Teteto« *. tlt.
*WBHi pVHHV ▼ pHIMBt
Pommui »tar** 1*» Dio.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
lakaj« vsak delavnik ob 11. dopoldne. Drediiitvo je v Ljubljani, Breg itev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Hetrankirana pisma se ne sprejemajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti JO-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijahte namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. D« belo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 60.
V Ljubljani, sobota 13, marca 1926.
Leto I.
; Tudi vlada proti rudarskemu delavstvu!
Famozna ministerijalna komisija, ki jo je poslal v Ljubljano minister za socijalno politiko, je torej podala vladi svoje tehtno preudarjeno' in človekoljubno sestavljeno poročilo.
Odnosno: poročilo je tako, kakršnega je TPD želela in vlada naročila in zato je poročilo v celem svojem obsegu naperjeno proti rudarski bedi in proti interesom rudarskega delavstva.
Poročilo daje Trboveljski premo-gokopni družbi generalno odvezo za vse nasilne in krute odpuste, za vse krivice, ki UH trpi rudarski proletariat.
Saj pravi poročilo zasmehljivo, da je Trboveljska premogokopna družba pravilno odpovedala rudarjem službo in da brez odpovednega roka ni nikogar odpustila. No, in mezde se itak določajo po prostem dogovoru in svobodnem prevdarku Trboveljske premogokopne družbe.
Rudarski proletarijat je zastonj pričakoval pravičnosti in svoje krvavo zaslužene pravice.
Vladi je interes Trboveljske pre-niogokopne družbe več kakor pa interes rudarskega delavstva in njegovih družin. Interes onih ljudi in onih družin, ki jih zavezujejo k robova-nju, gladovanju in ki morajo prispevati krvni davek na »oltar domovine".
Tiskovni zakon, najžalostnejši dokument prosvitljene naše dobe ovira in onemogoča svobodo tiskane besede. Zato mora potlačiti v sebi ves gnjev, vso divjo upornost, ki nas vse prevzema, ko čitamo vladni komunike v vprašanju vladne komisije in postopanja TPD.
Minister za šume in rudnike bo torej v soglasju z vlado pojasnil in upravičeval odpuste in druge naklepe Trboveljske prem. družbe tudi v skupščini. Že vnaprej napoveduje, da bo odobril poročilo ministcrijalne komisije. Za ministra je torej zadeva končana. In s tem tudi za vlado.
Dobro.
Rečemo pa: za rudarski proletarijat, za delavski razred, to najbolj ogabno poglavje v naših socijalnih bojih ni končano. In dodajamo: delavski razred sprejema napovedani boj.
Za kruh, za življenski obstoj se bori divjačina v gozdu, se bori živila, pa tudi rudar bo znal poiskati zase in svojo družino košček kruha.
Naj vedo ministri, ki^ odobravajo početje Trb. prem. družbe: lakota, beda, obup niso temelji države! Kadar bo videl rudar, da njegovi otroci gladujejo, umirajo, da propada njegova družina, takrat ne bosta vodila razum in hladnokrvnost rudarjevih dejanj.
Bridko se bo maščevalo: za dobiček, ki ga hoče imeti in izžeti iz trboveljskih rudarjev špekulativna delničarska banda, pusti vlada propasti tri tisoč delavskih družin. ^
Dasi bi najenostavnejši državni interes zahteval, da sc podredi špekulativne in dobičkarske pohlepe židovskega, tujega kapitala interesom splošnosti, zagovarja naša vlacD ta dobičkarski interes na račun težko preizkušenega, sestradanega in obubožanega rudarskega proletarijata.
Naj se zaveda vladna gospoda: zakon o zaščiti države, če je še tako
rut, ne more nasititi stradajočih in zavret, njihov elementarni odpor. vVr b()darska beda, ki je povrh pomočena sc po ncnasitljivi dobičkar-
Energične zahteve Nemčije.
Genf, 13. marca. Nemčija najbrž sluti neusipelotst konference Zveze narodov in stavlja precej ostre pogoje. Zahteva, da se naj v tem zasedanju Zveze narodov sprejme v Zvezo samo Nemčija in ne daje nikakih obljub radi mnenja in nastopa pri event. poznejšem razširjenju Zveze narodov. Te zahteve se pa ne strinjajo s predlogi ostalih teh skupin, ki hi vsekakor rade omejile nemški vpliv in nemško tendenco, s svojim mandatom v Zvezi narodov dati odločilno smer.
V GENFU CINCANJE.
Genf, 13. marca.. Konferenca Zveze narodov v Genfu nikakor ne more iz vsakdanjega prerekanja; B ra zli ja preti z glasovanjem proti vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Tudi Švedska spletkari in je proti razširjenju Sveta, tudi italijanska
delgacija je v sporu med seboj in hoče tudi glasovati proti sprejmu Nemčije. Še celo Španska zahteva svojega stalnega mandata. Vse kaže, da bodo slične preklarije razbile konferenco.
Ženeva, 13. marca. Včeraj dopoldne je zborovala komisija Zveze narodov o sprejemu Nemčije. Popoldne je imel sejo svet Zveze narodov, na katero je dospel že tudi Briand. Razpravljalo se je o Ogrski, Avstriji in pogodbi med Anglijo in Irakom. V smeri rešitve konfliktov, se na teh sejah ne sklepa ničesar. Danes so zborovale locarnske države. V soboto pa zboruje celotna skupščina Zveze narodov.
Tako Chamberlein kakor tudi Beneš sta mnenja, da je situacija kritična in da bo veljalo truda, da se Zveza narodov reši.
Radičev dvoboj s Stojadinovičem.
Belgrad, 13. marca. Dokler se je Stojadinovič mudil v Ameriki in igral v Fraciji, je Radič trosil različne vesti in precej čedno klevetal ministra za finance. 'Ko se je pa Stojadinovič vrnil v Belgrad, se je Radič izprevrgel, dementiral seve-
da, to je njčgova specijalteta, izjavil nekaj pohvalnih štorij, med temi tudi to, da je Stojadinovič najboljši naš minister, seveda, ker zna šte-diti in iskrbeti za državno 'kašo. Končno ga je pa še poljubil, pa pravijo, da je bil Judežev poljub.
Gospodarstvo prometnega ministra.
Belgrad, 13. marca. Pri razpravi o budžetu ministrstva saobračaja so /bile iznesene precej jasne in kričeče kritike, nanašajoče se na gospodarstvo prometnega ministrstva. 'Samo nekaj statističnih podatkov. Dne 1. julija 1919 je bilo 599 uporabnih lokmotiv in 700 neporaib-nih. Uporabnih vagonov je bilo 25.152. 1. decembra 1925 pa smo imeli 935 lokomotiv uporabnih, torej 300 več, čeprav smo na račun repa-
racij dobili 450 lokomotiv. Torej 'smo na nek način uničili 150 lokomotiv. Prav tako je bilo »uničenih« v razdobju 1919—1925 2000 vagonov, četudi smo dobili ogromno število vagonov na račun reparacij. V,se kaže, da je prometno ministrstvo v škripcih in da poleg slabih prometnih prilik, pri nas moremo govoriti še o kričeči prometni politiki.
