi nje sem ostal. To rad priznavam. Njega sem črtel od prvega trenutka, ker sem videl in bil prepričan, da mu je gostoljubje le izliv brezmejne ni-čemrnosti. Ni mogel drugače, mora! mi je ponuditi, naj ostanem. Ni hotel, da bi ga ljudje grajali, češ, lord Stevenbury je pokazal vrata siromaku v tako kočljivem položaju. — Zahvalil sem se mu z besedami, ki mi ijh je narekovalo srce. »Bog mi je priča.« je dejal, »da bi Vas ne mučil z nerodnimi vprašanji, a če ste tako dobri in mi poveste, koga imam čast gostiti.« Povedal sem mu torej, da sem Hebden, stotnik kraljevskega husarskega polka, in da sem bil namenjen v Dorsetshire, k svoji materi, ko me je doletela tista l.e-zgoda. Nato se mi je dostojanstveno naklonil in rekel: »Stotnik Hebden, čutim se zelo počaščenega, da sva se srečala. Želim le, da bi se smel za to ugodje zahvaliti srečnejšemu slučaju, kot je bil tisti, ki naju je seznanil.« Potem me je predstavil svoji soprogi, ki ni dovolila, da bi poizkusil vstati. Govorila je vl:udno, skoro malo hladno, a lord, ki je stal za njo, ni moegl videti njenih oči, uprtih vame. (Nadaljevanje sledi.) Izjava! Podpisani Anton Bobič javlja tem potom, da ni plačnik za dolgove, ki bi jih naredila njegova žena Katarina. Anton Bobič 5153 Mlinska ulica 85. Sprejmem še nekaj učencev za pouk na citre proti zmernemu honorarju, istotam novincem citre na razpolago proti dolgoročnemu odplačilu. Vprašati od 12. do 15. ure. Trubarjeva 7, vrata 2 (nasproti učiteljišča). 5151 .Dva gospoda sprejmem na celo oskrbo. Mlinska ulica 31, vrata 2. 5150 Na proda]! Novo zgrajena vila ugledna hiša, 10 let davka prosta z 11 stanovanjskimi prostori, veranda, vrt, prahu prosta, 12% donosa, na Teznu, 2 minuti do avtobusa, za 220.000 Din. Vprašati v Mariboru, Smetanova ulica št. 54 v gostilni. 5039 Oddam sobo tako) z eno ali dvema posteljama. Ob želez Oici 8 II. vrata 7. 5142 SnežnMii i najboljših švedskih in ruskih znamk par od Din 65-- naprel los. Moravec, Maribor Canharjeva ulica Itev. 1 wi Mlss Edlth Oxley, diplomirana na univerzah Cambridge in Pariš, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski jezik. Prevzame tudi prestave v teh jezikih. Gosposka ulica 52/1. 5064 Boljšo služkinjo, ki zna tudi kuhati, takoj sprejme uradniška družina z otrokom. Terčak, Ma renberg. 5134 Matematiko poučuje profesor, posamezno in v skupinah. Vprašati pod »Matematika« na upravništvo. 5090 Knjigovodska dela, zaključke, bilance, dopisovanja v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku izvršuje podnevno ali na ure, tudi Izven Maribora, izkušen kn igovodja in korespondent. Pišite pod »Bilanca 1931« na upravo. 5105 Predam železno peč in še novi gramofon. Frankopanova ul. št. 2. 5160 Stare lustre, svetilke, figure, pisalne pribore Itd., tu di polomljen«, popravljamo, čistimo, moderniziramo v vseh galvaničnih barvah, cene zmerne. »Ruda«, Mari bor, Frankopanova ul. 10. 5145 Dve gospodični z osebno pravico, iščeta gostilno ali vinotoč v najem ali na račun. Knvclle zmožni. Ponudbe pod »Kavcija« na u pravo »Večernika«. 5143 Pred eventuelnim nakupom izvolite sl og edatl mojo veliko zalogo, v kateri Imam veliko izbiro najboljših vrst emajlirane posode, med katerimi najdete tudi znamko »Herkules«, to je ono, za katero jamčim in jo, če bi pri normalnem kuhanju pokala, zamenjam brezplačno za novo. Nadalje Imam prvovrstno aluminijasto posodo, prvovrsten porcelan karlovarskih združenih 6 tovarn »EPIAG«, nadalje enostavno in brušeno steklo, namizno orodje vseh vrst, leseno robo itd. Od mojih itak nizkih in konkurenčnih cen Vam pri eventuelnem nakupu dam od celokupnega zneska še 5% popusta v blagu ali gotovini. Najtopleje se pri* poročam in ostajam z odličnim spoštovanjem Albert Vlcel, trgovina s kuhinjsko posodo in hišnimi potrebščinami. Maribor. Gosposka ul. 5. 2906 &e ne veste! Kje se Vam nudi ugodnost za nabavo novih divanov, otomanov, madrac, žičnih vložkov in vseh sobnih potrebščin kakor tudi vseh popravil. Janičem Insfn* Izdelki pnd geslom »»Solidno jrt iv>c?ril''. Samo Slovenska 24. tapetni* Novak K137 lutzova peč, dobro ohranjena, na prodaj. Naslov po-_ ve uprava Večernika.__________________5109 Več gospodov spremeni kot sostanovalce s hrano ali brez hrane. Radvanjska cesta 48. 