.. gl I 0 .
--
'*-	* ‘ i
b\ ..,
I#PP Spl
§1$$
K«
Poštnina plačana v gotovini
Leto V
V Ljubljani! ponedeljek 16. decembra 1940
mirno spi, nevzdramno spi
Pokojni voditelj sloven. naroda v mašniškem ornatu na postelji, kjer je izdihnil svojo veliko dušo
Knez namestnik Pavle odhaja s pokojnikovega stanovanja, kjer je pokropil truplo z izjavo: Njegova izguba je velika izguba. Z njim nisem izgubil samo velikega državnika — terrnreč tudi dobrega' prijatelja.«
Pokojni dr. Korošec na mrtvaškem odru v. senatu, kamor so ga prepeljali včeraj
Krsto z zemskimi ostanki velikega pokoj nika neso iz njegove skromne hišice
Ob pogrebu slovenskega voditelja dr. Korošca v Belgradu je senator in zvesti pokojnikov prijatelj Dimitrij Magaraševič imel naslednji govor:
Doktor Anton Korošec, predsednik senata kraljevine Jugoslavije, zapušča življenje na tem svetu in gre na svojo poslednjo pot iz doma narodnega predstavništva, kateremu je skoraj dve leti stal na čelu kot predsednik in kot neutrudni delavec, ki je svojo dolžnost tudi na tem položaju izvrševal do kraja v vdanosti in najstrožjem izvrševanju ter spoštova-vanju visoke naloge, ki mu je bila v senatu zaupana. Politik štirideset let, je preživel dr-Korošec svoja zadnja leta in dneve_ v parlamentarni delavnosti, ki jo je bil začel v nekdanjem avstrijskem parlamentu in avstro-ogrskih delegacijah v službi za pravice svojega slovenskega naroda, v borbi za osvoboditev in zedinjenje Jugoslovanov ter ustvaritev Jugoslavije. Ta del svoje sijajne politične delavnosti končuje dr. Korošec v prestolnici svobodne kraljevine Jugoslavije in ob zedinjenih in svobodnih Srbih, Hrvatih in Slovencih.
Ni naključje, da je dr. Korošec poleg pred-sedništva senata kraljevine^ Jugoslavije v poslednjih dneh svojega življenja opravljal še eno dolžnost, dolžnost ministra prosvete, ker je bila duhovna moč dr. Korošca v poslednjih dneh tako ogromna in intenzivna, da je v službi kralja in domovine neprenehoma in zavestno dajala iz sebe vse pri tem delu, ki mu je bilo zaupano. Toda ni pozabil niti to, da je dr. Anton Korošec leta 1912 v dunajskem parlamentu zastopal pravice Srbije zaradi izhoda na morje in govoreč o srbskih zmagah v balkanski vojni preroško vzkliknil:	»Srbske	zmage	so
tudi naše zmage 1«
V	dunajskem parlamentu je dr- Korošec v polnem razmahu vojne brez pridržka govoril o mučeniškem narodu in s tem popisal list svoje osebne zgodovine ter list v zgodovini parlamentarizma, strani časti in hrabrosti kot primer vsakemu moralnemu političnemu borcu.
Majska deklaracija iz leta 1917, kot prvi načrt jugoslovanskega političnega telesa, pojasnjuje z deklaracijo Narodnega veča od
19.	oktobra 1918 najintimnejšo politično vero v program dr, Korošca, za katerega se je on
dejansko vedno boril. In ta je »zedinjenje vsega našega naroda, Slovencev, Srbov in Hrvatov na vsem njegovem etnografskem področju ne glede na katero koli pokrajinsko ali državno mejo v edino, suvereno državo«, — Preveč je reči, da je glede tega programa ostal dr. Anton Korošec brezkompromisen skozi vse svoje življenje in v vseh obdobjih politične zgodovine naše mlade države in povsod v svoji politični delavnosti. Nova doba mu je poleg parlamentarne delavnosti naložila še nove, resne dolžnosti.
Poleg tega je moral v parlamentu, ki je posebno markanten v prvih letih na Se g a državnega življenja, sprejeti ie druge posle in naloge. Minister v najvažnejših resorih, predsednik vlade v kritičnih časih, politični vodja, in to ne samo Slovencev, je globoko pojmoval državo in bitje državnega življenja, njene potrebe, njene težave in krize, pogoje in možnosti za njen napredek in utrditev. Jugoslaviji je dajal svojo pomoč in sodelovanje z vso svojo silo razumnika, velikega rodoljuba in preizkušenega državnika. V tem trajnem in globokem čutenju za državo dobimo pojasnila za politična dela in odloke našega velikega
pokojnika. Njegova politična delavnost se bo ▼ zgodovini Se bolje videla, ko bodo zameglenl mo* menti sedanjosii pred čistimi ugotovitvami ter tol* mačenji odnošajev ter stališča pravega politika do države.
Dr. Anton Korošec je ntrdil z a m i * sel in vzporedbo življenja in ciljev vseh Jugoslovanov.
V	svojih govorih pri političnih delih je po* sredno ali neposredno do poslednjega časa dr, Korošec pošiljal na nas vso to bitno zahtevo državne in narodne svobode ter obstanka. Njegovi politični govori, njegov politični nauk, vse je polno smernic za prirodno združevanje in za po* vezanje akcij v političnem življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev za boljše dni Jugoslavije, ca njeno moč in napredek. Kot pravi slovenski rodoljub in zvesti sin Slovenije je vedno varoval slovensko narodno individualnost, toda poleg tega i• imel jugoslovansko politično čute* nje, v katerem se njegov močni slo* venski narodni duh ni nikdar utopiL
Nadaljevanje na 2. strani.
Prestolnica Jugoslavije se je pretresljivo poslovila od dr. Antona Korošca
Zastopnik Nj. Vel. kralja in kneza namestnika Pavla, kraljevi namestnik dr. Perovič, vlada, vojska in
diplomatski zbor ter ogromne množice Ijndstva pri pogrebu v Belgradu
Belgrad, 15. dec. m. Kakor otroci, ki so izgubili svojega očeta, so se belgrajski Slovenci danes še v veliko večjem številu zbirali okrog mrtvega voditelja Slovencev dr, Korošca ter so ga hoteli še zadnjikrat videti, preden za vedno odpotuje iz njihove sredine.
Neskončna vrsta mimo odra
Takoj potem, ko so včeraj popoldne pripeljali krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki v senat ter jo položili na mrtvaški oder v veliki sejni dvorani, so se začele pomikati po senatnih hodnikih dolge procesije pokojnikovih častilcev, pristašev, sodelavcev, sotrpinov in dolge vrste vseh tistih, za katere je veliki pokojnik vedno skrbel, to je revežev in siromakov. Velika dvorana je bila pogreznjena v tišino, ki jo je prekinjevala le molitev usmiljenih in šolskih sester. Senat je bil odprt vso noč. še precej po polnoči so prihajali ljudje ter se klanjali spominu svojega voditelja.
Prihod Ljubljančanov
V zgornjih prostorih so vsj pričakovali pri-Sod ministra dr- Kreka, bivšega ministra in senatorja dr. Kulovca, bivšega ministra Franca Snoja in urednika »Slovenca« Kremžarja, ki so takoj potem, ko je bila Ljubljana obveščena
vodstva in sodelavcev dr. Korošca izrazil Nj. kr, Vis. ksezu namestniku najvdanejšo zahvalo Slovencev, da je osebno počastil voditelja Slovencev dr. Korošca in ga obiskal ob njegovi smrtni postelji. Nj, kr. Vis. knez namestnik je vidno ganjen znova izrazil svojo veliko žalost nad izgubo, ki je zsdela Slovence s smrtjo dr. Korošca.