JUGOSLAVIJA NE SME ZIDATI PRISTANIŠČA?
Belgrad, 13. marca. Ninčič je seveda kapituliral Mussoliniju in pristal na pogoje italijanske politike ter zagotovil, da Jugoslavija ne bo delala konkurence Reki in da ne sme zidati nobene jadranske luke. Ce je vse to res, za enkrat še ni dognano, ker pri nas in pri naših diplomatih so postala demantiranja običajna.
NINČIČ GRE ZOPET V RIM.
Rim, 13. marca. Po tukajšnjih vesteh doznavamo, da se Ninčič takoj po gentski konferenci ponovno napoti v Rim, da revidira pogodbo med Italijo in Jugoslavijo, ter jo končno podpiše. Ninčič najbrž čuti potrebo za revizijo pogodbe, ker se je ustrašil javnosti, ki obsoja našo cincarsko politiko.
TUDI ANGLIJI SMO SE ZAMERILI.
Belgrad, 13. marca. Belgrajski listi pišejo, da ®o zadnje čase odnašaj! med Anglijo in Jugoslavijo precej napeti. To pa radi tega, ker se Jugoslavija menda preveč naslanja na Italijo in sploh, da dela vse preveč pod italijanskim vpli-
vom, vsled česar da je odklonila neki angleški tvrdki koncesijo za izrabo petrolejskih vrelcev. Angleški listi pravijo, da bo angleška vlada podvzela korake v Belgradu, angleška vlada pa je logičnega mnenja, da je bolje, če se obrne kar naravnost v Rim, ki itak vodi Belgrad. Prav ima morda ant vlada!
V DOBI PAKTOV.
Belgrad1, 13. marca. Ninčič je v Genfu na konferenci /veze narodov. Ker na onferenci sami nima dosti opraviti, • skuša kljub temu porabiti vse prilike. Sedaj se snuje balkanski pakt, ki bi naj olajšal trgovska razmerja Grške, Bolgarije in Jugoslavije in dosegel svobodno cono v Solunu.
VSE SE POGAJA Z AMERIKO.
Pariz, 13. marca. V Ameriki so se zadolžile vse države Evrope. Sedaj se pogajajo v Washigtonu Francozi, da bi uravnali svoje dolgove, ki niso majhni. Ali Amerika je previdna, vse evropske države ima na vajetih, tako, da Amerika dogovore vodi hkrati z dogovori Italije. Baje se bo Francozom isto zgodilo, kot se je zgodilo našemu Stojadinoviču.
ski požrešnosti, je grobokop države. Novi bajoneti in novo nabavljene puške ne bodo rešile situacijo, učvrstile vlado in konsolidirale državo.
Delavski razred piše skrbno v težko knjigo svoje zgodovine vse krivice, ki jih mora prestajati. Prav gotovo je, da te krute krivice, ta ne-čuvena nasilja ne bodo ostala nema-ščevana.
Dan obračuna pride. Ta nasilja
MORNARIŠKA DEMONSTRACIJA PROTI KITAJSKI.
VVashingto«, 13. marca. »Neue Freie Presse poroča iz Washingto-na, da je državni departement sporočil vladi v Pekingu, če ne odstrani v prehodu Taku kitajskih min, da bodo Zedinjene države sporazumno z zveznimi državami nastopile s silo. Ako Kitajska ne bi ustregla tej zahtevi, bodo vprizorile izhodno azijska bojna ladevja velesil demonstracijo, ki pomeni direktno vmešavanje v kitajske zmešnjave.
FAŠISTIČNI SHOD IN SOCIJALI-STIČNA DEMONSTRACIJA V BRUSLJU.
Bruselj, 13. marca. Včeraj so sklicali v Bruslju fašisti shod. Socijalisti so pa priredili v ljudskem domu protizborovanje, ki je bilo mnogo bolje obiskano kakor fašistično. Po zborovanju je nekaj socijalistov proti prepovedi napravilo obhod po mestu in je prišlo med njimi in fašisti do prepirov in rabuk, v katero je posegla policija in žandarmerija, ki je nastopala proti delavstvu brutalno in jih mnogo zaprla. Vsekakor so ob tej priliki pokazali delavci, da so ob vsakršnih fašističnih provokacijah na svojem mestu.
BREZPOSELNOST V AVSTRIJI PONEHAVA.
Dunaj, 13. marca. V Avstriji se razmere vidno izboljšujejo. Samo v marcu se je število brezposelnih skrčilo za 8000.
PRETEPI V JAPONSKEM PARLAMENTU.
Dunaj, 13. marca. Pri zadnjem parlamentarnem /zasedanju japonskega parlamenta prišlo do ostrih prerekanj in končno do spošnega pretepa med pristaši vlade in med pristaši opozicije. Parlament je razgnala policija in pretepače razdvojila.
pa krona težko žaljenje pravičnosti, to zasmehovanje delavskih potreb; le pospešuje razvoj stvari.
Ko bodo sedaj v skupščini razpravljali o Trboveljski premogokop-ni družbi in seveda odobrili ministrovo, za Trb. prem. družbo ugodno poročilo, takrat bo proletarijat videl, da je le v njem samem rešitev. In da je domovina mačeha in vlada hlapec kapitala!
Borza.
Danes notira Zagreb. Pešta (7.9550 do 7.99), Berlin 13.5150—13.5505 (13.5225 do 13.5625), Italija 227.48—228.68 (227.50 do 228.70), London 275.9250—277.—, (275.99 do 277.19), Newyork 56.642-56942 (56.942 (56.642—56.942), Pariz 206.50—208.50, Praga 168.02—169.02 (168.07—169.07), Dunaj 8.00—8.04 (8.03-8.043), Ziirieh 10.93 do 10.97 (10.93—10.94), Amsterdam 22.7650 do 22.8650.
Curih. Belgrad 913.50 (915.50), Pešta 72.80 (72.80), Berlin 123.60 (123.70), Italija 20.85 (20.85), London 25.2525 (25.2525), Newyork 519.50 (519,30), Pariz 18.89 (18.85), Praga 15.3825 (15.3725), Dunaj 73.20 (73.20), Atene 720 (720), Bukarešt 217.50 (210.50), Sofija 375 (375), Madrid 73.22 (73.25).
Nekaj vprašajev;
Lsti javljajo, da je podjetje Dukič prevzelo baš te dni dnevni kop 1 PD. Kakšno Ima pravzaprav funkcijo pri temnih manevrih trboveljskih špekulantov to podjetje Dukič? Ali naj povemo imena članov tega podjetja? In nadalje: Kakšno vlogo igra pri trboveljskih gospodarskih transakcijah „Cenazal“? Ali ni ravnatelja, ki ima nad pol milijona dinarjev letne plače, ta plača je zadostna? V kakšnih od-nošajih se nahaja ta ravnatelj in drugi ravnatelji s Cenazalom? Ali bi katerakoli' druga država trpela, tako vmesno in prozorno transaktiranje kakor se vrši v slučaju Dukič in Censala? Vladno komisijo take malenkosti niso brigale. Brigajo pa nas, ki se zato nanje še povrnemo.
Stran 2.
„U E L A V S K A P O U T 1 K A".
Štev. 60.
Proti samovoljnosti Trboveljske premogokopne družbe.
Belgrajska komisija, ki je prišla v Slovenijo po dnevnice in prinesla domačemu delavstvu največ je razočaranje, je izjavila, da je redukcija delavstva pri Trb. prem. družbi v redu in v redu so tudi knjige te čedne, družbe.
Seveda: komisija je vedela, da je ■pri nas sicer zakon o zaščiti države pVČrt upropaščanjem in izkoriščanjem Trboveljske premogokopne družbe. Trboveljska premogokopua družba sme neovirano in nebrzdano svobodno določati. cene premogu in svobodno odpovedati delovne pogodbe. Svobodno, sme pobasati Trboveljska pramo-gokopna družba kar naj višji dobiček in vsi čuvarji javnosti so ji »ob malenkostni podkupnini« na uslugo, da oskubi ,Trbov. premogokopna družba posebej še državne železnic*.
Zato je boj proti rudarski redukciji obenem] boj proti svobodni trgovini in svobodnemu odločanju o usodi zaposlenega delavstva. Družba ne prenese brez škode kapitalistične svobode na premogovnem trgu, zato družba upravičeno zahteva, da se le v njenem interesu in na korist sploš-nosti izvaja premogovna produkcija. Proti zakonu o zaščiti države postavljamo zahtevo po zakonu o zaščiti državljanov pred krvosesi Trboveljske premogokovne družbe in njenih agentov in hlapcev.
Slovenske politične stranke, zahtevajte ta zakon!
Svilena srajca amerikan-skega delavca.
Japonska trgovska bilanca za 1. 1925. je bila posebno ugodna. Japonska je izvozila za 286 milijonov jenov več blaga, kakor ga je uvozila. Ta pojav je presenetljiv. Zakaj cene so na Japonskem izredno visoke. Zlasti draginjski indeks znaša 103.8 predvojnih cen, kar ni v nobeni drugi državi.
Naravna posledica tega bi moralo biti zmanjšanje izvoza.
Razen tega je bila letos riževa žetev na Japonskem slaba, vsled česar ie bilo treba uvoziti znatne količine riža.
Končno bi prišel v poštev še kitajski bojkot japonskega blaga, — ki pa. kakor kažejo izvozne številke, ni uspel'.
Vkljub temu bi morala biti trgovska bilanca pod normalnimi pogoji pasivna.
Če ni bilo tako, je pripisovati to edinole povečanemu izvozu svile. Leta 1925. se je izvozilo iz Japonske za 880 milijonov svile, za 200 milijonov jenov več kakor leta 1924.
Kakor znano je Japonska dateko največji dobavitelj svile. Na celem svetu se pridela 39 milijonov kg svile, od tega na Japonskem 24 milijonov kg. Razen Japonske prihajate v poštev kot dobaviteljici svile le Kitajska z 8 milijoni iti Italija s 5 milijoni kg. Japonska pošilja svileno blago skoro izključ-
no v Severno Ameriko. Pretekto leto je prodala v Ameriko za 850 milijonov jenov svile.
Svila je najdražje blago, ki ga ne more v obubožani Evropi skoro niliče kupiti.
Drugače pa je v Združenih državah. Tam konzum svile stalno raste. Zadnja leta je prišlo v navado, ;da nosijo delavci prijetne in trpežne svilene srajce, — odkar to mezde dopuščajo. Tako je ugodna japonska trgovska bilanca v ozki zvezi z svilenimi srajcami, odnosno z visokimi mezdami amerikanskih delavcev.
Proletarske žene za svoje pravice!
Zveza delavskih žen iu -deklet je sklenila, prirediti prihodnjo nedeljo vrsto javnih shodov širom Slovenije, na katerih bodo delavske žene poudarjale svoje pravice. Dolžnost vseh so-drugov in sodružic je, da to akcijo naših zavednih žen podpirajo. Zveza delavskih žen1 in deklet je ob priliki teh shodov izdala na vse Sodražice in sodruge’ naslednji poziv:
Sodrugi in sodružice! Današnja človeška družba nalaga ženi ogromne dolžnosti, ne priznava ji pa nobenih pravic, Ta družba -ni le obsodila mož in deklet na večno robovanje po delavnicah in tovarnah, prisilila je tudi ženo — mater — na težko delo, da preskrbi vsakdanji kruh svojim otrokom. Sedanja družba ne daje možu toliko plače, da bi z njo pošteno preživljal svojo družino. Z vsakim dnem se množi število mater, ki morajo zapustiti samim sebi otroke, da morejo zaslužiti Vsaj toliko, da jim otroci ne poginejo od gladu.
Sodružice in sodrugi !Kje je sreča proletarske žene-materet. Otroci, kateri bi ji morali -biti v veselje, so ji v žalost, ker jim ne more dati ne kruha, ne obuvala, ne obleke, vidi jih celo zmrzovati v trdi zimi, ker nima sredstev niti za kurjavo.
Sodružice! Ogromne dolžnosti nam je naložil -današnji družabni sistem, pravic pa nobenih! Te pravice si pa moramo vendar -priboriti. Zato se moramo združiti v močno enoto, združiti vse, ki smo z današnjimi socijalnlmi razmerami nezadovoljne. Nič ne pomaga obup in jok! Treba je dela in borbe, neumornega dela in neumorne borbe. Pritegniti moramo v naše vrste vse, ki delajo in trpe. Priboriti si moramo svoje pravice, priboriti si moramo tudi žensko volilno pravico, da bomo lahko branile svoja prava tam, kjer se delajo in uveljavljajo zakoni, v parlamentu!
Bojevati se moramo nadalje, da se postavijo povsod dečja zavetišča in da se bo podpiralo in ščitilo proletarske matere in njihovo deco. Zahtevati moramo, da postavi vlada po vseh mestih posebne domove za služkinje in organizira posebne ustanove za onemogle, od težkega detla izžete žene,
da bodo vsaj preskrbljene za zadnje dneve svojega življenja.
Sodružice in sodrugi! Vsi na plan, strnimo naše vrste!
Vsi na delo za žensko organizacijo! Vsi v boj za ženska prava! Vsi na naše shode!
Odbor Zveze delavskih žena in deklet.
Občinske volitve.
Notranji minister je napovedal, da se bodo v prihodnjih mesecih vršile v celi državi tudi občinske volitve. Seveda pa je tudi pristavil, da se bodo izvršile te volitve po volilnem redu, ki ga je že izdelala ..strokovna" komisija v ministrstvu za notranje zadeve in o katerem bo v najkrajšem času sklepala tudi narodna skupščina.
Notranji minister je imel celo ta pogum, da je opisal občinske volitve za važen dogodek v konsolidacijskem razvoju političnih prilik v državi.
Da pa ne bo zablode in nobene zmote, zato je treba vedeti: volilni red za občinske volitve bo tak. kakor bo odgovarjal strankarskim interesom trenotno v vladi kaoliranih političnih strank. Tudi ta volilni red bo slonel na nasilju, absolutističnem uveljavljenju strankarskih teženj, ne upoštevajoč demokracije in ljudske samouprave. Tudi v občinskem volilnem redu bosta dobila reakcija in kontrarevolucionarna sila popolnega in neokrnjenega razmaha.
Primeri v Rumuniji, Bulgariji so kažipot naši vladi. Volilni red krvavega Ljapčevega režima v Bulgariji in krutega Bratianovega samodrštva v Rumuniji služi za vzor „svo-bodoljubni in napredni" jugoslovanski vladi.
Vsaj je Bratianova vlada vnaprej zajamčila absolutno večino relativno najmočnejši stranki, ne upoštevajoč zmagovitih načel demokracije in zmagovitih zahtev po splošni, enaki in tajni volilni pravici.
Samouprava, ki edina more jamčiti za splošni napredek, ki edina more zadržati nujno gospodarsko in kulturno ter socijalno propast, ni našla mesta v reakcijonarnem in protiljudskem občinskem volilnem redu.
Prav nič pa ni te gospode sram in za-■ govarja občinske volitve s tem, da hoče videti razpoloženje naroda. Temu ljudskemu razpoloženju pa stavljajo okvir z novim občinskim volilnim redom. Z nasiljem, terorjem in kontrarevolucijonarnimi ukrepi hočejo dobiti ljudskega pooblastila in obsolu-torija za protiljudsko in absolutistično vlado sporazuma.
Pogažene in uničene so politične pravice delavskega razreda. Delavski razred pa mora vedeti, da je boj za dosego političnih pravic, boj za demokracijo predpogoj njegovemu napredku in predpogoj tudi za razvoj družabne oblike. Žal, da je delavski razred danes vsled razcepljenosti neenoten v političnem boju. Prav zaradi tega pa oklepa buržuazija delavski razred z vedno težjimi verigami in v popolno brezpravnost in suženjstvo goni gnila in nedorasla buržuazija delavsko gibanje.
»DELAVSKO POLITIKO«! V DELAVSKE DOMOVE
Proti novemu občinskemu volilnemu redu se bo moral boriti proletarijat. V boju za osnovne politične pravice pa se bo izgradila enotna razredna fronta vsega razrednega proletarijata. Iz svojih vrst pa bo delavski razred izločil vsakogar, ki bo ta boj oviral, ki ne bo stal' v prvih vrstah za politične pravice delavskega razreda.
Meščanske stranke hočejo eliminirati politični vpliv delavskega razreda. Proti delavskemu razredu uveljavljajo razne zakone in s škandaloznimi zakoni jemljejo delavcu zadnje priborjene politične pravice.
Za enako, splošno in tajno volilno pravico se borimo. Ko bomo zopet priborili to pravico, tedaj bo bistveno lažji tudi boj neodvisnih. strokovnih organizacij. — In, ker bodo prve volitve razpisane za občinske za-stope, zato bo delavstvo ravno v tem boju uveljavilo najprej svoje zahteve.
Pravijo...
Nikič (v narodni skupščini); Gospodo narodni poslanici! Vlada se je zavedala svoje dolžnost in je zato poslala celo v Slovenijo posebno komisijo. Trboveljska družba je veliko narodno poduzeče, katero je do sedaj delilo svojim delničarjem samo do 50 milijonov čistega dobička. Kako velika je skrb te družbe za procvit našega narodnega gospodarstva priča dejstvo, da hoče ta družba tudi to leto vzlic hudi svetovni krizi v premogovni industriji razdeliti svojim delničarjem, če mogoče vsaj 100 milijonov čistega dobička. Delničarji družbe so sami poznani jugoslovanski čestiti patrijoti, ki so šli v letih jada s hrabrim svojim narodom preko albanskih gora do dunajske borze.
Pa još više: ta družba je celo pripravljena prenesti svoj sedež v Beograd, da s tem pokaže, da se ne strinja z Evversom, ki je napisal, da je več kulture in politične poštenosti v zadnjem pariškem stranišču, kakor pa v našem Beogradu. Naša komisija ' je dognala, da je družba ravnala po zakonu. Vsakemu odpuščenemu delavcu je prej povedala, da je odpuščen: znižanje plač je propisno najprej razglasila in nato tudi do« lov n o izvedla, in to javno in baš v času, ko je komisija pregledovala njene poslovne knjige in dognala, da je finančnega delegata Šavnika, katerega mrzi cela Slovenija, iz patrijot-skili razlogov propisno ugnala v
kozji rog.
Gospodo narodni poslanci! Vlada si umiva roke! Zvršila je svojo duž-uost! Velika je danes naša otačbina. 1 širi se više i više. Od poznatog brodarskog sindikata sve do Trboveljske družbe. Neka narod zna: ni-je uzalud nastradao! Mi smo vlada naroda i poštenja! Narod če uvjek dati krv svojo za ovo našo otačbi-no! Neka živi Trboveljska družba i njen ravnatelj Huber, neka živi naš Nikola Pašič!
Miroslav Krleža:
GOLGOTA.
20
Drama v petih dejani*.
Prevel FERDO DELAK.
1. DELAVEC: Kaj je temu? To se je pošteno napil!
3. DELAVEC: Kaj bi mu bilo! Govori tja v en dan! Melje!
KSAVER: Ahasverja! Vi ne poznate Ahasverja? Jaz ga poznam! Razgovarjal sem se danes z njim! Smilil se mi je! Revež! To je tisti, ki ni hotel Kristu pomagati nesti križ! Povabil sem ga k sebi na krožnik juhe! Pravi, da ni jedel ničesar toplega že sedemsto Tet! Nikjer dela! Povsod ga mečejo na ulico! Eh! Težko je to! Težko!
GLAS: O kom govori? Kdo je to?
GLASOVI: Psst! Mir! Molčite! Mir!
(Kstiver se kakor zapaden pes privleče k drugi gruči in tam prisluškuje. Druga gruča):
1. DELAVEC: Sijajen človek je ta nas Kristijan! Ce bi še njega ne imeli, kaj bi bilo iz nas! Kako divno govori! Vsi smo zjutraj glasno jokali, tako nas je ganil! In njemu samemu so pritekle solze in ni mogel dalje! Kako tudi ne bi? Vsi sami dobri sodrugi in prijatelji.
1. DELAVEC: A kako, da ni bil (udi on prijet? Vsi so bili, samo on ni bil!
DELAVEC: Imel je srečo! On ni bil ono noč v arzenalu! Oni so vsi imeli do polnoči sejo
in se pri njej skregali! On je hotel, da se stopi v štrajk, a oni niso hoteli!
3. DELAVEC: Pripovedoval mi je Franc (— on dela na Republiki —), da ga je včeraj pri tistem kravalu Andrej opsoval! Da je Judež! Ra je vse prodal in izdal! In hotel ga je zaklati! Glej še sedaj ima rane na glavi.
.AS: To ni od Andreja! To so ga vojaki zjutr s kopitom! In če bi mi ne prišli ob času, ga bili pobili!
DELAVEC: Prosim te. sa.i si poznal Andreja kakšen je bil, kadar se je razburil! On je samo lajal, a potem nič! A razen tega, ali si  	-	’ "■*	Pred
Gl
1.
“J
bi
 	*	s	«	puinu	•
slišal zjutraj Kristijana pred „Sidrom“? Prei policijo in žendarji m vojaki? Tako ne tolč
3. DELAVEC: Odkar se je vse to zgodilo, neprestano mislim, ne da mi neki vrag miru, m no morem spali, ljudje! Nekaj bi bilo tre a sl uriti! Glejte! Mašinisti in oni iz topilnice štrajkajo; naši najboljši pa so postreljeni, kar tako, in mi se ne zganemo. Kaj je lo, ljudje, to jaz mislim! _
TEMPERAMENTEN GLAS: Norec! Vidi se, da nisi bil na fronti! Kaj hočemo mogoče na mašinengeverje? Na, poglej si jih dobro! Preštepajo te, kakor stare gate na šivalnem stroju!
GLASOVI: Psst! Mir! Molčite! Kakšen način je
. o i v. .i I
lo? Psst!
policijo
oni, moj dragi, ki se boji! Samo za las u manjkalo, pa bi bila tekla kri! A Kristijan ve dela! On je pameten! Pravi politik! On ' ■ ■	’	‘	‘	lo	in izvedci
do-
GJ
(Gibanje. Premor. Zbor neprestano poje.) AS IZ GROBA: Vendar, ljudje! Treba je-
da
kaj
2. Dl
Pravi
se "ti bo zvlekel skozi iglo in izvedel svoje Glej! Drugi so si razbili glave, on pa bo segel naše povišanje! lo ni majhna stvar! 'ELAVEG: Dobro je to in lepo je vse to! I
dobro, kar vam pra-V"-'""	• i ,? Mesa imamo,
se, n) n»l W " sto
"	10	~	slrejk-i hote'
)M-
1.
ivumo ji-	1,1 ‘^r.iv ’	—
nes mi je rekla žena: „Stari, nimamo več masti do prvega! A če kupiš venec iz česa li bom napravila cvrtje?" A jaz pravim babi: ..Molči žena! Dokler bomo mi, bo tudi cvrtje! Kako da ne bi dal, ko se mi krči srce in bi jokal! Star človek sem, a jokal bi nad vsem tem, kakor smrkav otrok! Moj Bog! Kakšni ljudje! Kako divni ljudje! In glej postrelili so jih kakor pse! Molči žena! Le kupi venec, kaj nam je do cvrtja!" In žena je kupila venec, in jaz ha ki jo, vse skupaj sedemdeset in dve kroni! In ni mi žal!
\S
se nekaj napravi!
PROriGLAS: Ljudje, pazite vim! Kaj vam procente nam nudijo ljudje, pa kaj bi še! Naj
a GUS:SL' j,, d. bomo dobili »lo od slol
PROTIGLAS: Kdo je lo	“jtf	*
lon-kf Kje i^J-SAaj bi bilo treba na-
N * -
(d.AsrS	b-	.epa in brea «l»-
KS\VEIr'Resnico bi bilo treba povedati, ljudje!
T.i ..mi on I	,.	,
(Dalje P rito.)
Besnico
štev. 60.
..D H L A V S K A P O U T I K A"
Str« 3.
Kultura.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Sobeta: IS. m er ca: Henirk IV. Red C. Nedelja, 14.: ob 15.: »Deseti brat«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Zvečer zaprto.
Pondeljek, 15.: »Obrt gospe Warreno-ve«. B.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri.
Sobota. 13. marca: Grofica Marica. Iž-vem.
Nedelja, 14.: ob 15.: »Tosca«. Gostuje Robert Primožič. Cene znižane. Izv. Ob po! 8. uri zvečer »Grofica Marica«. Izv.
Pondeljek, 15.: Zaprto.
Danes dne 13. t. m. se izvaja v drami »Henrik IV.« z« abonente reda C, v operi pa. Kalmanova opereta »Grofica Marica« za izven.
da eden par nogavic z figo« in znamko (rdečo, modro alt zlato) ss.a vuj
traja kakor Štirje pari drugih! Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez figa .kihu'* so ponarejene.
Socijalno politični pregled.
Ženske in moške plače v inozemstvu.
Nemški strokovni arhiv je izdelal iza mesec november 1925 sledečo primerjalno tabelo, iz katere je razvidno razmerje med moškimi in ženskimi plačami v posameznih državah.
Ako računamo, da so plače nekvalificiranih moških delavcev 100 odstotkov, znašajo ženske plače:
odstotkov
V Angliji (čevljarska stroka)	91
V Angliji (kemična stroka)	98
V Franciji (več. poklicev)	53
V Švici (več poklicev)	67
V Španiji (tiskarska stroka)	100
V Čehoslovaški (poljedelska stroka) 77 Na Ogrskem	(kovinarska stroka)	84
Na Danskem	(tekstilna stroka)	72
Na Norveškem (krojaška stroka) 55 Na Norveškem (poljedelska stroka) 65 Na Švedskem (poljedelska stroka) 75 Na Finskem	(poljedelska stroka)	57
Na Finskem	(kovinarska stroka)	65
Na Estonskem (poljedelska stroka) 61 Na Ruskem	(zasebni nameščenci)	61
N Severni Ameriki (23 poklicev) 76
M
<*sto Ne\v York (23 poklicev)
60
Avstraliji (tekstilna industrija) 52 Kanadi (poljedelska stroka) 64 Z izjemo specijninegu slučaja špan-K|<'b tiskarjev. ki .predvideva enake
Plače
7-a moške in ženske in angleške
v<mične industrije, kjer so ženske sko-io ena o plačane, kakor moški, se gib-ije vis"!a ženskih plač od 52 do 91 odstotkov moških plač. v Nemčiji so gibljejo zenske plače med 47 in 91 odstotki in so posebno :lsok{1 v p()].(l delstvu.
Evropsko izseljevanje v Kanado pojema.
Izseljevanje v Kanado ie preteklo leto znatno nazadovalo. Od meseca januarja do oktobra 1925 se je priselilo v Kanado 7-5.000 priseljencev, prejšnje leto v istem razdobju pa 115.790.
Priseljevanje iz Anglije je padlo od 54.900 na 32,300 ali za 41 odstotkov, priselje atije iz ostalih evropskih držav pa za 40 odstotkov. Iz Združenih držav se je priselilo v istem razdobju leta 1925 v Kanado 15.400 oseb, med tem ko se jih je priselilo lota 1924 le 14.700.
Reklame
■e potrebuje
0. Bernatooič
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.	83
je najboljša žitna kava!
Priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo
Križem sveta.