5116 Hiša z mizarstvom in 3 stanovanji na prodaj. Naslov v upravi._______________5117 Absolventinje trg. akademije sprejmemo za praktikantinje. Predpogoj perfektno znanje slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru, pisavi in stenografiji. Nastop 15. novembra 1931. Tekstilna tovarna E. Zelenka & Co.. Maribor. Linhartova ' ul. 11. 5122 Malo sobico oddam dijakinji ali gospodični. Prodam tudi nov damski usnjeni jopič. Naslov v upravi »Večernika«.________________-5123 Lokal za pisarno ali obrt tik kolodvora oddam. Alek-sandrova cesta 48. 5127 Lepo veliko sobo s štedilnikom oddam s 15. novembrom. Železnikova ul. 8, prej Stanko Vrazova ul. Pobrežje. 5126 Dvosobno stanovanje oddam s 15. novembrom. Naslov v upravi. 5136 Baržunasta obleka je lepa. Novi vzorci, najnižje cene pri Srečku Pihlarju, Maribor, Gos. ka ul. 5. 2904 Za plašče in obleke najlepši vzorci, najnižje cene pr! Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka ul. 5. 2903 Sobo in črkoslikanje. vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje pocem. hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.________________________________ A ko hočete, da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v pran.e, tako lepi kakor novi, potem jih oddajte samo k Triumfu. Pavel Nedog. Hišo s trgovino na prometni cesti ugodno prodam. — Studenci, Kralja Petra cesta 51. 5089 IREI9CH CO dame in gosp Solnčno dvosobno stanovanje, kabinet, kuhinja in pritikline, s koščkom vrta v novi vili oddam takoj stranki brez otrok. Vprašati Karl Sa-ria, Samostanska ul. 13.__________________5124 Dvosobno stanovanje, solnčno, zaprto v novi hiši, oddam v najem. Smetanova ul. 54. 5128 Sadno drevje , jablane, hruške, slive, črešnje, marelice. breskve, kutine, nešplje itd., je najboljše presaditi v jesen. Zato naročite takoj pri drevesnici veleposestva Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64. Te’ef. 2301. 5135 Pojedina divjačine in domačih klobas. Mariborski dvor. 5135 Slaščičarskega učenca s. hrano in stanovanjem v hiši sprejme Eman Ilich, slaščičar v Mariboru, Slovenska ulica 5. 5166 Stanovanje dveh sob in kuhinjo dam v najem z 1. januarjem. Ponudbe na upravo pod šifro »Zrinjski trg«. 5167 L.ORMIK KORO&KAS Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe Veliko izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, pulover-ev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno. 2491 Vajenca za krojaštvo sprejme Cverlin, Gosposka ulica 32. 5156 Stanovanje, kuhinjo in sobo na Teznu št. 105, oddam takoj. Vprašati Stritarjeva ulica 5, pritličje. 5168 Iščem družabnika 5000—10.000 Din. Prednost organizacijsko sposobni. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Resnost«. ______________________________________5163" Lepo sobo oddam. Vrazova ulica 3/1, desno. 5164 Veliko skladišče v centru oddam v najem. Gosposka ul. 11/1, desno. 5155 Rjav damski usnjeni plašč z usnjenim klobukom za Din 350 na prodaj. Iz prijaznosti pri Pralles, Mag-dalenska ulica 18. 5157 Črn glasovir dunajske znamke »Mignon« Pallik, Wien. zelo ceneno na prodaj. Stross-majerjeva ulica 5. 5154 Gramofon (kovček) z 12 ploščami za Din 300 na prodaj. Tržaška cesta 98. 5158 Sobo, opremljeno s posebnim vhodom in elektriko, oddam takoj. Koseskega ulica št. 41. 5159 Dvema upokojenima orožnikoma se nudi primeren zaslužek. Oglasiti se je v upravništvu. 5162 Lokal za trgovino s sobo in kuhinjo oddam. Zrkovska cesta 24. 5161 KRZNO, | A. BUTOLEN =| Strojarna kožubovin, Loška ulica št. 18. B 2 I I| Sprejema vsa krznarska dela in popravila. M se dobe prvovrstna fadna drevesa visokodebelne in grmičaste (piramide) oblike najboljših vrst. 5144 nlcaOtepIevalneaa društi Koroščeva ulica 29, ODPRODAJA 3.000 plošč 30%-40% cenejše Columbia Polydor Brunsvvick His Masters Voice DIN 35'- (mesto Din 60*-) do Din 60-— MEINEL & HEROLD MARIBOR, TRG SVOBODE 6. ZAHVALA. Za vse dokaze sožalja, ki so nam došli ob bridki izgubi naše preliubljcne soproge,, oziroma matere in taščtk gospe Elizabete Taurer izrekamo vsem tem potom našo globoko zahvalo Posebej se zahvaljujemo častitemu senloru K B a r o n u za ganljivi nagrobni govor, železničarski godbi In pevskemu društvu »Frohslnn« za žalostinke ter vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev. Maribor, dne 7. novembra 1931. 