Minister dr. Kulovec je imel v teku dopoldneva daljši politični razgovor z obolelim ministrskim predsednikom Dragišo Cvetkovičem na njegovem stanovanju.
Veličastno in pretresljivo slovo od Belgrada
Pogrebne svečanosti so se pričele točno ob dveh popoldne. Uradništvo pogrebnega društva »Concordia« je med tem zaprlo krsto ter izvršilo vse priprave za prevoz. Rakev s posmrtnimi ostanki voditelja Slovencev so nato preneeli na topovsko lafeto. Krsta ima dva pokrova. Prvi pokrov je steklen ter ga je strokovno osebje pogrebnega društva pripravilo zato, da je rakev hermetično zaprta. Na ta pokrov je potem prišel masiven kovinski pokrov, nakar so z vijaki krsto zaprli. To delo je trajalo približno tri četrt ure. Medtem so se pred senatom že pričele zbirati velike množice ljudstva, ki so se pozneje udeležile pogreba našega narodnega voditelja:. Pred senat
o strašni izgubi, ki je zadela Slovence s smrtjo je prikorakal tudi oddelek pehote in topništva
k 1 M	^	n	i	A	_	._I "	n	I	-	—	u	.1	rv	n	1*0	rt	1	11	1	n	!	n	X	1	.	!	n	n	m	m	MA	■	O	A	J	J*	»F n rt n AfH	1T	C n
tir. Korošca, odpotovali v Belgrad zaradi ureditve vseh priprav za pogreb naroonega voditelja. Ljubljanski br/ovlak je imel veliko zamudo ter je prišel šele proii 11. uri zvečer v Belgrad. Ministri dr. Krek, dr Kulovec in Snoj ter urednik Kremžar so se vidno globoko po-
polni vojaški opremi. Pred samim vhodom v senat se je ustavila topovska lafeta, v katero je bilo vpreženih šest vrancev. Ura v veliki sejni dvorani je kazala točno tri četrt na 3. V dvorani je bilo na levi strani zbrana že številna katoliška duhovščina vseh belgrajskih župnij z msgr. dr. Petličem,
trti odpeljali v senat ter takoj odšli v vejiko Justinom, Čmelerjem in prof. Ulago na čelu. Na sejno dvorano, stopili pred oder in deli časa desni strani krste je zavzel mesto kr. namestnik nemo zrli v obraz svojega voditelja, dolgolet- | dr, Ivo Perovič, mesto pred samo krsto pa zastopnik Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla brigadni general BarjaktaroviČ. Na desni strani za kr. namestnikom dr. Perovičem so se razvrstili člani kr. vlade, in sicer dr, Krek, finančni minister dr. Šu-
nega učitelja in sodelavca, V dvorani je bilo prisotno slovensko politično zastopstvo. Odigrali so se izredno ganljivi prizori ter se je zasolsilo skoraj sleherno oko. Najbližji politični sodelavci pokojnikovi so pokropili njegove posmrtne stanke ter ostali nekoliko časa v senatu in uredili zadnje priprave za današnji Dogreb.
tej, trgovinski minister dr, Andres, minister brez listnice dr, Smoljan, zunanji minister dr, Cincar-Markovič, socialni minister dr. Budisavljevič, pravosodni minister dr. Lazar Markovič, minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič, prometni mini-
Tudi ijutraj nepregledne množice I
Naval ljudstva v senat se je pričel davi že jjeni minister Vulovič. Predsednika vlade in no-
  1 - II.A/lniui iri\ cnna	t n ir itrl v/mraln I .	• .	• • *	__11________11 _	1. _ 1. _ _
Ba vse zgodaj. Uradništvo senata je vzdrževalo red ter pravilno usmerjalo ljuoi, da so lahko prišli vsi na vrsto in se poslovili od velikega politika in državnika-
Senator Smodej je opravil žalne molitve
tranjega ministra Cvetkoviča, ki je, kakor znano, bolan, je kot predsednika JRZ zastopal bivši mi* nister in sedanji belgrajski župan Tomič.
In še dolga vrsta odličnih osebnosti .	«
Patriarha srbske pravoslavne cerkve je zasfo
Naval ljudstva je bil posebno velik ob 10 i Nikola' Alagič, sodnik velikega duhovnega so-A*poldne, ko le sena or Smodej v neposredni |	ctQ	načelnik
bližini mrtvaškega odrav na katerem je ležal oče Slovencev, opravil žalne molitve, katerim so prisostvovali pokojnikovi prijatelji in sodelavci v tolikem številu, da je bila ne samo sejna dvorana, temveč tudi ostali prostori zgradbe nabito polni. Mesto na galeriji so za-
dišča. Od generalitete sta bila navzoča načelnik generalnega štaba in vzgojitelja Nj. Vel. kralja Petra 11. armadni general Peter Kosič in general Aleksander Stojanovič, poveljnik konjenice. Navzoči so bili tudi številni senatorji s senatorjem Smodejem na čelu. Od bivših ministrov so bili navzoči Boža Maksimovič, Bogoijub Kujundžič, Du-
čvrkič, dr. Miljuš, Majstorovič, Kabalin, Snoj, če-jovič, dr. Kulovec in urednik »Slovenca« Kremžar. Navzoči so bili prav tako vsi šefi visokih državnih ustanov, med drugimi dr. Barič, podpredsednik
molitev za pokoj duše velikega pokojnika, so usmiljenke zapele večno lepo »Vigred se povrne«. Ko so usmiljenke pele to pesem, ni bilo
v senatunikogat% k i bi se mogel J^jžati ^)lz. i 57^’ga'sveta; predsednik glavne’kontrole Bu-
M«'ft k,r1	38r.«B&
rodu tako pri srcu. Na obeh straneh krste so davi prevzeli častno stražo Slovenski fantje v krojih-
Ministri in general! prihajajo kropit
Dopoldne so med drugim prišli kropit pokojnega voditelja Slovencev apostolski nuncij na^ na
kani vseh fakultet; dalje vsi pomočniki posameznih ministrov, tako pomočnik prosvetnega ministra Boško Bogdanovič, pomočnik notranjega ministra Živojin Simonovič, pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič, pomočnik finančnega ministra dr. Horvacki, pomočnik gradbenega ministra Pe-legin, višji državni tožilec dr. Djerman _Čadrov. Zastopane so bile vse zadružne organizacije. Tako je Glavno zadružno zvezo zastopal podpredsednik stibler, ki je zastopal tudi obolelega prvega podT
..	• v i r	r\ * . J•__:	<*>1 1 Kil i
šem dvoru msgr. Ettore Felice, finančni minister _redsednj,i(a Vojo Djordjeviča. ŠtevaJno so bili dr. Juraj Šutej, minister brez listnice dr. Mihajlo	P^. zastopatlli rezervni častniki. Navzoči so bili
Konstantinovi«, vojni minister armadm general	diplomats|(j zastopniki Anglije, Združenih držav,
Peter Peiič, načelnik glavnega generalnega štaba	Turčije, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slo-
in vzgojitelj Nj. Vel. kralja armadni general Peter |	rv-j-if	zbora,	med	nii-
Kosič, trgovinski minister dr. Ivo Andre«, bivii vojni minister armadni general Milan Nedič m številni drugi. Tako se je zmerom bolj bližala ura pogreba.
vaške. Ostali člani diplomatskega zbora, med njimi apostolski nuncij msgr. Ettore Felice in nemški poslanik von Heeren, so pričakovali pogrebni sprevod pred železniško postajo in so spremljala posmrtne ostanke voditelja Slovencev do samega
Zahvala knezu namestniku
Minister dr, Krek |« bil sprejet v avdienci pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter je ob tej priliki v imenu slovenskega političnega
(Nadaljevanje s prve strani.)
Dr, Anton Korošec ni bil doktrinar, Jugoslovan in asimilacionist, toda živel je za Jugoslavijo in fo nosil globoko v svojem srcu. Njegovo zanimanje za vse kraje Jugslavije je ilo daleč čez okvir strankarskih koristi. On je enako ljubil Slovenijo kakor Južno Srbijo, Vojvodino, Hrvatsko, Bosno in Črno goro. Ni dajal mnogo izjav, ker je bil moder , in stvaren, toda enega ni mogel skriti: Njegova potovanja po Jugoslaviji, ki so jasen dokaz njegove ljubezni do vse države in do vseh njenih sestavnih delov. Nedavna pot v Skoplje in Južno
vagona.
Pogrebne molitve
V grobni tišini je po drugi uri pričela zbrana duhovščina moliti pogrebne molitve. Iosmrtne ostanke dr. Korošca sta blagoslovila konzultor bel-grajske nadškofije msgr. dr. Matija Petlič in Justin Čmelar. Po končanih ptgrebnih obredih so slovenske usmiljenke zapele pokojnemu, gospodu predsedniku še zadnjič v slovo »Vigred se povrne«, ki so jo navzoči globoko ginjeni poslušali. Nato so krsto dvignili slovenski fantje ter jo odnesli pred senat ter položili na topovsko lafeto. V tem trenutku je zadonelo ostro vojaško povelje: »Pozdrav na desno!* Vojaška .godba je intonirala žalno koračnico. Na pripravljeni oder je stopil bivši minister, senator M i g a r a š e v i č ter se poslovil v imenu senata od predsednika senata in
Srbijo,“obisk v Zagrebu in Hrvatskem Zagorju, tte- I prosvetnega ministra dr. Korošca. (Govor prina-vilni obiski v Šumadiji in Vojvodini ter stalna po- | samo na prvi strani.)
Ogromne množice spremljajo
tovanja v njegovo Slovenijo povedo mnogo in odkrivajo točke ter področja njegovega državniškega zanimanj« in rodoljubja, za katere nam ni treba * iskati besedi.	...	,
Veliki pokojnik sedaj konču)e vrsto svojih potovanj in se vrača iz razžalolčenega Belgrada v dobro znani smeri v Slovenijo, ki ga pričakuje v globoki žalosti. On ne odhaja iz hiše žalosti, ara-pak iz hiše svoje delavnosti odhaja veliki sin Ju-goslavije, vdani sluga Bogu, kralju in domovini: odhaja iz senata kraljevine Jugoslavije. Danes, ko lebdi nad vso Jugoslavijo, od Maribora do bubo tiče, Splita in Djevdjelije zla vest o smrti dr. An tona Korošca, člani senata kraljevine Jugoslavije ob slovesu s svojim vzornim predsednikom in potopljeni v bol kličemo v globoki hvaležnosti: V e -čen mu spomin in večna mu slaval
pokojnika na zadnji poti
Po njegovem govoru so se vsi navzoči razvr stili v žalni sprevod, ki se je Izpred senata začel pomikati v Ulico Miloša Velikega, po Negoševi ulici in potem proti postaji. Na čelu sprevoda so nosili ministranti velik križ. Sledila je četa 18. pehotnega polka, za njo pa vojaška godba. Potem so slovenski fantje nosili na blazinah vsa visoka odlikovanja, ki jih je za svoje zasluge prejel pokojni slovenski voditelj. Postaven slovenski fant je nosil najvišje odlikovanje, ki ga je pokojni dr. Korošec dobil za svoje zaslužno delo, red Karadjordjeve zvezde l. stopnje.
Gora vencev in cvetja
Za slovenskimi fanti so stopali gojenci železniške šole. ki so nosili nad 60 velikih in prelepih vencev, ki so jih na oder velikega pokojnika položili: ministrski predsednik Cvetkovič, minister dr. Krek, kraljevska vlada, zunanji minister dr. Cin-car-Markovič, nemški, italijanski in ameriški poslaniki, senator Smodej, Klub slov. katol. akadem. starešinstva v Belgradu, šolske sestre, družina Končan, služitelji senata, uradništvo kabineta dr. Kreka, uradnice senata, belgrajsko županstvo, lekarnar Rožman, belgrajski župan, senat kr. Jugoslavije, mladina JRZ, Glavna zadružna zveza, Fantovski odsek v Belgradu, slovenske usmiljenke v Belgradu, družina Krošelj, Jugoslov. časnikarsko združenje, belgrajska univerza, Prosvetno društvo v Belgradu, uradništvo prosvetnega ministrstva, Zveza delavskih in nameščenskih zadrug, Jugoras, mestni odbor JRZ/ Belgrad, Delavska zbornica v Belgradu, predsedništvo Priv. agrar. banke, Glavna zveza srbskih zemljoradničkih zadrug, Zveza tiskarniških podjetij v Belgradu, uredništvo *Samouprave«, glavni odbor JRZ v Belgradu in drugi.
Krasna venca Nj. Vel. kralja in kneza namestnika Pavia
Pred gojenci železniške šole, ki so po naročilu prometnega ministrstva inž. Besliča nosili te vence zato, ker je bil pokojni dr. Korošec večkratni prometni minister, sta korakala dva postavna gardista in nosila venca N j. Vel. kralja Petra 11. in N j. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Venec, ki ga je položil na oder pokojnemu dr. A. Korošcu Nj. Vel. kralj Peter II., je iz belih nagel jev in vrtnic, venec N j. kr. Kis. kneza namestnika Pavla pa je ves iz rdečih nageljev in rdečih vrtnic.
Neskončno dolg sprevod
Potem so se vrstile slovenske usmiljenke, posamezne katoliške organizacije s svojimi zastopniki, tako Slomškova družina, članstvo Prosvetnega društva, oddelek slovenskih fantov z zastavo, ki je bila ovita s črnim pajčolanom,^ potem številna duhovščina, za njo pa je vozilo šest vrancev topovsko lafeto s krsto pokojnega našega voditelja. Ob obeh straneh topovske lafete je korakala častna vojaška četa in častna četa slovenskih fantov.
Spremstvo na zadnji poti
Za krsto jo prvi stopal kr. namestnik dr. Ivo Perovič z adjutantom Nj .Vel. kralja generalom Barjaktorovičem, člani vlade, med katerimi je bil tudi minister dr. Krek, bivši ministri, generali-teta, ostale ugledne osebe našega javnega življenja, zastopniki posazemnih kulturnih, gospodarskih in narodnoobrambnih organizacij ter ustanov ter močno zastopstvo vseh zadružnih organizacij, uradništvo prosvetnega ministrstva in številni osebni prijatelji pokojnega dr. Korošca. Ob strani po vseh ulicah, kjer se je vil pogrebni sprevod, so bila cestišča nabito polna z občinstvom, ki je kljub močnemu mrazu vztrajalo ure in ure na mestu, samo da bi videlo zadnjo pot, ki jo je danes nastopil voditelj Slovencev. Žalni sprevod, ki ga je zaključil spet oddelek vojaštva, se je ustavil pred palačo predsedstva ministrskega sveta, kjer je stopil na oder gradbeni minister Danilo Vulovič, ki se je v imenu kr. vlade poslovil od dr. Zo-rošca s temile besedami:
Govor ministra Vulovica
»Pred nami ležijo smrtni ostanki dr. Antona Korošca. Mi smo se okoli njih zbrali, da se zahvalimo in poklonimo njegovemu življenjskemu dolu in duhu, ki v njem živi. Toda življenjsko delo dr. Antona Korošca je zelo veliko in vsestransko, ker je on življenje razumel kot apostolstvo ter služil Bogu in narodu. V mladosti se je boril za neodvisnost svoje drage slovenske domovine. Z moralnim očiščenjem in duhovno utrditvijo Slovencev je stremel za tem, da izvojtije politično svobodo Slovenije. S tem svojim rodoljubnim delom je dr. Korošec stal v vrstah preporoditeljev Slovenije.
Toda njegov ustvarjalni duh je kmalu razširil življenjske cilje in podvojil napore, ^o se je prepričal, da morejo Slovenci dobiti pravo narodno svobodo samo takrat, kadar bodo stopili v boj za duhovno in politično svobodo tudi svojih bratov Hrvatov in Srbov. Tako je dr. Korošec prišel v prvo bojuo vrsto borcev za svobodo vseh Jugoslovanov. Njegovi hrabrosti, modrosti in odpornosti gre velika zasluga za niz jugoslovanskih političnih uspehov v borbi za osvoboditev iz okvira habsburške monarhije in za ustvarjanje neodvisne narodne države. Po zedinjenju 1. decembra 1918 jo postal dr. Korošec, narodni politični borec in društveni preporoditelj Slovenije, podpredsednik prve jugoslovanske vlade v neodvisni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev ter kmalu vodil nekaj ministrstev.
Pri izvrševanju teh dolžnosti je kmalu pokazal, da je obdarjen z redko državniško daljnovidnostjo. Uudno je spremljal dogodke in delo ljudi. Vedno jo bil dobro obveščen, poln življenjskih izkušenj. Pokojni dr. Korošec je bil predsednik vlade ter minister raznih rosorov v nekaj vjadah in režimih. Taktično sc jo prilagojeval prilikam, ker je veroval v korist pametnih in poštenih sporazumov, toda svoje politično stališče do glavnih državnih problemov ni nikdar menjal. Vedno je dosledno stremel, da Jugoslavija postane močna država.
Monarhijo je smatral za najbolj koristno in najbolj prikladno obliko državne ureditve. Vzvišeno dinastijo Karadjordjcvičev je ljubil z iskreno ljubeznijo, prepričan, da se v njej organsko združujejo narodne in etične sile preteklosti z ideali sedanjosti in stremljenji bodočnosti.
Moralno neoporečen, nesebičen, blag in raz-borit je dr. Korošec blagodejno vplival ter jo postal priznan in odločujoč faktor v našem politič-nom življenju. Brez njegovega sodelovanja so ni pri nas reševalo nobeno važno državno vprašanje. On si je pridobil tudi mnogo zaslug, da je pri nas pravilno postavljena razlika med državnim poj-, niom centralizma in avtonomije v državi, ki jo ho-
čejo vsi člani zajednice narediti močno. V tem J# tudi jedro političnega sporazuma.
Veliki sin Slovenije in iskren brat Srbov in Hrvatov, dr. Korošec, je bil istočasno eden najbolj prepričanih Jugoslovanov. Neumorno se je trudil, da Jugoslavija dobi predpogoje za razvoj vsega dobrega. Gnan po svoji prirojeni državniški daljnovidnosti, je innogo potoval v sosednje države po političnih poslih, da bodo odnosi Jugoslavije s sosednjimi državami postavljeni na stvarne in etične osnove, ker se tako najbolj čuva narodna svoboda in državna samostojnost.
Pokojni dr. Korošec je bil zato skozi vse svoje življenje borec za mir in zagovornik mednarodnega sodelovanja, da bi se
v skupnih naporih čimprej ustvarila načela družabne pravičnosti in božji zakon ljubezni. Dr. Anton Korošec, dolgotrajni minister in predsednik vlade, ni več med živimi na zemlji. On je za nas sedaj, kot Nikola Pašič in Stjepan Radič, živi simbol moralne in duhovne sile našega naroda. Njegova vzvišena moralna in duhovna podoba — kakor obeh predhodnikov — je ostala živa med nami, da nam kaže pot in nas bodri. V imenu kraljeve vlade Jugoslavije se klanjam manoni našega vrlega ministrskega tovariša, prosvetnega ministra dr. Autona Korošca, ki je bil istočasno eden od najpomembnejših jugoslovanskih državnikov in eden od glavnih sodelavcev pri ustvarjanju skupne srbsko-hrvatske-slovenske domovine, kraljevine Jugoslavije.
Bratje Slovenci! Vi ste s smrtjo dr. Antona Korošca izgubili enega od uajvečjih svojih rojakov, rodoljuba, očeta in brata Srbov in Hrvatov. Tudi
vi ste izgubili sedaj enega od najzaslužnejših borcev za močno jugoslovansko domovino. Toda bratje, pomirimo se, ker ta neizmerna bol krepi nas vse skupaj z živo vero in zaupanjem v naše ljudstvo, ki je rodilo in vzgojilo tako odlične sinove.
Vsi navzoči so pokojniku vzkliknili trikrat »Slava!« Nato se je sprevod spuščal jx> Nemanjevi ulici proti postaji.
Slovo na peronu
Pred vhodom na železniški peron, kjer je že čakal posebni vlak, je bila postavljena častna feta pehote v popolni vojaški opremi z godbo na čelu. Žalni sprevod je prišel na postajo kmalu po tretji uri. Krsto so dvignili z lafete in io prenesli na peron. Postavili so jo na pripravljen oder pred vagon. Duhovščina je znova opravila molitve za umrle in blagoslovila posmrtn eostanke dr.^ Korošca. Na želzniškem peronu so pogreb pričakovali tudi ostali člani diplomatskega zbora z apostolskim nuncijem msgr. Felicejem in nem*kijn poslanikom von Heerenom na čelu. Pri pogrebu 60 bili zastopani vsi člani diplomatskega ihora, ki so akreditirani na našem dvoru. Preden so krsto z dr. Korošcem dvignili na vagon, se je od njega poslovil njegov pomočnik v prosvetnem ministrstvu Boško Bogdanovič s temile besedami:
Govor Boška Bogdanoviča
V trenutku, ko dr. Anton Korošec za vedno zapušča Belgrad, mi je naložena dolžnost, da se od njega poslovim v imenu njegovih zadnjih skromnih sodelavcev pri državnem delu, v imenu uradnikov ministrstva prosvete. Ta dolžnost je posebno bolestna in nenavadno težka. Bolestna je zato, ker je smrt dr. Antona Korošca neprecenljiva izguba za naše ljudstvo in za našo državo. Težka zaradi izgube državnika in prosvetnega kulturnega delavca. Dr. Korošec je bil skozi vse življenje odličen prosvetni dejavec. V vseh smereh duhovnega in kulturnega življenja je bilo njegovo zanimanje zelo globoko in njegovo znanje vsestransko ter temeljito.
Nenadna smrt je pretrgala njegovo ogromno in močno delo, da da na&i prosvetni politiki velike in nove pobude, da naša kulturna in duhovna stremljenja prilagodi potrebam v duhu sedanjosti. Od zgodnjega jutra prvi na delu, zgled vsem v redu in disciplini je dr. Korošec, čeprav v visokih letih, delal brez odmora, ker je vedel, da je prosvetna in kulturna raven izhodna točka in merilo za vsak gospodarski napredek in osnovni pogoj narodnega blagostanja. Imajoč vedno pred očmi visoke cilje za vzgojo mladine in izobrazbo ljudstva, ni svoje i življenjske sile hranil. Umrl je v polnem delu sredi svoje največje delavnosti, kot veliki pionir na bojišču prosvetnega in kulturnega preporoda.
Dr. Korošec je v življenju imel dva vetlka vzora: Služiti Bogu in narodu. In služil jima je zvesto in udano do zadnjega dne. On je vedel, da brez splošnega dobrega ni sreče za poedlnca. Zato je svojo osebno srečo našel samo v delu za dobro svojega naroda. Vse njegovo življenje je bilo izpolnjeno s teni nesebičnim in požrtvovalnim delom. Vsa njegova življonjska dela preveva globok duh krščanske ljubezni.
Dr. Korošec je umrl prav v času, ko je na poteh prosvete pripravljal duhovni in moralni preporod mladine. Mi njegovi zadnji in najbližji so-dclavci vemo, s koliko modrostjo in naporom je delal pri tej veliki nalogi. Prosveta izgublja v njem velikega pionirja, izkušene?^ duhovnega vodjo in reformatorja. V zgodovini naše prosvete zapušča dr. Korošec veliko, lepo in pomembno ime. Slava dr. Korošcu!
Vlak odhaja...
Po njegovih jjoslovilnih ^ssedah je duhovščina opravila še znonje predpisane molitve, nukar so slovenski fantje dvignili krsto in jo položili v pripravljeni vagon, ki je bil ves obložen s črnino. Okrog krste so položili vse vence.
Točno ob pol t popoldne je šef posta je Hal strojevodji znak za odhon. Vlak s posmrtnimi ostanki dr. Korošca je pričel počasi zapuščati belgrajsko jxistnjo, s katere se je dr. Korošec tolikokrat vozil v svojo ljubljeno Slovenijo ter se zopet nato okrepljen vračal znova z novimi močmi na delo in borbo za svoj slovenski narod in državo.
Ko je danes naš narodni voditelj zapuščal za vedno Belgrad, je za njim zrla množica in stegovala roke v zadnji pozdrav. Oči vseh so bile v tem trenutku zasolzene, ko je voditelj Slovencev nastopil svojo zaonjo zemeljsko pot.
Navodila za pogreb in žalne slovesnosti
četrtinska vožnja brez vseh
Odbor kluba poštarjev JRZ v Ljubljani bo
imel žalno sejo za blagopokojnim svojim voditeljem dr. Antonom Korošcem danes, 16. decembra, ob 19 v banovinskem tajništvu JRZ. Posebnih vabil ne bo.
Ponedeljek, 16. decembra 1940 ob 5.30 prispe posebni vlak iz Belgrada s krsto dr. Antona Korošca na ljubljanski glavni kolodvor. Truplo pokojnika sprejmejo predstavniki banske uprave, ljubljanskega mestnega sveta, vseh krajevnih organizacij JRZ v Ljubljani ter mladine z baklami-Krsta bo takoj prenesena v avtofurgon ter prepeljana v palačo banske uprave
Ob 8 zjutraj bodo odprta vrata banske palače in takoj dovoljen vstop ljudstvu v stekleno dvorano h krsti s truplom pokojnega voditelja Kropilce prosimo, da se pomikajo naglo mimo ka-tafalka ter se pokorijo navodilom stražnikov in rediteljev.
Ob 7 zvečer se bodo vrata banske palače zaprla zaradi priprav za prenos v stolnico. Istočasno bo policija izpraznila ves prostor pred pa-banske uprave. Vsa cestišča ulic, ki vodijo k banski palači, morajo biti prosta. Občinstvo, ki ne bo sodelovalo v žalnem sprevodu, lahko zavzame prostor samo na pločnikih stranskih ulic.
Zbirališča udeležencev
Udeleženci sprevoda se zbirajo na naslednjih
sbirališčih:
Akademiki na univerzi.
Uniformirano članstvo ZFO na dvorišču realke v Vegovi ulici.	,
Prosvetna društva ob garažah hotela Uniona °a Miklošičevi cesti.
Pevski zbor pred Glasbeno Matico.
Organizacije m somišljeniki JRZ na zbirališčih, ki jih ie objavilo Mestno tajništvo JRZ v Ljubljani.
2 vseh zbirališč se skupine pomaknejo po navodilih rediteljev po ulicah, ki jih je rediteljem vodstvo označilo, k banski palači, tako da bodo &a tamkajšnjih zbirališčih najkasneje ob 19.45.
Razpored ob cestah
Vse tako do banske palače dospele skupine
se postavijo;
Akademiki na pločniku nasproti banske palače.
Uniformirano članstvo ZFO na Bleiweisovi cesti s čelom ob Trgovski zbornici.
Prosvetna društva na Erjavčevi ulici med Bleiweisovo cesto in železniškim tirom, s čelom ob Bleiweisovi cesti.
Pevci nasproti glavnemu vhodu v bansko palačo.
Organizacije ini somišljeniki JRZ v Gregorčičevi ulici.
Organiziranim skupinam, ki se bodo danes dopoldne za ta sprevod še prijavile odboru za Pogreb, bo odbor dal potrebna navodila neposredno. Drugače pa velja, da se vse neprijavljene skupine postavijo na cestišče Bleiweisove ceste v smeri proti Aleksandrovi cesti s čelom ob Erjavčevi ulici. Vendar bodo pripuščene v sprevod le, ako se bodo na tem zbirališču formirale v štiri-stope in bodo vsi udeleženci imeli bakle.
Banov govor
Ob 20 bo belgrajski nadškof dr. Ujčič blagoslovil truplo, nakar bo govoril ban dr. Marko Natlačen. Po govoru zapojo združeni pevski zbori.
Takoj po petju krene sprevod po Erjavčevi “lici, Gradišču in Kongresnem trgu pred univerzo kralja Aleksandra, kjer se od svojega soustanovi-telja in dobrotnika poslovi vseučilišče Poje Akademski pevski zbor. Dalje se pomika sprevod po Woliovi ulici, Marijinem trgu, Trimostovju, Stritarjevi ulici, Pred Škofijo v stolnico.
Priključujemo se prošnji župana mesta Ljubljane, naj stanovalci teh ulic ob 20 prižgo sveče oknih ter jih puste goreti, dokler traja sprevod.
Vrstni red v sprevodu
to naslednji:
1. križ,
2. združeni pevski zbori,
3. prvi oddelek članov ZFO v krojih,
4. akademiki,
5. duhovščina,
6. voz s krsto,
7. svojci,
3.	zastopniki oblastev in d©putacije,
9. prosvetna društva,
10- društvo nižjih poštnih uslužbencev,
12 °r?a.n*Zacije in somišljeniki JRZ, n’ jS aie organizirane skupine, n "^‘..oddelek članov ZFO v krojih, eputacije ustanov in osrednjih organizacij smejo šteti največ tri zastopnike ter se morajo prijaviti rediteljem ob vhodu v bansko palačo.
Nočnega žalnega sprevoda se udeležijo samo moški, ženstvo pa pr0Sim0i da slovesnosti prisostvuje v Špalirju,
Vse udeležence prosimo, da se brezpogojno pokoravajo rediteljem, ki jih bo spoznati po narodnem, z žalno tenčico ovitem traku na levi roki.
V	stolnici
Ko bo krsta prenesena v stolnico, bodo j-aogli v cerkev le svojci, zastopniki oblastev in deputacije Cim bo opravljena kratka molitev in urejen katafalk, l>c» stolnica odprta občinstvu Vsi, ki bi radi v stolnici počastili Pokojnika, naj stopijo le pri glavnem vhodu v cerkev ter se v naglem tempu pomikajo po sredi cerkve mimo katafalka ter nato takoj zaPustijo cerkev skozi pomožno zakristijo ob oltarju sv. Rešnjega lelesa. Stolnica bo za občinstvo odprta do 23. 1 reko noči bodo v stolnici molili akaoemiki. K molitvi so povabljeni tudi drugi moški.
Plamenice
Vsi udeleženci sprevoda ob nočni žalni slovesnosti bodo nosili prižgane plamenice, re *M>rlo po ceni 2 din dobili na svojih zbirališčih. Prižgejo naj jih šele ob 20, ko bodo za to dali znak reditelji
Zvočne naprave
Žalne slovesnosti pred bansko palačo bodo občinstvu v stranskih ulicah prenašali zvočniki. Zato prosimo, naj nihče ne sili k banski Palači- Prav tako bodo tudi jutrišnje pogrebne slovesnosti prenašali zvočniki na vsa tista mesta, ki bodo določena za zbirališča. Pieteta zahteva, da vlada pri vseh prireditvah resnoben mir in disciplina, kar bo mogoče le, ako vsi udeleženci upoštevajo navodila v časopisju in v radiu.
Trgovine zaprte
V	torek 17. decembra je pogreb narodnega voditelja dr Antona Korošca in dan žalovanja vsega našega naroda, predvsem pa mesta Ljubljane. Trgovine in urndi bodo med pogrebom zaprte, zlasti pa opozarjamo gospodinje, da bo ves živilski trg na Vodnikovem trgu ob 9 izpraznjen.
Ob pol 5 zjutraj bo stolnica zopet odprta za občinstvo, ki se bo lahko poklan jalo velikemu pokojniku do pričetka pogrebnih obredov, t. j. do 8, ko se bo cerkev zaradi priprav na pogrebne slovesnosti popolnoma izpraznila.
Ob 9 bo v stolnici govoril ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, nato pa bo služil slovesno žalno mašo mariborski škof dr. Ivan Tomažič.
Med cerkvenimi obredi se bo izvršilo zbiranje vseh udeležencev pogreba na zbirališčih, ki bodo še danes skupno s ponrobnimi navodili za pogrebni sprevod objavljena v časopisju in v radiu-
Uradi v fsrek ne uradujejo
Glede na pogreb blagopokojnega voditelja slovenskega naroda, predsednika senata in ministra za prosveto g. dr. Antona Korošca je g. ban odredil, da v torek 17. t. m državni uradi obče uprave, kakor tudi vsi samoupravni uradi ne uradujejo.
Kr. banska uprava dravske banovine.
Vsbilo
Vsa oblastva, vse ustanove, vse organizacije, zlasti tudi godbe, odbor za pogreb dr. Antona Korošca nujno poziva in prosi, da se mu še v teku današnjega dopoldneva prijavijo v predscdstvenem tajništvu mestnega poglavarstva v Ljubljani, bodisi pismeno, bodisi telefo-nično ali brzojavno.
Vsem organizacijam in somišljenlkem JRZ
Za žalno slovesnost, pri kateri bo drevi preneseno truplo našega voditelja iz banske palače v stolnico sv. Nikolaja, veljajo sledeča navodila:
Zbirališče za vse organizacije, ozir, člane in somišljenike JRZ je v Gregorčičevi ulici. V to ulico morajo priti udeleženci v organiziranih skupinah po sledečem razporedu:
1. Krajevne organizacije JRZ in MJRZ iz smeri Vič, Dobrova, Brezovica se zberejo najkasneje do pol 8 zvečer pred Tobačno tovarno. Točno ob pol 8 odkorakajo na Bleivveisovo cesto ter zavijejo v Gregorčičevo ulico.
2. Krajevne organizacije iz smeri Mirje-Trnovo morajo biti ob pol 8 zbrane na Emonski cesti v višini Jelačine trgovine ter ob tej uri kreniti v Gregorčičevo ulico.
3. Krajevne organizacije iz smeri Sv. Jakob, Dolenjska cesta, Rudnik, Barje in Ig se zberejo ob pol 8 na Cojzovi cest1' s čelom ob Emonski cest' ter se takoj za skupino pod 2. pomaknejo v Gregorčičevo ulico.
4. Krajevne organizacije Dvorskega okraja, stolnega in Poljanskega okraja, Kodeljevega, Hrušice, Dobrunje se zberejo na nabrežju ob Kresiji in Pogačarjevem trgu ter odidejo ob pol 8 čez tromostovje, po Wolfovi ulici, Kongresnem trgu, ■ Gradišču v Gregorčičevo ulico.
5. Krajevne organizacije iz smeri Kolodvorskega in Šentpeterskega okraja, Most, Zelene jame, D. M. v Polju se zberejo ob Ljubljanici s čelom ob kavarni Prešeren ter odkorakajo takoj za skupino pod 4. v Gregorčičevo ulico.
6. Krajevne organizacije iz smeri Bežigrad, Ježica, černuče, dalie Spod. in Zg. šiška, Dravlje in Št. Vid se zberejo ob Narodnem domu na Blei-veisovi cesti, odkoder se pomaknejo ob pol 8 po Bleiweisovi cesti mimo banske palače v Gregorčičevo ulico.
Na vseh zbirališčih, kakor tudi v Gregorčičevi ulici, naj se člani in somišljeniki ravnajo točno po navodilih rediteljev. Že pred odhodom z zbirališča v Gregorčičevo ulico se morajo formirati v štiristope.
Baklje boste za ceno 2 din lahko kupili na svojem zbirališču.
Reditelje, ki jih boste spoznali po narodnem z žalno tančico ovitem traku na levem rokavu, strumno ubogajte!
Vsi udeleženci nocojšnje žalne svečanosti, ki pridejo iz okolice ali z dežele, naj se pravočasno priključijo eni izmed spredaj omenjenih skupin. Na isti način naj se skupinam priključijo ZZD, Združeni nameščenci ter Kluba železničarjev in poštarjev ter morebitue druge organizacije.
Krajevne odbore prosimo da udeležbo članov čimbolj popolno organizirajo. — Vse ljubljanske krajevne odbore prosimo, da pošljejo danes popoldne med 14 in 15. uro svojega pooblaščenca v Mestno tajništvo zaradi prevzema nadaljnjih navodil.	Mestno	tajništvo	JEZ v Ljubljani.
Ljubljana, 15. decembra.
Predsedstvo Zveze fantovskih odsekov se je zbralo v soboto 14. t. m. zvečer k žalni seji. Predsednik Zveze dr. Žitko je v kratkih besedah očrtal veliki pomen pokojnega dr. Antona Korošca za organizacijo ter njega veliko ljubezen in naklonjenost do nje, kaT je pokazal tudi še pri zadnjem sprejemu Zveze. V nadaljevanju seje je predsedstvo razpravljalo o udeležbi organizacije pri pogrebnih svečanostih za blagopokojnim voditeljem, predsednikom senata in prosvetnim ministrom dr. Antonom Korošcem, ter izdalo naslednji razglas vsem edinicam:
Umrl je voditelj slovenskega naroda, nenadomestljiv prijatelj in dobrotnik naše organizacije, dr. Anton Korošec, predsednik senata in minister prosvete.
Slovenski narod se bo od svojega pokojnega voditelja poslavljal v ponedeljek od 8 do 20, ko bo slovenska mladina prenesla truplo iz palače banske uprave miimo univerze v stolno cerkev. Pred univerzo se bo od njega poslovila akademska mladina, nato pa bodo truplo prenesli uniformirani člani fantovskih odsekov v stolnico.
Pri prenosu trupla pokojnega dr. Antona Korošca z banske uprave v stolnico (t. j. v ponedeljek zvečer) bodo sodelovali člani ljubljanskih in okoliških fantovskih odsekov v krojih z baklami. Ti se zbero v ponedeljek 16. t. m. ob 19 na dvorišču realke, Vegova ulica 4.
Drugi dan, t. j. v torek 17. t. m. začno cerkvene slovesnosti v stolnici ob 9 dopoldne. Po končanem cerkvenem opravilu se bo razvil svečani sprevod, v katerem bo jugoslovanska vojska na lafeti prepeljala zemske ostanke blagega pokojnika izpred stolne cerkve preko tromostja, Miklošičeve, Masarykove in šmartinske ceste na pokopališče pri Sv. Križu. Pred pokopališčem bodo dvignili uniformirani člani fantovskih odsekov svojega nepozabnega prijatelja z lafete ter ga prenesli na kraj večnega počitka.
Pri slovesnem sprevodu v torek dopoldne mora sodelovati vsa naša mladina. Za vse člane fantovskih odsekov, ki imajo kroje, je udeležba strogo obvezna. Predsedstvo Zveze fantovskih odsekov vas poziva, da se v torek s prvimi vlaki odpelje v Ljubljano, tako da boste na zbirališčih najkasneje do 9 dopoldne. Zbirališče uniformiranih članov ZFO je na Resljevi cesti pred drž. učiteljiščem. Prtljago in površnike bodo fantje lahko odložili v prostorih moškega učiteljišča. Odseke opozarjamo, da prineso s seboj prav vse prapore, na katerih naj bodo žalni trakovi. Člani v krojih pa naj imajo na prsih z znakom pripet majhen črn flor. Vse člane opozarjamo, da oblečejo toplo perilo, ker bodo pri svečanostih nastopali brez sukenj ali površnikov.
Za vse udeležence pogreba je dovoljena na ozemlju vse Slovenije četrtinska voznina, in sicer od ponedeljka opoldne do srede opoldne. Na odhodni postaji kupite polovično vozovnico do Ljubljane; pri izstopu v Ljubljani morate vozovnico obdržati ter jo pri povratku dati pečatiti pri blagajni na ljubljanskem kolodvoru.
Odseki naj takoj poskrbijo vse potrebno za čim številnejšo udeležbo pri pogrebu našega narodnega voditelja. Naj vas ne strašijo žrtve, ki so z udeležbo zvezane in so tako malenkostne v primeri z žrtvami našega pokojnega dr. Antona Korošca, ki je vse svoje življenje žrtvoval le v korist nadvse ljubljenega slovenskega naroda.
Izkažimo dolžno spoštovanje in ljubezen do prerano izgubljenega največjega prijatelja slovenske mladine s čim večjo udeležbo pri pogrebnih svečanostih v Ljubljani. Ob osmini pa naj se udeležijo vsi odseki sv. maše za pokojnega našega velikega prijatelja in dobrotnika.
Bog živi!
Predsedstvo zveze fantovskih odsekov.
Vsem slovenskim akademikom
Ob priliki smrti častnega doktorja slovenske univerze in prosvetnega ministra dr. A. Korošca priredi Društvo slušateljev juridične fakultete ob sodelovanju ostalih strokovnih društev žalno svečanost danes ob 5 popoldne v univerzitetni zbornici.	DSJF.
Zveza dekliških krožkov
poziva vse članice krožkov, da se v činivečjem številu udeleže pogreba našega narodnega voditelja dr Antona Korošca, ki bo v torek, dne 17. decembra dopoldne. Zbirališče je na Resljevi cesti ob Zmajskem mostu ob 9.30 uri. Pogreba se udeležite v kroju ali v civilu. vse z znakom in žalnim trakom. — Natančnejša navodila dobite v okrožnici, ki ie bila danes odposlana.
Vsem pevcem in pevkam
Poživljamo vse pevske zbore, naj se korporativno udeleže pogreba pokojnega slovenskega prvo-boritelja in iniciatorja Jugoslavije gospoda ministra dr. Antona Korošca.
Pevske vaje za vse moške zbore bodo danes, v ponedeljek, ob 18.30 v Hubadovi pevski dvorani v Glasbeni Matici. Vsi in točno!
Zbori, ki imajo danes pevske vaje, naj jih opuste! Pel: bomo drevi ob 20 pred bansko palačo in jutri na pokopališču na Navju ob grobu.
Vse druge podrobne informacije pri pevski
vaji.
Hubadova žujia J. P. S., Pevska zveza, Slovensko glasbeno društvo v Ljubljanii
Slov. glasb, društvo »Ljubljana se udeleži pogreba svojega častnega člana dr. Antona Kprošca z zastavo. Vse pevce in pevke pozivamo, da se pogreba udeleže polnoštevilno.
Pevci vseh ljubljanskih zborov bodo pokojniku v slovo zapeli dve žalostinki, in sicer v ponedeljek zvečer ob 20 pred bansko palačo in v torek na Navju ob grobu.
Pevska vaja vseh moških zborov bo drevi ob 18.30 v Hubadovi dvorani v Glasbeni Matici. Ude-
ležba pevske vaje vseh pevcev »Ljubljanec je obvezna.
Slov. glasb, društvo »Ljubljana* ima za svojim častnim članom dr. Antonom Korošcem žalno sejo v ponedeljek ob 17 v klubovi sobi kavarne »Union< .
Slovenskemu dijaštvu
Slovenska dijaška zveza poziva slovensko srednješolsko in akademsko mladino, da se udeležuje žalnih slovesnosti za pokojnim voditeljem slovenskega naroda in velikim prijateljem ter dobrotnikom slovenske dijaške mladine dr. Antonom Korošcem.
Danes, v ponedeljek, ob tri četrt na 7 bo v stolnici sv. maša zadušnica za srednješolce in akademike.
Danes ob 3 popoldne pa bosta Slovenska dijaška zveza in Akademska zveza priredili v frančiškanski dvorani komemorativno slovesnost.
V	naši slovenski obljubi na Slomškovem grobu smo obljubili zvestobo narodnemu voditelju. Pozivamo slovensko dijaštvo, da izpolni do svojega narodnega voditelja poslednjo dolžnost!
Bog, narod, država!
Zvezno vodstvo Slov. dijaške zveze.
Grof Csaky na lovu pri nas
Kakor smo že poročali, se je g. Csaky s svojo soprogo in spremstvom podal iz Belgrada, kjer je v imenu madžarske države z našo kraljevino sklenil večno prijateljstvo, na lov v kraljestvo naših Kamniških planin. V soboto je ves dan lovil divje koze, katerih je tudi nekaj ustrelil. Danes ob 9.15 dopoldne pa se le pripeljal z grada ljubljanskega industrijalca g. Hribarja, s Strmola, po Celovški cesti v Ljubljano. Tudi v Ljubljani je bil zunanji minister g. Csaky nekaj časa gost g. Hribarja. Z njim v družbi se je nato v avtomobilu odpeljal proti Sv. Jakobu ob Savi, kamor se je g. Csaky podal na ribolov. V Savi je lovil vse do Litije, kjer ga je ob 11 čakal že poseben vlak, s katerim se je g. Csaky odpeljal proti Madžarski.
J^malnosti^d^
Kakor je bilo že včeraj javljeno, je udeležen-ecir. na pogrebu pokojnega voditelja slovenskega naroda i odlokom g. ministra za prome‘ G. D. št. 96962-40 v območju ljuhljauske direkcije državnih želez, dosoljen 75% popust na normalne cene do Ljubljane in nazaj. .Udeleženci kupijo na vstopni postaji polovično vozovnico, ki velja tudi za vožnjo nazaj in ki jo je žigosati na postaji i datumskim žigom.