V New Yorku je zgorela velika milarna, v bližini je pa stal cirkus in velika nevarnost je bila, da zgori tudi cirkus. Levi in tigri so tulili, ker so že trpeli vsled neznosne vročine, krotilci i,n delavci so pa mirno stali na svojih mestih. Niti policija jih ni mogla razgnati; izjavili so se, da skupno umro z zvermi, če se požar loti tudi cirkusa. Pred kletke je policija postavila strojnice, da bi zveri takoj postrelili, če bi vdrle iz kletk. Požarni brambi se je končno le posrečilo, da je požar preprečila.
Strahovi. V Genfu v neki hiši straši in sicer prav na originalen način. Stanovalci so se morali izseliti in dVe dami sta že živčno oboleti. Nevidna roka vsakega oklofuta, ki biva ponoči v tisti hiši. Spiritistični klub je sklenil, da pojav prouči in cela družba je prenočevala v usodni hiši. In čudno! Nevidna roka je vsakemu po vrsti priložila krepko klofuto in proučevanje je bilo končano. Za stvar se je zanimala tudi policija, pa tudi policaji so staknili klofute.
V New Yorku je zgorela marmornata palača ameriškega bogataša Roekfellerja. Uničenih je lepo število umetnin.
Parni kotel je eksplodiral v De-breezenu na Ogrskem in sicer usnjar-ni bratov Kiss. Kurjač in njegov pomočnik sta bila na mestu mrtva.
V Budapešti prete advokati s stavko. Število advokatov je v Budapešti tako naraslo, da preti advokatskemu poklicu beda. Pred vojno je bilo v mestu 2000 advokatov, sedaj jih je pa 3217. Poleg tega so se razmere tolikanj spremenile, da je advokat le malokje zaposlen. Na osnovi reform vrhovnega sodišča bi bili advokati pri dohodkih na sodišču znatno prikrajšani. Zato so se uprli in zapretili s stavko, če sodišče ne odneha s svojo namero.
Škandalozna obsodba. V Nemčiji je bil deželni šolski svetnik dr. Stelzel, ki je socijalni demokrat, obsojen na dva meseca ječe, ker je dvakrat uporabil uradni telefon za privatne namene. Koliko bi potemtakem bilo obsojenih naših uradnih oseb.
500.090 dolarjev je poklonila vdova Sol Rosenbloomsa za židovsko univerzo v Jeruzalemu. Univerza bo imela ime po njenem možu.
Stoletniki. Statistika pravi, da pride na milijon ljudi 225 žensk in samo 82 moških, ki dočakajo starost 100 let. Svetopisemski stoletniki so dvomljivi, znan je pa slučaj, ko je profesor Ne-anovins predstavil svojimi dijakom 190 letnega moža v dražbi s 188 letnim Kosetom. Baje je neki Rus dočakal 202 leti. V Južni Ameriki se je ponesrečil Luise Truxo v starosti 175 let. Ribič H. Jenkins je bil čil in zdrav v 169 letu. .1. Surington je dočakal 160 let in zapustil dva sina, prvi je bil star 103 leta, drugi pa 109, St. Mungo, glasgovški škof je živel 185 let. Kiruiraj Politman, strasten pijanec, 141 let in kirurg Espagar v Garoni prav tako Pijanec, 112 let. Elizabeta Duerienx je '’sak dan spila 30—40 čaš kave, pa do-<■•nk.illa 140 hd. Angleški krnet Parre 10 kil kot stoletni starec obsojen radi nenravnosti in se oženil v 140. letu. n"rl star 152 let. Grofica Desniont je preživela 149 let in med tem dvakrat dobila nove zobe i dvakrat lase.
\ Ameriki je j,-t Hojskino odkril v kemiji ilo\ element, ki je po številu torej 61. Ba'il se je s tem že več let, odkritje se mu je posrečilo z radio-žarki. V kratkem času so bili odkriti kar trije novi elementi, ijva v Nemčiji in zadnji v Ameriki.
V Parizu so nekatere knjigarne odprte do polnoči. Vsekakor dobro znamenje za pariški književni trg.
V New Yorku so se organizirali a.ntikvarji in nameravajo osnovati in-ternacijonahio antiikvarsko družbo, da se tako preprečijo fašifikaeije umetnin in pretirano veriženje z umetninami.
Dnevne novice.
Dostojnost! Včeraj je »Nar. Dnevnik« napisal, da je jugoslov. socijali-stiena stranka »mistifikaci ja • socijali-zrna«, da je »prodana radikalom« in druge take časnikarske spodobnosti. Pa nismo niti kihnili. Smo že tako vajeni citati take budalosti po meščanskih listih! In glej, čudo nebeško! Uprav »Nar. Dnevnik« nam sedaj posveča cel članek o časnikarski dostojnosti in pravi istočasno kot dosleden zagovornik te dostojnosti in da štatuira takoj pravi tipičen eksempel pravega dostojnega polemičnega tona, da smo zagrešili »lopovstvo«, ko smo pisali, da ni Nar. Nnevniku prav, da se kakorkoli pospešuje gradbeno akcijo v Ljubljani. Po vsej tej zvrhani meri »Dnevnikove« dostojnosti, se vprašujemo, če je sploh vredno, da s tem dostojnim listom še diskutiramo. Kar se pa tiče oprostitve vsake obzirnosti, naj Nar .Dnevnik« kar začne in pove vse, kar ve in hoče. Smatramo, da je naravnost dolžan to storiti, sicer ga bomo res hudo razžalili.
»Delavsko kmečki list« in užitni-na. Delavsko kmečki list je hvalevredno napadel famozni gerentski sosvet ljubljanske občine ne zaradi povišane užitnine na najvažnejše življenjske potrebščine. Nas to veseli in prepričani smo tudi, da ne bo ostalo samo pri tem protestu, marveč da bo »Delavsko kmečki list« pokrenil proti temu — ne proti »soeijalpatrijotom«! — energično akcijo in pozval k sodelovanju vse razredne organizacije. Zato pa smatramo tudi, da ve »Delavsko kmečki list« tudi to: v Ljubljani velja občinski volilni red, ki daje absolutno večino relativno najmočnejši stranki. Po sedanjem bi dobila torej to večino ona stranka, ki bi s tako nes.ocijalno politiko prav gotovo še nadaljevala. — Ali ne zavist potem uspeh boja za znižanje trošarine tudi od tega, kako. bo »Delavsko kmečki list« nastopil pri prihodnjih volitvah? Dve muhi na en mah lahko ubije sedaj »Delavsko kmečki list«. Prepreči izžemanje ljubljanskega delavstva in onemogoči re-akcijonarno in absolutistično namero občinskega volilnega reda. — Seveda Ljenin bi potem moral korigirati svoje stališče.
Narodni Dnevnik je vedno in dosledno nedosleden. Narodni dnevnik je hud, ker smo zadnjič podčrtali razredno stališče tudi v boju proti Trboveljski premogokopni družbi. Razumemo, da je hud in mu tega tudi ne zamerimo. Vendar pamoramo pripomniti, da se Narodni Dnevnik huduje v isti številki nad samostojnimi demokrati in jim očita nepošteno ravnanje v vprašanju nacijonalizacije Trboveljske premogokopne družbe. Torej samostojni demokrati so užjvali do nedavna dobrote in drobtine Trboveljsko premogokopne družbe. Ta Dnevnikova trditev važi. Sedaj pa ve-.mo, da so še vedno na vodilnih mestih Trboveljske premogokopne družbe naodličnejši član klerikalne stranke. In če vemo dalje, da se je pehal za poverjeniško mesto v svoječasni narodni vladi inženjer Dušan Sernee samo zato, da bi »nadziral« poslovanje Trboveljske premogokopne družbe, ne izključujoč seveda možnosti, da postane tudi upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe, potem se pač Dnevnik ne more čuditi, če podčrtamo svoje razredno stališče.
Kongres stanovanjskih najemnikov. V Zagrebu se bo vršil kongres vseh organizacij stanovanjskih najemnikov. Na tem kongresu bo seveda zastopano tudi društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani in njegov predsednik s. Ljudevit Vencajz bo imel celo važen referat. Kongres bo dosegel najlepši uspeh, če bo sklenil najenergtčnejšo akcijo vsega delovnega ljudstva za nadaljnjo zaščito stanovanjskih najemnikov. Naj bi se na dan tega kongresa vršila po celi državi protestna zborovanja stanovanjskih najemnikov. Naj se zavedajo stanovanjski najemniki, da je sedaj pač že skrajni čas, da se še prepreči grozna namera vlade, da se ukine stanovanjska zaščita.
Boj detektivov s cigani. V Budimpešti sta prišla v neko hišo že proti jutru dva detektiva in izpraševala po slikarju, ki je bil osumljen poneverbe. Pogovor je zbudil cigana.
ki je spal v bližini. To je cigana tako zbesnilo, da je navalil na oba detektiva z nožem. Končno je bil detektiv primoran streljati in s tremi streli podrl ciguna, kj se je mrtev zgrudil.
V Banjaluki je padel s strehe, koder je popravljal in mašil vrzeli, mojster Iva Calata; strl si je roko in desna rebra in v strašnih mukah umrl.
Ruskega begunca, ki je na stotine ljudi osleparil in okradel v Sarajevu, so aretirali, pa je srečno pobegnil z vlaka. Je to Dimitrij Daniljčenko, ki se je izdajal pod najrazličnimi imeni in poklici, najbolj je pa flori ral kot šahist.
Zaslužena kazen, V Zagrebu je policist Dragotin Braketa na policijskem uradu sunil s kolenom mladega fanta, ki se je pregrešil proti cestnim predpisom, tako močno, da se je fant nezavesten zgrudil. Policijski ravnatelj je surovega stražnika v 5 minutah odpustil iz službe; za dejanje samo se bq pa policist moral zagovarjati še prej sodiščem.
Santoinor kmeta. V vasi Hraš n q se je ustrelil kmet Stanko Huljšč, Vzrok samomora je neznan,
Vsled pijače se je omračil v Go-spiču kmetu Ivanu Brkljačicu um, šel .ie v gozd in »e obesil. Zapustil je ženo in 9 otrok, najmlajši je star 2 meseca.
Krvna osveta še vedno divja po Bosni. Pred dnevi so našli blizu Ilad-že starca s prebito glavo. V bolnici je umrl. Bil je žrtev krvne osvete.
Maribor.
Proti orjunašem. Agrarni minister Pavle Radič se je spravil nad marib. orjunaše, v kolikor jih je še in v kolikor zadnje čase svojo or junaško pripadnost javno izpričujejo. In zgodilo ■se je, da je bil telegrafskim potom nenadoma razrešen službe vodja agrarnega urada g. Trifalo. Mariborski demokrati se zelo jeze nad to odslovitvijo in pravijo, da je Trifalo žrtev »nacijonalizma«. Teden popreje je bil pa drugi orjunaš in uradnik agrarnega urada istotam službeno premeščen nekam na Hrvaško. Tako naglo se menjajo pri nas časi in prilike, da bi morali menda še celo orju-uaši obupati nad nacijonalizinom.
Umrl je sodr. Sabe v 83. letu starosti. Pogreb se je vršil v četrtek ob veliki udeležbi delavstva. Pogreba se je udeležila tudi naša nova železničarska godba. Na grobu je pel »Froh-sinn« pokojnemu slovo.
Poverjeništvo Delavske zbornice v Mariboru. Glasom sklepa seje upravnega odbora Delavske zbornice se ustanove v vseh večjih industr. krajih Slovenije posebni avtonomni odbori, ki bodo prav posebno zastopali koristi delavcev in nameščencev v svojem okraju. Tako dobi tudi Maribor svoj avtonomni odbor, ki se bo po potrebi sestajal in izročal želje upravnemu odboru Del. zbornice v Ljubljani. Ti odbori imajo namen postaviti delovanje Del. zbo.rice na čiui širšo samoupravo. V Mariboru bodo zastopali delavce v tem odboru izvoljeni sodrugi Matjašič, odnosno namestnik Skuk in s. Ošlak, privatne nameščence pa s. Pelikan in g. Gilč' vert. Poverjenik Del. zbornice v Mariboru je s. Čoh in se nahaja poverjeništvo začasno v tesnih prostorih Ljudskega doma, dokler Delavska zbornica ne uredi za to primerne pisarne v istem poslopju.
Šport.
—nsir	4HL mkm
Prvenstveno tekmovanje s(' v T“’; deljo, dne 14. t. m. nadaljuje. Pri tej priliki nastopita dva para prvih moštev in sicer SK Ilirije, SK Slovana. SK Slavi je in ŽSK Hermes. Naša Svoboda bi morala tudi odigrati prvenstveno tekmo z Akad. SK. Primorji'. Kor je zaprosila za odgoditev, je podsavez ntemeljivi prošnji ugodil.
Najbolj zanimiva bo brezdvomno tekma mod SK Slovanom in SK Ilirijo. To sta dva na jstarejša slovenska
kluba.	. v	..
Slovanovo moštvo je ze pri zadnji tekmi proti Jadranu pokazalo, da se vn» boriti. Radovedni smo, kako se
Poglejte cekine! ^
V Zlatorog terpentin miia & sb nahajalo slutnji po 10 Moe,
Zlatorog terpeutinovo milo je boljSe kot navadno milo. je s terpentinom kemično vezano milo v najoolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujeta in se izpopolnjujeta:
Učinek Zlatorog terpenti-	s
novega mila je zato nepre-	ž
kosljiv.	f:
V , najkrajšem casu se je Zlatorog terpentinovo milo prikupilo vsem gospodinjam	^
in vsaka, ki je enkrat prala	k
a istim ne uporablja več dru-gega mila.
Da se seznanijo z Zlatorog	■
terpentinovim milom tudi naj-	g
inoi ^ro"'’ se °d 1. avgusta	;>J
1925, v vsak tisočeri komad	m
Zlatorog terpentinovega mila vpreša 10 frank-zlatnik, ki med vporabo bliskaje po-	I\
zdravlja presenečeno gospo-	S|
dinjo. Veliko zlatnikov se je	^
do sedaj že našlo. Kupite še danes zlata vredno milo in iščite zlatnik.
Za Velikonoč nov klobuk
^ moram imeti! Kje naj ga kupim ?	^
Najceneje ga kupiš v dobroznani w	trgovini	klobukov	w
305. POK nasi. 9.Jamnik jJfSflž;“n.
Velika zaloga najnov. novosti klobukov in čepic.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev *.» »«.
Stavbeno, portalno in pohištveno mizarstvo, kompletne oprave za hotele, kavarne in gostilne, vile in privatna stanovanja.
Tovarna na GLINCAH pri I^jubljani.
Telefon Interurban 4(0.
Posloone knjige
lično črtane, v fini trpežni vezavi Vam dobavi najceneje knjigoveznica in črtalnica
A. JANEŽIČ, LJUBLJANA,
Florjanska ulica
p	■
S Vsied ugodne nabave surovin smo ■ znatno znižali cene
| nogavicam	.3	j
S	in	dfuigSm
■	a
j	pleteninam	|
■	*
■	a
■	■
S P. n. trgovce in Konsumna društva prosimo, S da zahtevajo cenike, ter se priporočamo
Poštni predal 44.
M. Franzi K sinovi j
Ljubljana, Privoz 10. S
Spomladlnski
MEDHflKflDHI HELE5E3M V FK9BI
21. do 2S.marca 1926.
Središče srednjeevropejske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup priznanih čekoslovaških industr. izdelkov.
50% znižana vožnja
na čehoslovaških železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlaka vozovnica osebnega vlaka.
Brezplačen vizum
za potovanje na Cehoslovaško.
Pojasnila in legitimacije daje:	t
ALOMA COMPAN
LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje številka 2. ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT-Ljubljana Breg.
Leposlovne knjižnice II. zvezek CHARLES DICKENS:
II
um
Prevel
1926
Cena Din 12.
Naročajte to lepo delo pri Zadružni založbi v Ljubljani.
Najoenejša in najveeja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vari po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek ga popolno popravo, emajliranje in poniklanj« /7 dvokoles, šivalnih stro-fjjev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki franko!
5J
TRIBUMA“ F. B, Ju.
tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.	82
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le .Produkcijo kremo* za čevlje. 130
| Zveza gospodarskih zadrug o Jugoslaviji j
r. z. z o. z.
J je revizijska zveza delavskih zadrug v Jugoslaviji.
I Sedež: Ljubljana VIL Žibertova ul. I
v Zadružnem domu.	9	1
■	_	    8	I
Konzumentjel	Konzumeatjel
I \
L
J
i
i
4
\ 4 4
Točna postrežba. j Dobro blago.	f
Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 2*50.	|
Delež Din 300—. Jamstvo enkratno.
liahupiijte svoje potrebščine
v prodajalnah
Honzumnepa društva za”_________________
Solidne cene.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — izdaja konzorcij »Delavske Politike"
tiskarno odgovoren
(odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Plošnika nasl. v Ljubljani. — Miiaet Rožanec.
Stotu 4.
»DELAVSKA POLITIK A".
60.
la kraja nesreč. Na kratko so listi že poročali, da se je tukaj težko ponesrečil delavec Koščak. To ni bila prva nesreča, še par dni j>oprej je zadela nesreča s. S. Magerla, kateri je itak komaj okreval že od prejšnje poškodbe. Tako da so tukaj v tej ruški Sibiriji nesreče kar na dnevnem redu, to se pa godi seveda po mišljenju kapitalistov in njihovih glasil »Jutra« itd., vse po neprevidnosti delavstva samega. Človek, ki v teh razmerah živi, pač ve, da je tu vzrok nekaj drugega. Pa ne sme to preveč glasno povedati, ker se mu lahko zgodi, da še teh borih sedemdeset do sto kron dnevno izgubi, ki jih potom svojega težkega dela po deset in več ur na dan zasluži. Tukaj v tej nacijonalistično demokratski Sibiriji se seveda zakon za zaščito delavcev ne uvažuje. Tu se stalno dela
še po 10 ur na dan, seveda včasih tudi več in brez vsakih procentov. Obratnih zaupnikov še ne poznamo, organizacije razredne še manj, le sem pa tja nas še včasih pogledajo, kadar so kakšne volitve. Takrat pridejo gospodje od Unije in takrat je celo naš Nacek kerlc. Od tukaj se nas je pridružilo k razrednim organizacijam (tovarni za dušik in drgje) pri volitvah v Del. zbornico nekaj, in še od teh sta dva vržena že na cesto iz tovarne sekir, fabrikanta g. Pogačnika in iz tovarne vžigalic. Ker se pa te naše ljudi že kar melje po transmisijah, kličemo vendar novo izvoljeno del. zbornico in inšpekcijo dela na pomoč.
Ptuj. Stanovanjska mizerija se doslej še ni popolnoma nič zboljšala.
Še vedno je dovolj prosilcev za stanovanja, še vedno je dosti pritožb zaradi visokih najemnin. Zadnjih so si pa najemniki deloma tudi sami krivi, ker se pustijo od hišnih gospodarjev vleči, mesto da bi se jim malo postavili porobu. Hišni posestniki pa — vsaj nekateri — prav neusmiljeno izrabljajo svoje najemnike in jim nalagajo vsa plačila, četudi ista ne spadajo na njih rame. Poleg tega pa. jim stanovanja krčijo in zabranjujejo porabo pritiklin itd. Tako je v Ptuju na Slovenskem trgu poslopje, v katerem stanuje precej strank. Tem strankam nalaga hišni gospodar vsa popravila v povračilo, stranke pa plačujejo, j>oleg pa. se kregajo zaradi tega. Nazadnje jim je pa še odpovedana poraba podstrešja, kjer so si lahko doslej sušile perilo. Opozarjamo mestno varnostno oblast na to podstrešje in priporočamo, da ga teme-
ljito preišče. Na njem se nahaja namreč nebroj lesnih zabojev in lesne volne. Ako izbruhne požar, ni v nevarnosti samo to poslopje, ampak tudi vsa sosedna. Skladišče za prazne lesene zaboje j>a se naj napravi kje drugje, kjer ne bodo stranke v nevarnosti in naj jim da podtrešje zopet v uporabo, kakor je bilo doslej, da bodo stanovalci lahko sušili .perilo itd. Kar se pa tiče drugih doklad1, ki se nalagajo strankam, kale or popravilo poslopja, studenca itd., pa vprašamo hišnega posestnika, zakaj pa se uporablja zvišana najemnina? In tudi nekatere stranke moramo malo poučiti. Tisti najemniki, ki imajo še nekoliko nižjo najemnino, mislijo, da na konto tega lahko dajejo ostalim slab vzgled -s tem, da se takoj zahtevi hišnega posestnika uklonijo. S tem škodijo sčbi in ostalim sostanovalcem, ki so večinoma še na slabšem.