5147 Žalujoči ostali. Zahvala. Za takoj izplačano podporo po nepričakovani smrti mojega moža g. Florijana Batistič izrekam ttodpornemu društvu »Ljudska samopomoč« v Mariboru nailepšo zahvalo in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje. Maribor, dne 7. novembra 1931. 5149 Ema Batistič. Posteljno per*e in puh nudi po nizkih cenah Franjo Maier, Glavni trg 9 Za iolo kupujemo samo na Slomškovem trgu štev. 6. Ljudska tiskarna Maribor. ZA JESENSKO IN POMLADANSKO SAJENJE se dobe Drvovrstna sadna drevesa grmičaste oblike in najboljših vrst po Din 10— na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci. (Oddaja se tudi prvovrstne cepljenke vinske trte in visokodebelne hruške-moštnice)!« Srečke za vse razrede driavne razredne lotariie dobite v prodajalni Na drobno S Maribor, Aleksandrova 19 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICI 9 Na debelo! JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI manufakturnega, modnega in suknenega blaga v veliki izbiri po konkurenčnih cenah pri KUHAR & HROVAT modno -man u takt urna trgovina MARIB&R, ALEKSANDROVA 9 Zahvala. Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ« V MARIBORU za takoj izplačano podporo po smrti mojega soproga g. Alojzija Lebar, polkovnika v p. in priporočam to humano institucijo vsakomur v takojšni pristop. Maribor, dne 5. novembra 1931. 5148 Marija Lebar. Kupujte za Vašo ženo Kupujte za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupujte za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnike pri Srečku Pihlarju MARIBOR, Gosooska ul. a. Jamčim, da boste zadovoljni! Keviki selsne in roin« teri»l(». HttnRe, dt>n*r. niee. dobo nnice i. t. d. priporoča po zmernih cenah Ivan Kravos - Aleksandrova 1.13 adi zmanlianFa zaloge do 15. XI. velika odprodaja raznih predmetov z 20? popustom Cene so na vseh predmetih razvidne! — Krijte svoje božične potrebe že pri sedanjem ugodnem nakupu. FRANC KORMANN - MARIBOR GOSPOSKA ULICA 3 Močne nogavice za strapac 10*« 8*-Nogavice s svilo 15'- 12*-Macco nogavice zelo trpežne 22*-Volnene nogavice zelo tople 38’» 25*» Triko rokavice znotraj voln. 16*. Rokavice z okrajcem 25*« 20*-Rokavice brez zaponk zelo moderne (Schliipler) 28‘-Tipežne spodnje hlače 26'- Triho hlače s svilo preplet. 40'» Mehke volnene hlače 40". C. BUDEFELDT, MARIBOR, Gosposka ul. n enem dobite pri TISKOVNI ZADRUGI Maribor. Aleksandrova 13 nudi cenjenim odjemalcem po izredno nizkih cenah iz lastne pletarne: Otroške puloverje od Din 30.— naprej Ženske puloverje od Din 50,— naprej Moške puloverje od Din 60,— naprej Nogavice otroške od Din 4.— naprej Nogavice moške od Din 4.— naprci Nogavice ženske od Din 8.— naprej Gosje perje očiščeno kg po Din 55.—, pol-puh beli kg Din 90.—. Puh »Luna specijai« kg Din 220.—. Razen tega pletene spodnje majce od Din 14,— naprej, spodnje hlačice od Din 18.— naprej in vso drugo zimsko blago v veliki izbiri. 3075 Modne novosti nseriraite v „Ve?erniku“ ANTON PAŠ ša dame in gospode ter ziviljske potrebščine v modni trgovini SLOVENSKA ULICA Čaj nove žetve 25 »t u je prispel iey!on Otange PekoelO dkgD 9 „ Flowery 10 „ „12* tanka mešanica 10 „ „15* Obifeljska mešanica 10 „ „16-.'arjeeling Flowery 10 „ „18*> Five o clock Tea 10 „ „20-Brltianie mešanica 10 „ „25 Velika izbita čaja v zavojčku -natrli svetovnih znamk v vse cenah. Vsi že vedo, da sem prevzel s 1. novembrort pivovarniško restavracijo .Union' Svojim gostom nudim najboljšo postrežbo. S svojim prvovrstnim domačim vinom iz najboljših vinogradov, vedno svežim pivom v sodčkih in steklenicah ter z res izborno kuhinjo sem prepričan, da zadovoljim vsakega gosta. Kdor je enkrat bil in pil pri meni, za druge se gostilne več ne zmeni, ker za mal denar posti ežem vsakogar poceni. Kdor ne verjame, pa naj poskusi I Za naklonjenost in obilčn obisk se najvljudneje priporoča | FRANČEK TRAFENIK SLIVOVKA RUM KONJAK LIKER HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun. Dovoljuje komunalna in hipotekarna posojila. — Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle najkulantneje. P U PILAR NO VAREN ZAVOD ker jamči za vse vloge DRAVSKA BANOVINA s celim svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Izdaja Konzorcij »Jntrat y Lju-bljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru