SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol lela 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedlcija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 236. У Ljubljani, v petek 15. oktobra 1897. Letnilc XXV. Državni zbor. D u n a j, 14. oktobra. Dr. Russ užaljen. Dr. Russ je večni ministerski kandidat, a sreča mu ni mila. Zato hodi kot Roland po zbornici ter s svojimi pristaši podpira obstrukcijo, dasi nekoliko sramežljivo; on nosi pest v žepu. Sicer pa se potomec slovenskih Rusov zaveda svoje veljave, zato govori in nastopa jako samozavestno. Včeraj je, držeč roki v žepih, vprašal podpredsednika Abraha-mowicza, zakaj je bilo poročilo kvotne deputacije v ogerski zbornici jeden dan preje razdeljeno, nego v avstrijski. Podpredsednik odgovori, da to ni njegova krivda, sieer pa hoče interpelantu odgovoriti v jedni prihodnjih sej. Dr. Russu se je malo nos pobesil, danes ee je hotel maščevati. Podpreds. Abrahamowicz namreč odgovarja dr. Russu na včerajšnje vprašanje ter pravi, da je dr. Russ sam član kvotne deputacije, torej more vedeti pravi vzrok, zakaj se je poročilo zakasnilo. Poročilo je bilo sicer že v maju tiskano, toda vsled zaključka državnega zbora ne razdeljeno, in sedaj se je moral ovitek na novo natisniti. Dr. Russ s tem odgovorom ni zadovoljen, češ, da sicer dobro pozna sklep kvotne deputacije, a želi, da se ta sklep naznani tudi zbornici; zato predlaga, da se o odgovoru prične debata. Dr. Gross o tem nasvetu predlaga glasovanje po imenih. Tako je godla v zbornici zopet navadna lajna. Predlog je bil odklonjen, Russova sulica je odletela. Levičarji poberč kopje in dr. pl. Hoffmann predlaga, naj se otvori debata o odgovoru podpredsednika Abrahamowicza, ki je izjavil v včerajšnji seji, da predsedstvo ne more prisiliti ministerskega predsednika, da bi objavil doslovno tajni ukaz s dne 2. junije. Isto je Abrahamowicz danes ponavljal. Dr. Pom-mer, ki bi tudi rad dokazal svojim volilcem, da ro-govili po zbornici, predlaga o Htffmannovem nasvetu glasovanje pe imenih. A zopet zaman! V zbornici je komaj tretjina poslancev, vendar še odbija napade levičarjev. Obstrukcija. Mnogi so sodili, da bode obstrukcija zaspala ter pala pod mizo, ko je Iro odložil mandat, Schonerer dobil štiritedenski odpust in Wolf po zadnjem dvoboju precej zatajil svojo naravo. Toda Funke hoče dokazati, da je obstrukcija mogoča tudi brez SchO-nererje. Naročili so si možje zopet kopico peticij proti jezikovnima naredbama, predložili jih ter — rešili Germanijo. O vsaki peticiji zahtevajo glasovanje po imenih. In kar je naravnost brezozirno, da ne rečemo, pobalinsko! Skoraj vsi levičarji zapuste med glasovanjem zbornico ter se smejejo po hodnikih ali pa posedajo v gostilni. Do l/ti. ure se je VrStlu, ako su ud uiutiui, Sco* r. :_»_:u Da se vsa današnja seja izpolni s samimi glasovanji, predlaga dr. Funke, naj zbornica z glasovanjem po imenih sklene, da se seje odlože toliko časa, da vlada zbornici predloži doslovno tajni ukaz z dne 2. junija t. 1. Predlog je bil odklonjen. Desnica bi bila sicer glasovala za predlog, toda iz taktičnih razlogov je morala glasovati proti, ker Funke ni imel druzega namena, nego nagajati. Soc. demokrat R e s s e 1 predava nato zbornici o parlamentarni dostojnosti, ker je bil v proračunski odsek namesto Daszynskega izvoljen socijalist Kiesewetter in je desnica volila v legitimacijski odsek Kozakiewicza mesto D a s z y n -s k e g a. Predsednik mu odgovori, da on za to ni odgovoren. Kieeewetter izjavi, da odloži mandat za proračunski odsek. (Dobro-klici.) Po četrti uri šele preide zbornica na dnevni red. Grof D u b s k j prečita v imenu ustavovernega veleposestva izjavo, da njegova stranka odločno graja minist. predsednika, ki je kot notranji minister izdal tajni ukaz z dne 2. junija, vendar pa hoče glasovati proti zatožbi ministrov. Ostali levičarji niso zadovoljni s predlogom. Jutri se bode debata nadaljevala. Proračunski odsek si je danes izvolil načelrištvo. Načelnikom je izvoljen dr. K r a m a f, ki pa izjavi, da bo le dotlć na tem mestu, dokler ne ozdravi dr. Kaizl, ki je bil v prošlem zasedanju izvoljen načelnikom. Prvim pod-načelnikom je bil izvoljen baron S c h w e g e 1, drugim grof P i n i n s k i; med zapisnikarji sta voljena slovenska poslanca dr. G r e g o r č i č in dr. Krek. Prva odsekova seja bo jutri 15. tega meseca zvečer. Na dnevnem Геаи SU IlUjUl piCUlvgl ua ut.ju.uv podporo vsled vremenskih nezgcd. Politični pregled. V Ljubljani, 15. oktobra. Odstop grofa Badenija je zopet jedenkrat na dnevnem redu in sicer sedaj v tržaških italijanskih dnevnikih. Zloglasni „Piccolo" objavlja o tem nastopne vrstice, ki mu jih pošilja dopisnik z Dunaja: Vaš dopisnik trdi lahko z največjo gotovostjo, da odstopi ministerski predsednik še pred Božičem. Osebni in politični momenti so prisilili grofa Badenija do tega koraka, od katerega nikakor LISTEK. Govor o Vuku Karadžiču na pokopališču sv. Marka na Dunaju 10. okt. 1897. Dr. 91. Murko: (Konec) Vukovo ime pa se sveti v kulturni zgodovini tudi vseh drugih slovanskih narodov. O bolg&rskem jeziku in o bolgarskih narodnih pesnih dobili smo prva poročila od njega samega, vsem drugim zbirateljem narodnega blaga na slovanskem severu in jugu pa je bil Vuk prvi in klasični vzor. Prebudil je mnogo drugih Srbov in Hrvatov, da so začeli zbirati in posnemati narodno pesništvo; naša „Kranjska Čebelica" je slavila Vuka že v prvem zvezku (1830) in prinašala prestave njegovih narodnih pesni; prva zbirka slovenskih narodnih pesni, katero je izdal St. Vraz leta 1839 v Zagrebu, je posvečena Vuku Karadžiču, in še leta 1845 piše Vraz Erbenu, da bi hotel celo življenje živeti poleg Vuka; pri Cehih in Slovakih je vzbudil takoj Safanka, Pa-lackega, Koli ar j a i. dr., da so zbirali narodne pesni, Hanka pa je izdal že leta 1817 delce „Prostonii-rodni srbska Muza do Cech prevedeni" in Cela-kovskj mu je posvetil tretji zvezek svoje zbirke „Slovanski nirodni pisnč"; pri Poljakih je v „Pa-mi^tniku Warszawskem" že K. Brodzinski prinašal prestave srbskih narodnih pesni, ukrajinsko-poljski pesnik Bohdan Zaleski pa je klical: „Piešni tej da-waj Wuku Karadžiczu"; na Ruskem je užival Vuk visoko spoštovanje pri državnikih, učenjakih in pisateljih. Tako vidimo, da so solčni žarki Vukove delavnosti ogrevali vsa slovanska plemena. Njega samega je vodila vedno misel slovanske vzajemnosti, kajti popolnoma v duhu velikega pesnika „Sldvj Deere", Jana Kolliirja, ki še tudi počiva ne daleč od tod, trudil se je vse svoje življenje, da „služi slovanstvu na polju srbske literature." Posebno pa časti Vuka slovanska f i 1 o -1 o g i j a , kajti vsi učenjaki, ki se hočejo poučiti o srbskem jeziku, pesništvu in narodnem življenju, se vedno vračajo k velikim delom in najmanjšim spisom priprostega, natančnega in resnicoljubnega moža, ki v svoji mladosti ni niti videl prave šole. Velike pa so Vukove zasluge tudi pred ostalim svetom. Za srbske narodne pesni so se nauduševali učenjaki kakor oba Grimma in Viljem pl. Humboldt, pesniki kakor Goethe, za njimi pa cela vrsta imenitnih mož in žen v Evropi in Ameriki. To je bilo seveda posebno koristno za slavo mladega srbskega naroda, ali s srbskim imenom se je širila tudi slava vsega slovanskega, kar je najlepše izrazil že Jakob Grimm v dejanji in tudi v besedi rekoč: „Dieser Lieder wegen, glauben vrir, wird man jetzt slaviseh lernen." Ne smemo tudi pozabiti, da je jedno iz naj- lepših del nemške historične literature, Rankejeva „Die serbisehe Revolution", popolnoma osnovana na pripovedovanjih in materijalih Vukovih. Sploh moramo poudarjati, da se v vseh Vukovih spisih o dogodkih njegovega časa, katerih se je sam udeležil, vedno bolj jasno kaže, kako je ljubil pravico in resnico. Z veliko hvaležnostjo in s pravim ponosom prenašate torej, bratje Srbi, zemske ostanke Vukove v njegovo domovino. Ze leta 1863, ko je Vuk slavil petdesetletnico svojega književnega delovanja, je imel za seboj ves mlajši srbski svet, danes pa ga hvali in slavi ves narod. Ne zaostajamo pa za njim tudi Slovenci in drugi dunajski Slovani; klanja se Vuku, kakor vidite, tudi lepa cesarska stolica, v kateri je tako dolgo živel in deloval, po najodličnejših možeh; vemo pa tudi, da se našega praznika v duhu udeležujejo mnogi zastopniki slovanske in svetovne znanosti. Zares, lep je bil začetek slavnosti, katero je priredil srbski narod svojemu velikemu sinu! Ko kličemo „z Bogom" Vukovim ostankom, želimo tudi, naj vlada med srbskim narodom vedno njegov duh. ¥o dolgih bojih je zgodovina oprav-dala popolnoma njegovo delavnost in mi si danes še skoro ne moremo misliti, s kakimi težavami se je moral boriti Vuk, da položi temelj vsemu današnjemu napredku svojega naroda. Vendar danes že tudi ne moti več spomin, da je imel Vuk mnogo in mogočnih nasprotnikov, kajti to nam kaže, kako ne odstopi. Prodrl bo še oziroma skušal prodreti z nagodbenim in budgetnim provizorijem in po pre-kinenju zasedanja državnega zbora koncem novembra ali začetkom decembra vložil svojo ostavko, ki bo sedaj nepreklicna. Nasproti vsem dementijem, ki bi se morda objavili napram mojemu resničnemu poročilu, končuje dopisnik, mi je mogoče prevzeti za te trditve popolno odgovornost. Ministerski predsednik je že pred več tedni na jako nujen način izrazil svojo željo, naj bi mu vladar odvzel težavno breme, in le zbog vdanosti do cesarja je ostal še nadalje na sedanjem mestu. — Za resničnost te vesti, katere izpolnitev pa seveda nikakor ni nemogoča, naj za sedaj obdrži odgovornost še dunajski dopisnik „Piccola". Konservativno veleposestvo, oziroma njegovi zastopniki v državnem zboru, so se včeraj odzvali povabilu parlamentarne komisije ter naznanili svoje postulate, da se uvrste mej postulate skupne desnice. Konservativno veleposestvo zahteva, da se iz-ročč vse šolske, obrtne in kmečke zadeve v področje deželnih zborov, da naj se peča osrednji parlament le s skupnimi, vseh v državnem zboru zastopanih kronovin se tičočimi zadevami ter da je češki namestnik odgovoren za svoje delovanje češkemu deželnemu zboru. Poleg teh glavnih zahtev so navedli zastopniki konservativnega veleposestva še več manj važnih postulatov, ki pa nimajo širšega pomena. Splošno se njih zahteve popolno strinjajo s postulati ostalih strank desnice. V predzadnji seji izvoljeni odseki so se že konštitovali, in sicer je voljen načelnikom bud-getnega odseka, kakor omenjamo na drugem mestu, poslanec dr. Kramaf, namestnikoma baron Schwegel in grof Pininski, zapisnikarji pa so poslanci dr. Gregorčič, dr. Krek, vitez Abrahamowicz, dr. Ltwicki, Erb, Weiskirchner, Janda in Zaunegger. Prva seja odseka se vrši danes zvečer ob 1/t8. uri. — Imunitetni odsek si je odbral za načelnika dr. Ferjan-čiča, za namestnika pa dr. Hirscha in Dungla, pe-ticijskemu odseku pa načeluje poslanec Baumgartner, njegova namestnika sta Klein in Horica. Kriza v obstrukciji. Kdor pazno zasleduje dogodke v krogu nemško-nacijonalnih in liberalnih kričačev, mora priznati, da se je začelo v teh krofih r ппоМЛпЈ«.". r--» --i--: J--- običajni „heil6" v „unheilfi," odkar je Wolf s svojim pihilnikom poskusil čistiti ozračje. Vicevodja Iro se je umaknil v svoj brlog, odloživši svoj državnozborski mandat, glavni vodja Schonerer se je šel za štiri tedne sprehajat v rožnavske loge ter premišljevat svojo usodo. Ljubosumnost nadWolfovimi „vspehi" ga je bojda pregnala iz hrupnega veselja v tihe samote. Ni mu všeč, da je nakrat Wolf prevzel vrhovno poveljstvo, ne da bi bil njega prosil dovoljenja. Vsakovrstne mučne misli rojijo sedaj Schonererju po glavi in morda se peča, akoravno zelo težko, tudi že z mislijo, kako bi se rešil odgo- težko je najti in hoditi prava pota. Učimo se pa od njega tudi, kako moramo delovati, da bodo slovanski narodi napredovali. Vuk je bil priprost, neučen mož in je ostal pravi Srb od pet do glave, ali ni se bal evropske kulture, pač pa se je lotil njenih sredstev, da bi njegovemu narodu zasijali lepši dnevi. Važno pa je tudi to, da je Vuk iskal jedro, ne pa površnost in zunanjost evropske kulture, kakor se to večkrat godi pri malih in mladih narodih, ter se vedno in vestno trudil, kajti brez temeljitega in neumornega dela ni napredka. S slavo, katero prinaša Vuk svoji domovini, naj bo združen tudi ta nauk za današnje in za bodoča pokolenja, ki bodo gledala zlate črke njegovega imena na belgradski saborni cerkvi. Častiti bratje in dragi rojaki I Skoro bomo razdelili posmrtno sosedstvo Kopitarjevo in Vukovo, vendar ne v taki meri, kakor se nam zdi. Mogočna Sava, ki tako lepo veže tri najbližja plemena na slovanskem jugu, bo nosila mimo bele Ljubljane in šumela pod Beligradom Vukovim ostankom pozdrave naših snežnikov in drugih gorskih velikanov, zelenih hribov in cvetečih polj Kopitarjeve domovine, po Dravi pa mu bodo prihajali mili glasovi ljutomerskih vinskih goric iz domovine dveh drugih prijateljev in častilcev, Miklošiča in St. Vraza. Naša skrb pa bodi, da bota Srbe in Slovence v družbi s Hrvati tudi nadalje vezala Kopitar in Vuk v duhu duševne vzajemnosti in bratske ljubezni. S temi gorečimi željami se poslavljamo Slovenci od Vukovih ostankov: naj jim bo lehka domača žemljica, Vuku pa vedna slava! vornosti polnega poslanstva. V obstrukciji sami razun židovskih liberalcev sicer sedaj še ne pogrešajo posebno izgubljenih, izvrstnih močij, kajti prevzele so težavneje uloge nove moči, ki so takoj pri prvem nastopu pričetkom razprave o zatožnici ministerstva dobro rešile svojo nalogo. Toda, pomisliti treba, da ti novi možje niso tako utrjeni in vztrajni, in kaj lahko se pripeti, da bo obstrukcija polagoma izgubila svojo sedanjo moč ter ne bo več imela tiste eneržije in vztrajnosti, ki je nujno potrebna pri takem „poslu", kakor je ravno razprava v državnem zboru. Sicer še ne smemo izgubiti vse nade, kajti možje imajo še krepka grla in tudi še precej jih je, vender pa treba konstatovati, da se je vselil v sredino obstrukcije zloglasni „unheild", in to neki ni dobro. O zbližan ju katoliške ljudske in krščansko socijalne stranke, za katero je vneta, kakor smo že omenili, neka iz krogov okolu „Reichs-poste" izišla brošura, se izražajo voditelji katoliške ljudske stranke zelo nepovoljno. Glasilo dr. Kathreina „N. Tir. Stimmen", objavlja v zadnji številki v tem oziru daljši članek, v katerem dokazuje, da je nameravano zbližanje nemogoče, ker bi značilo po-polen razpad katoliške ljudske stranke. „Spojitev naše stranke", glasi se doslovno v dotičnem članku, „z dunajsko krščansko-socijalno družbo bi ne pomenila samo odreči se našim političnim in gospodarskim interesom, marveč morali bi takorekoč še celo zatajiti naša načela". To je precej trd odgovor na vabljenja v dotični brošuri in je toraj še precej daleč uresničenje te ideje. Nemški socijalistični vodja Liebknecht bo moral v kratkem nastopiti štirimesečni zapor, radi besedij, ki jih je izustil povodom otvoritve so-cijalno-demokratskega strankarskega shoda v Vrati-slavi in s katerimi se je pregrešil zoper paragrafe, ki govore o razžaljenju veličanstva. — V dotičnem svojem govoru je namreč 721etni starec kritikoval govor nemškega cesarja povodom petindvajsetletne sedanske slavnosti. Vsa zadeva se je vlekla zelo dolgo in socijalni demokratje so že menili, da njihov vodja, ki kljnb toliki starosti še ni prišel do spoznanja, srečno odnese pete. Kar dobi obvestilo od državnega sodišča, da je razsodba vratislavskega sodišča potrjena. Socijalno demokratična, posehno p» še židovsko-liberalna glasila izražajo svojo veliko nezadovoljnost nad tako razsodbo in pripominjajo, da so gotovi krogi pogostokrat sami vzrok, da pade na javnih shodih kaka ostra in žaljiva beseda. Židovska delavska zveza na Ruskem. Razni listi so že svojedobno omenjali delavske organizacije na Ruskem, ki se seveda ne more primerjati z organizacijo v ostalih evropskih državah, kajti delavci so se organizovali tajno, za hrbtom raznih strogih oblastev. Največ jih je seveda družil socija-listično revolucijonarni duh, vendar pa vsa organizacija ni bila tako. umetno spojena, dokler niso prišli v sredo ruskih delavcev židovski špekulanti, ki so tudi na ruski^zemlji, kakor povsodi, pokazali se kot spretne organizatorje v svojo korist. Delo se jim je seveda posrečilo in strankarski shod v Hamburgu je že pozdravila novoustanovljena, splošna židovska delavska zveza za Rusijo in Poljsko, ki si je mej drugim zapisala na rudečo zastavo tudi geslo : „Proč z ruskim absolutizmom" ! Samo po sebi je umevno, da so nemiki socijalistični voditelji zelo veseli tega pojava, ker dobro vedo, da se bode s časoma tudi pod ruskim samodržtvom odprl za njih vir mastnih dohodkov, ki so jedina privlačna sila, ki jih vleče k delavskim zborom. Španjski karlisti že težko pričakujejo prihoda generala Weylerja v domovino, ker stavijo nanj velike nade. Menijo namreč, da bode sedaj, ko ga vlada tako očitno prezira, pridružil se njihovi četi ter pospeševal revolucijonarno gibanje v korist Don Carlosa. Karlisti se pa tu najbrže motijo, kajti akoravno se čuti eksguverner globoko užaljenega, vendar bode ostal še vedno toliko značajen, da ne bode roval proti dinastiji in sedanjema ustavnemu zistemu. Posebno se bo pa tega še sedaj ogibal, ker se bo pričela proti njemu preiskava, iz katere se meni srečno izre2ati. Cerkveni letopis. Piimo iz Amerike. (Konec.) Winonski škof J. Cotter rekel je med drugim : »Mil. gospod škof, iz globočine hvaležnega in radostnega srca Vas pozdravljam. Poznam Vae že 33 let, še kot součenca in duhovnika, in ves ta čas sem Vas spoštoval kot moža po božji volji, kot duhovnika, kateri ni pozabil nikdar med posli trudapolnega in nesebičnega življenja, da jo osamljen od sveta, da je njegova naloga zagovor ljudstva pred Bogom in molitev za čredo pred prestolom Večnega. Vedno mi je bilo v veliko vspodbudo, da Vas je bilo najti vsigdar sredi svoje črede, vedno v skrbeh za dnevne potrebe svojih ovac in nepremagljivega nasprotnika raztresenega in nečednega sveta. Oprostite to javno pohvalo. Čutim, da vaše zasluge opravičijo vsako javno priznanje. V ti veri pozdravljam Vas kot škofa šent-cloudskcga in prosim Vsemogočnega vpričo vsega ljudstva, naj Vam podeli obile dneve v Vaši novi službi, ad multos annos; naj pripomore Vaša roka, da so ohrani Vaša čreda in zveliča. V svojem globokem sočutju eem si svest, da je jedina želja Vašega srca v tem trenutku, da bi mogli vsi reči, zbrani pred sodnim stolom ,škofa naših duš': »Gospod, noben teh malih, katere si mi izročil, ni izgubljen«. — Da, bile so besede, katere so spravile prisotno ljudstvo na noge! Po opravilu je bila povabljena vsa duhovščina na slavnostni obed v Hotel Ryan. Udeležilo sc ga je deset škofov in kakih tri sto duhovnikov. — Da ne pozabim omeniti, slovenski duhovniki so prihiteli od daleč in blizu k redki slavnosti. Prišli so iz daljnih držav Michigan, Ohio in Kansas. — Najprvi je pozdravil novega škofa sam nadškof mgr. Ireland. Odlikoval se je med drugimi tudi govor č. g. gen. vik. J. Starihe, sotrudnika novega škofa. Največjega pomena za Slovence je pa bil pač govor stolnega župnika v St. Cloudu, g. E. Jones-a. Omenil je, kako je o. Pire postavil podlago sedanji škofiji St. Cloudski in kako je pridobil za Ameriko tiste mladeniče, katerih dva sta sedaj škofa. Mil. škof Trobec se je s svojo značilno skromnostjo zahvalil vsem, kateri so pripomogli k pomembni slavnosti. Kot pravi apostol, zagotovil je nas vse bratovske ljubezni do nas in pripomnil, da ga vežejo na nas najsrčnejše vezi, dasi nas loči daljava. Druyi «lan je bil slavnostni obed in sprejem v centralnem semenišču Sv. Pavla. Gg. modro-slovci in bogoslovci (med njimi 8 Slovencev) so mu zapeli ter mu izrazili svoje odkritosrčno veselje, da je bil on izvoljen škof. Nato sta nam povedala oba se nadškofom Katzerjem nekaj odlomkov iz svoje zgodovine, katera pač ni bila vedno posejana s cveticami. Obadva sta so hvaležno spominjala o. Pirca, s katerim sta prišla v Ameriko 4. aprila 1864. 1. Življenje mil. škofa Trobec-a je pač bolj ali manj znano bravcem »Slovenca«, zato je opustim. Slava pa vsem slovenskim misijonarjem in trem slovenskim škofom v Ameriki, Trobec - u, Vertin-u in Mrak u. Ad multos annos! _F. Ker že. Jernej Kopitar. (Govoril na grobu prof. Fr. Leve o.) Rojaka evropejake slave, ki je triinpetdeset let počival v daljnem tujem mestu, je ravnokar vsprejela predraga zemlja slovenska v svoje naročje. „Veliki gromovnik" ga je imenoval ženijalni Prešern; „eine europftische Celebritat" ga je nazi-val duhoviti Cop; „sagacissimus philologus, vir ce-leberrimus" razsodni Miklošič ; der grosste elavische Kritiker unseres Jahrhuuderts" bistroumni Hanuš. Največji germanist svojega časa, Jakob Grimm, pa mu je vzdel častni priimek „monstrum scienti-arum." Ako pa se tudi zgodovinar in jezikoslovec Kopitar kakor zvezda danica sveti na jasnem obzorja učenega sveta, i" ako se tudi njegovo ime s častjo in slavo izreka po vsi širni Evropi, vender je temo velikemu svojemu sinu v prvi vrsti največjo hvaležnost dolžan naš narod slovenski. Prežalostne so bile razmere v naši domovini, ko je pred devetdesetimi leti v javno življenje stopil Kopitar. Naš narod je bil brez vsake zavednosti, brei prave književnosti in inteligencije; naš jezik je bil zaničevan kot narečje hlapčevskih stanov; po šolah in aradih je gospodovala tujščina; vsak omikanec, če tadi domače zemlje sin, se je eramoval slovenskega imena. Z naglimi koraki ee je tudi našemu narodu bližala tista kruta usoda, ki je v srednjem veku zadela polabske Slovane. Med plemenitimi možmi, ki so se v tej bedi usmilili zapuščenega in z&ničevanega našega naroda, je poleg Oojza in Japlja, poleg Linharta in Vodnika v prvi vrsti imenovati Kopitarja. Z bistrim umom, e krepko voljo in z mladostnim navdušenjem je pričel raziskavati jezik in zgodovino slovenskega naroda in devetindvajsetleten mladenič je izdal prvo kritično slovnico slovensko, polno ženijalnih idej in novih nazorov. V tej knjigi je Kopitar neustrašeno pokazal na pisatelje XVI. veka kot na glavni vir našega jezika; v tej knjigi je položil temelj znanstvenemu raiiskavanju naše domače govorica; v tej knjigi je pa Kopitar tudi mogočno povzdignil svoj glas: „Odprite slovenščini javne šole 1" In a pravo gorenjsko žilavostjo je tudi pozneje ponavljal svojo zahtevo, jo podpiral z ne-ovržnimi razlogi ter ni miroval, dokler se ni ustanovila stolica slovenskega jezika v Ljubljani leta 1816. — In tudi, ko je bil Kopitar zapustil svojo domovino, ko se je na cesarskem Dunaju povspenjal od časti do časti, ko je slava njegovega učenega imena zaslovela po Evropi, ko je največje duhove tedanje dobe, Goetheja in Humboldta, Grimma, Wolfa in Scblegla štel med svoje prijatelje — je ostal Kopitar zaveden sin svojega naroda; v duhovitih spisih je slavil nadarjenost svojih rojakov, razkrival lepoto svojega materinskega jezika ter v krasnih prijateljskih pismih Ravnikarja in Metelka, Zupana in Copa navduševal za književno delovanje. In z isto ljubeznijo, kakor svojega slovenskega, se je oklenil Kopitar tudi bratskega naroda s r b • skega. Srbski pisatelji so ob Kopitarjevih časih pisali učeno mešanico, posebno oziraje se na mrtvi cerkveni jezik. Kopitar pa je spoznal, da je mrtva vsaka književnost, ki ne zajema svojih življenskih moči iz naroda samega, ki se ne naslanja na narodno govorico. Dobra sreča ga ie namerila na mladega nadarjenega V u k a, in tega je znal Kopitar pridobiti za svoje velike ideje. Z njegovo pomočjo je Vuk spisal srbsko slovnico, z njegovo pomočjo je sestavil srbski slovar, z njegovo pomočjo je na srbski jezik preložil sv. pismo, z njegovo pomočjo je dvignil ogromni zaklad zlatega srbskega narodnega pesništva. In dasi so se Vuku in Kopitarju trdovratno ustavljali posvetni in dubovski mo-gofniki, naposled sta zmagala s svojimi zdravimi nazori, in dandanes hvaležno slavi ves srbski narod Vuka in Kopitarja kot ustanovitelja novosrbskega slovstva. Ko je mestni zastop cesarske prestolnice Kopitarju najprej obljubil častni grob na osrednjem pokopališču dunajskem, potem pa mu iz političnih razlogov odrekel to čast, so sporočili Srbi v Ljubljano : Mi prepeljemo svojega Vuka v domovino; ako vi ne prenesete svojega Kopitarja v Ljubljano, ga mi vzamemo s seboj v Beligrad ; zakaj Kopitar nam je ravno tako mil in drag kakor Vuk. Kar je storil Kopitar za narod slovenski, kar je storil za narod srbski; že to bi zadostovalo, da bi mu zagotovilo neumrjočo slavo. Toda bistri um Kopitarjev, združen z neuteš-Ijivo žejo po večni resnici, z gorečo ljubeznijo do vsega slovenstva se je lotil tudi večjih, težjih nalog. V svoji epohalni knjigi: „Glagolita Clozianus" in v svoji duhoviti razpravi: „Prolegomena historiea" je Kopitar bistro pojasnil slavno zgodovino panonskih Slovencev IX. veka, delovanje slovanskih blagovest-nikov in solnograških misijonarjev. Bavno tako duhovito pa je razbistril najstarejše spomenike koran-tanskih in panonskih Slovencev in tako s temi in enakimi svojimi episi postavil temeljni kamen stari slovenščini ter z Dobrovskim vred utvoril novo znanost — slavistiko, za katero je pridobil in odgojil jednako nadarjenega učenca rojaka — Miklošiča. Da se dandanes po vseh avstrijskih in slovanskih vseučiliščih skrbno goji slovansko jezikoslovje in slovanska zgodovina; da sladki polni glasovi častitljive stare slovenščine odmevajo tudi raz učenih etolic tujih dežel ter done po vseučiliških dvoranah ravno tako v Berolinu, kakor v Parizu ; da se 8 korenitejšim znanjem slovanskih jezikov zbližavajo tudi slovanska srca: to je v prvi vrsti Kopitarjeva zasluga! Devetdeset let bo minilo, kar se je prvič oglasil Kopitar, iu triinpetdeset let je preteklo, kar je nmolknila njegova mogočna beseda. In od tega časa — kakšna velikanska vesela prememba ne samo po naši domovini, ampak po vsem slovanskem svetu ! „Patriotieche Phantasien eines Slaven", ki jih je sanjal za napredek vsega slovanstva navdušeni Kopitar 1. 1810, so v tem času, in največ vsled Kopitarjevih velikanskih del, postale dejanjska resnica. Vsegamogočni Bog, ki je tako čudovito blagoslovil delovanje Kopitarjevo na srečo in slavo našega naroda in vsega slovanstva, daj umrjočim njegovim ostankom sladki mir in pokoj v domači zemlji, duševnim delom njegovim pa bodi nevenljiva slava l Venci na krsto Kopitarja: 1. Jerneju Kopitarju — Jugoslovanska akademija. 2. Najbistroumnejšemu jezikoslovcu — Profesor Strekelj. 3. Velkemu filologu — češki lidovi poslanci. 4. Proslavitelju slovenskega jezika — Deželno stolno mesto Ljubljana. 5. „Slovenska Matica" — slavnemu učenjaku. 6. Učenjaku slavistu — Slovenski višjegimna- zijci. 7. Bojaku veleumu —pevsko društvo „Slavec". 8. Velikemu učenjaku — „Slovenija". 9. Jerneju Kopitarju — „Pisateljsko podporno društvo." 10. Jerneju Kopitarju — „Matica Hrvatska". 11. Svojemu rojaku Jerneju Kopitarju — Dunajski Slovenci. 12. Slavnemu slavistu — „Čitalnica v Kranju", 13. Jerneju Kopitarju — Ljubljanske ženske podružnice diužbe sv. Cirila in Metoda. 14. Bartolomeju Kopitaru — Srpska kraljevska akademija 28. septembra — 10. oktobra 1897 (srebrn venec, napis v cirilici). Dnevne novice. V Ljubljani, 15. oktobra. (Okr. bolniška blagajna ljubljanska), o kateri se je letos že toliko pisalo radi tega, ker jej ne pre-zidira več g. Klein, vložila je te dni rekurz proti mestnega magistrata odločbi, s katero je magistrat upraviteljstvo blagajne vzel v svoje roke, seveda pa ne na svoje, ampak na stroške blagajnične. Kakor iz verodostojnih virov čujemo, pa se bo mestni magistrat bržčas tudi to pot urezal, kakor se je vrlo vrezal z izobčenjem g. Turka iz mestne zbornice. Vederemo. (Osebne vesti.) Deželni odbor je imenoval ofi cijala gospoda Fr. T r i 11 e r j a kontrolorjem deželnih dobrodelnih zavodov. — Vpokojeni hrvatski okrožni živinozdravnik gospod Fr. Ravnikar se je naselil v Moravčah kot praktični živinozdravnik za brdski okraj. — Namesto pokojnega Janko Krs-nika je bil v Lukovici županom izvoljen posestnik g. Luka Mlakar. (Šole se bodo razširile) z dovoljenjem deželnega šolskega sveta dvorazrednici na Raki in v Bohinjski Bistrici v trorazrednici. (Razpisane so župnije): Preska, Gojzd, Dra-gatuš, Ledine in Osilnica v ljubljanski škofiji do dne 12. novembra 1.1. — St. Peter pod gorami v lavant. škofiji do 17. nov. t. 1. (Umrla je) včeraj zvečer eb '/t8. uri gospa Marija Bruss-Stefetova, trgovka pred škofijo v Ljubljani. V življenju je storila mnogo dobrega, zato ji sveti večna luč 1 (Zdravje v Ljubljani) od 3. okt. do 9. okt. Novorojenih 19, mrtvorojen 1, vmrlih 19. Med njimi za jetiko 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 15 ; med njimi 4 tujci in 7 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 2, oslovskim (dušljivim) kašijem 2, vratico 3. (Ogenj.) Predvčerajnim popoludne ob 4. uri zažgali so v Stobu pri Domžalah otroci neko bajto, ki je bila k sreči prazna. V komaj četrt uri bilo je ognja konec. Na lice mesta prišli ste tudi požarni brambi iz Domžal in Trzina, ki ste obranili, da se ogenj ni razširil po sosednih s slamo kritih hišah in hlevih. * « * (Premeščenje isterskega deželnega zbora iz Poreča v Pulj.) Znano je, da isterski slovenski in hrvatski deželni poslanci niso bili varni svojega življenja, kader so došli v Poreč zastopat svoje volilce. Zaradi tega so sklenili, da se toliko časa ne udeležb zasedanja, dokler se iz Poreča ne prestavi v Pulj. Vlada je konečno spoznala, da v tem oziru treba veuder gledati na to, da se uvedejo normalne razmere, ter naznanila deželnemu glavarju Campitelliju, da ee vrši prihodnje zasedanje dež. zbora v Pulju, ter da naj vse potrebno ukrene, da se bo to moglo zgoditi I — Iredentovci se delajo, kakor da bi jih bila zadela strela z jasnega. Poslanec marki Bene-ditto Polesini je odložil veled ogorčenosti radi tega svoj mandat, tudi poslanci Canciani, Gleva in Gambini so mislili to storiti, a so se še o pravem času premislili. Toda tudi v Pulju ne bo mirnega življenja za naše poslance, dokler ima policiio v rokah mestna oblast. „Naša Sloga" zato zahteva, da se redarstvo v Pulji podržavi. (Nabava žita za vojni erar.) Vojni erar razpisuje nabavo naslednjih vrst žita in sicer: 4350 q pšenice, 24.600 q rži, in 16.900 q ovsa. Ponudbe naj se vposljejo do 21. oktobra ob 10. uri inten-danci 3. voja v Gradec. Natančneji pogoji so lahko vpogledajo pri tukajšnjem vojaškem oskrbovališču ter pri političnih okrajnih oblastvih. Društva. („Narodni dom".) V smislu § 7. dru-štveuih pravil sklicuje upravni odbor društva „Narodni dom" letošnji občni zbor na sredo, 20. dan oktobra ob šestih zvečer v klubovo sobo društvenega poslopja z naslednjim dnevnim redom: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo bla-gajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev predsednika in upravnega odbora 11 članov (§ 9. društvenih pravil). 6. Volitev pregledovalnega odseka petih članov (§ 13. dr. pravil). 7. Posamezni nasveti društvenikov. (Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom.) Izvleček iz bilance od 1. februvarija 1893 do 30. septembra 1897: Pre-dujemi (posojila) znašajo 420.758 gld. 57 kr., na deležih je vplačano 235.536 gld. 52 kr., hranilne vloge znašajo 168.555 gld. 53 kr. in se obrestujejo s 4'/a odstotki; iste se bodo tudi od novega leta naprej nespremenjeno obrestovale po 4'/» odstotka, ker bode društvo novi davek od hranilnih vlog samo plačevalo. („Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem") napravi v nedeljo dnd 17. okt. 1897, ob »/.8. uri popoludne javen shod v novi hiši gosp. župana Mat. Prosekarja v Kotmarivesi 8 sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor o kmetijskih potrebah. 3. Govor o sedanjem političnem položaju. 4. Razni nasveti. 5. Prosta zabava. — Ker bode shod zelo važen, pridite tedaj vsi katoliški in slovenski možje iz Kotmaroveške župnije in njene okolice! Odbor. Telegrami. Dunaj, 15. oktobra. V zbornici se čujejo glasovi, da je grof Badeni dal ostavko; danes se odpelje k cesarju v Budimpešto. Dunaj, 15. oktobra. Po včerajšnji seji državnega zbora zbrali so se načelniki klubov desnice, da se posvetujejo, kako vkljub obstrukciji napredovati v parlamentarnih razpravah, Pri posvetovanju je bil navzoč tudi grof Badeni. Sklenili so, da se mora v vsaki seji rešiti dnevni red, tudi če bi bila seja še tako dolga. Dunaj, 15. oktobra. (Poslanska zbornica.) Levica zopet nadaljuje obstrukcijo z vednimi predlogi na glasovanje po imenih. Dunaj, 15. oktobra. V parlamentarnih krogih se razširja govorica, da vlada preloži zasedanje državnega zbora za kakih 14 dnij, da se mej tem časom doženć konečni razgovori mej vlado in večino. Najbrže da ta govorica ni verojetna, marveč je le namer-jena proti opoziciji, ki je zopet s predlogi o glasovanju po imenih jela zavlačevati posvetovanje. Dunaj, 15. oktobra. Klub Italijanov je sklenil glasovati proti obtožbi ministerstva in za Dipaulijev predlog glede jezikovnih naredb. Dunaj, 15. oktobra. „Wer. Abendpost" naglaša, da dopust okrajnega glavarja Ray-noseheka ni v nikaki zvezi z najnovejšimi političnimi dogodki, češ da je glavar bil že preje na dopustu in se mu je s tem le podaljšal. Praga, 15. oktobra. „Prasky Dennik" izjavlja, da so poročila „Narodnih Listov" in drugih čeških novin o zaupnem shodu načelnikov raznih čeških uradniških društev, na katerih bi se bilo ugovarjalo proti zavla- čevanju povišanja uradniških plač, neresnična, ker se tak shod sploh ni vršil, toraj se tudi niso mogli odobriti nikaki sklepi v tem oziru. Pariz, 15. oktobra. V včerajšnjem ministerskem svetu je podpisal predsednik Faure posamne dekrete, tičoče se sprememb v diplomatskih zastopih. Na Dunaj pride dosedanji poslanik v Madridu marki de Rever-ceaux, poslanik v Washingtonu Patenotre gre v Madrid in generalni guverner v Algiru Cambon v Washington. Madrid, 15. oktobra. Vlada je sklenila koncem tega meseca odposlati 5000 mož na Kubo. Atene, 15. oktobra. Grški in drugi pooblaščenci, ki se vdeleže pogajanja o sklepanju miru, so odpotovali v Carigrad. Umrli ho: 12. oktebra. Rozalija Pavšek, lončarja hči, 2 meseca, Žitni trg 2, božjast. V bolnišnici: 10. oktobra. Janez Golob, delavec. 28 let, jetika. 11. oktobra. Martin Premk, gostač, 78 let, ostarelost. — Frančiška Ropret, tovarniška delavka, 38 let, jetika. 12. oktobra. Marija Porenta, delavka, 82 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -•a . .3 3 9 S aa > > 14 9 zvečer 738 6 11 6 si. jzah. pol oblačno 15 7. zjutraj 2. popol. 7390 739-1 8-3 14 6 sr. vzjvzh, brezv. megla oblačno 0-7 Srednja včerajšnja temperatura 11 8°, za 1-0° nad normalom. Zahvala. Po sijajno izvršeni podružnični veselici veže nas dolžnost se najtopleje zahvaliti si. društvu „Ljubljanskemu Sokolu" za brezplačno prepustitev dvorane, si. pevskemu društvu „Slavec" in Djegovemu g. pevovodji za izborno izvajanje pevskega vspo-reda. p. n. prijateljem naših podružnic za darovane prelepe dobitke itd., p. n. gospicam za blagohotno prodajanje slaščic, g. Pavlu Lozarju kot izvrstnemu pospeševatelju naših namenov, slav. vredništvoma „Slovenca" in „Slov. Naroda" za blagovoljno objavo vabil in vsporeda veselice, slavnima „Katoliški" in „Narodni tiskarni" za brezplačni natis plakatov, oziroma vabi), in slednjič vsem udeležnikom, ki so kakorkoli si bodi pripomogli k izvrstnemu gmotnemu uspehu naše tradicijonalne veselice. Šentpeterska možka in šentpeterska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1897. 693 1-1 S prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je vsega-mogočni Bog našo iskrenoljubljeno hčer, soprogo in mater, gospo Marijo Brus-Štefetovo včeraj ob '/«8. uri zvečer v 66. letu njene starosti po kratkem trpljenju, okrepčano s svetim poslednjim oljem, poklical k Sebi. Pogreb predrage ranjce bode v soboto, 16. t. m., ob 4,b. uri popoldne iz hiše žalosti Streliške ulice št. 4 na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabno ranjco priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1897. Maks Brus, soprog. Helena Mertel, mati. Ivan Stefe, sin. 4 stanovanja se oddajo s 1. novembrom 1.1. na Poljanski cesti št. 72. Natančneje se izvć pri Eliji Predović-u na Poljanskem trgu št. 5. воз 6 Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prod aj a kača in inozemska olivna olja. Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 8 Crozdp dobro zaraščen, v obsegu 170 oral, pol ure od južnega kolodvora in jedno uro od Ljubljane oddaljen, se proda po prav nizki ceni. 673 3-3 Več se izvć v upravništvu „Slov. Naroda". Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ^eiweiw p ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzlelnsdorferstrasse 76, IV., 30. Št. 36.735. Razpis. 692 1-1 Mestni magistrat oddal bode podiranje redutnega poslopja potom javne pismene dražbe, katera se bo vršila dne 20. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni mestnega stavbnega urada. — To se priobča z dostavkom, da imajo ponudniki staviti svoje ponudbe z ozirom na to, da preide v njihovo last ves materijal, izvzemši za zgradbo nepotrebni sip kateri bode odvažati na one ceste na Prulah, katere bode mestui stavbni urad bližje določil. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. oktobra 1897. Št. 35.717. Razglas. 691 1-1 Pri podpisanem magistratu vršila se bo zaradi oddaje naprave podaljšane Bleiweisove ceste in nje kanalizacije v progi od Marije Terezije ceste na Rudolfovo železnico pismena ponudbena razprava . dnč 20. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi pripadajoči načrti, proračuni ter drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu ua vpogled razgrnjeni Ponudbo, v kateri je Davesti jedootne cene in na njihovej podlagi preračuniene skupne zneske troškov za dotičua dela, je izročiti zapečatene in s pripadajočim 5%n\m vadijem opremljene do določene ure. Prekasuo vložeae ponudbe in pa take, ki ne bodo povsem ustrezale predpisu, se ne bodo jemale v poštev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. oktobra 1897. Lloyd v Bremi. 491 30-23 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnć 7. maja 1894, št. 6373 dovoljen. m Brodarstvo poštnih brzoparnikov da Novi-Jorka: Iz Kreme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptonu dotaknivši se Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar Brema-Južna Amerika., Do Montevideo. Do Baltimore. dva ali trikrat na mesec. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Vožuj» po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepia ln najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik, v Ljubljani : w«®. ■-«■ ГЖТгж.-чк^зж.ж». I > ii n a j 8 k a b o i- z a. Đne 15. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. Skupni državni dolg v srebru.....102 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 102 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......121 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 956 „ Kreditne delnice, 160 gld.......361 „ London Vista...........119 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........45 „ C. kr. cekini........... o „ 10 kr. 15 „ 25 , П 79 „ 65 „ 50 " 70 „ 80 „ 75 „ 52'/,„ 15 „ 66 „ Dn6 14. oktobra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n „ južne železnice 3°/0 . n n južne železnice 5°/„ . n „ dolenjskih železnic4°/0 159 gld. 25 160 — 190 50 99 80 140 59 128 40 109 85 112 60 98 — 98 60 226 — 180 45 126 — 99 n 60 Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 25 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........73 St. Genois srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 161 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3385 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 400 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 82 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 92 Montanska družba avstr. plan.....127 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164 Papirnih rubljev 100........127 75 50 75 60 60 75 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnićna delniška družba „M E R C U R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. аКЈГРоЈавп11а~£& v vseh gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sv&tl za dosego kolikor je mogoče visocega obreslovanja pri popolni varnosti 2U* naloženih glavnic.