Pri nakupu vozovnice niso potrebne nobene druge formalnosti ali kakšne posebne izkaznice. Udeleženci naj izjavijo, da potujejo na pogreb v Ljubljano in naj zah*cvajo, da se jim polovična vozovnica žigosa z datumskim žigom.
Kupljeno vozovnico naj udeleženci dobro shranijo in naj je v Ljubljani na kolodvoru ne oddajo, ker velja tudi za povratek.
Popust volja za vožnjo v Ljubljano v dneh 16. in 17. t. m. za povratek pa v dneh 17. in 18. t. m. Popust je dovoljen v vseh razredih in vlakih, razen ekspresnih. Udeleženci se opozarjajo še^ na to, da se morajo vrniti po isti progi, po kateri so se pripeljali v Ljubljano, in da prekinitev ni dovoljena.
Ljubljanskemu prebivalstvu
2alne zastave z javnih poslopij in zasebnih domov že po vsem mestu izražajo globoko žalost ob smrti predsednika senata in ministra prosvete dr. Antona Korošca.
Ker bo pa truplo našega častnega meščan* v ponedeljek v večernih urah iz banske palače pre-nešeno v stolnico sv. Nikolaja, prosim prebivalstvo, naj razsvetli okna svojih domov po ulicah in cestah, kjer se bo vrl žalni sprevod.
Župan tnesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r.
Vsem mladinskim organizacijam JRZ v Sloveniji
Vsem organizacijam MJRZ naročamo, da v svojih krajih takoj skličejo žalne seje, na katere naj povabijo vse člane MJRZ iz svojega kraja. O seji naj pošljejo poročilo.
Pogreba našega pokojnega voditelja naj se udeleže vsi člani MJRZ iz vse Slovenije negledo na oddaljenost kraja od Ljubljane. Četrtinska voznina je dovoljena
V torek se zberemo člani MJRZ ob 10 dopoldne na Poljanskem nasipu, ob Jugoslovanski tiskarni. Vsak član MJRZ naj pride točno na to mesto, na.i nosi znak MJRZ ter slovenski trak s črnim floroni na prsih. Oblecite in obujte ee dobro, ker je zelo mraz.
Po pogrebu, v torek popoldne, bo ob 16 širša banovinska žalna seja za našim nepozabnim narodnim voditeljem. Žalna seja bo v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Na to sejo vabimo predvsem vse okrajne in krajevne odbornike organizacij MJRZ iz vse Slovenije, pa tudi vse člane MJR,Z, ki bodo ta dan v Ljubljani. Žalna seja bo trajala eno uro, tako da se bodo člani lahko odpeljali c večernimi vlaki domov.
Ljubljana in ljubljanska okolica, spomnite se, s kakšno radostjo emo svojega najboljšega voditelja in prijatelja pozdravili v decembru leta 1938 v frančiškanski dvorani. Počastimo v isti dvorani polnoštevilno njegov spomin!
Banovinski odber MJRZ.
Tečajnikom MJRZ, ki so bili vabljeni, da pridejo v Ljubljano v ponedeljek 16. t. m. na odbor-niški tečaj MJRZ sporočamo, naj v Ljubljano le pridejo zaradi pogreba našega narodnega voditelja. V ponedeljek in torek bodo sodelovali pri pogrebnih svečanostih, v sredo pa prično predavanja.
Banovinski odbor MJRZ.
V ponedeljek 16. decembra zveer bo ob 8 prepeljan na šnarodni voditelj gospod dr. Anton Korošec iz banske palače v Ljubljani v ljubljansko stolnico. Pozivamo vse člane MJRZ v Ljubljani in ljubljanski okolici, da se tega prenosa v največjem številu udeleže. Zbirališče ob 19 v Gregorčičevi ulici. Banovinski odbor MJRZ.
JRZ za 14 .volilni okraj in mladinska organizacija JRZ imata v ponedeljek 16. t. m. ob 7 Žialno sejo v prosvetni dvorani. Prosimo vse člane za točno in polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
Seinpetrsko prosvetno društvo (ženski, dekliški, fantovski in moški odseki) ima v ponedeljek
16.	t. m. ob 7 žalno sejo v društveni dvorani. Prosimo vse lane za točno in polnoštevilno udeležbo. Po žalni seji se skupno udeležimo svečanega sprevoda. — Odbor.
Slovenskim gasilcem
Pogrebnih svečanosti po pok. voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu se udeleže tudi slovenski gasilci. Začetek pogrebnih svečanosti je objavljen na drugem mestu.
Zbirališče gasilcev je v.torek, dne 17. t. m. ob pol 10 v Ljubljani, na Krekovem trgu pred Mestnim domom. Udeležba samo v svečanem kroju z gasilskima zastavami (prapori). Vse tovariše gasilce vabimo, da se pogrebnih svečanosti udeleže v častnem številu. Tov. župe in čete naj v lastnem delokrogu izvrše organizacijo pogrebne udeležbe. Pričakujemo četrtinsko voznino. Zaradi tega noi bo tudi udeležba velika.
Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani.
Žalna seja osrednjega vodstva gasilske zajed-nice v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 16. I. m. v prostorih zajednice.	Starešina	dr.	Kodre.
Članom Akademske zveze
Da se oddolžnno sj>omiinu dr. Antona Korošca, borca za našo univerzo in velikega našega prijatelja, bosta priredili AZ in SDZ danes žalno komemoracijo. Zjutraj ob tri četrt na 7 bo v stolnici sv. maša zadušnica, nato pa popoldne ob 3 komemoracija v frančiškanski dvorani. Vabimo vse člane in ostalo kat. akad. mladino, da se sv. maše in komemoracije v polnem številu udeleže.
Dodajamo nekaj navodil: Akademiki bomo imeli častno stražo ob truplu dr. Korošca v ponedeljek od 6 do 8 zvečer. Nato bo ob 8 zvečer prenos trupla iz banovinske palače pred univerzo. Zbirališče akademikov za udeležba pri tem prenosu bo ob 7.15 do 7.45 na Bleiweisovi cesti (hodnik od policije do banske palače).
Pogreb pokojnika bo v torek ob pol 11 dopoldne. Zbirališče za akademsko mladino, ki se bo pogreba udeležila, bo ob pol 10 v Kopitarjevi ulici (od Jugoslovanske tiskarne do Poljanske c.). Podrobna navodila za oba dneva dobite v Akademskem domu.
Pozivamo vse člane, da se v polnem številu udeleže prenosa v ponedeljek zvečer in pogreba v torek dopoldne.
Akademska zveza.
Angleška ofenziva v Afriki se je prenesla na italijanska tla
Angleži pred Capruzzo, Sollumom in Bardijo — Trije nočni letalski napadi na Napoli
London, 15. decembra, o. Uradno poročajo iz Kaira, da so angleške čete prekoračile libijsko mejo. Operacije še vedno trajajo kljub peščenemu viharju, zato pa je letalstvo zmanjšalo svoje akcije. Po šestdnevnem hudem boju prodirajo angleške motorizirane čete v libijsko- ozemlje in so prisilile nadaljnje italijanske čete na umik. Zajeli so večje število ujetnikov tako, da znaša sedaj število že nad 30.000 Italijanov. Zadnjih 24 ur angleško letalstvo neprestano bombardira italijanske transporte, letališča, skladišča za hrano in zbirališča čet. Posebno hud letalski napad je bil v petek na Derno, kjer so bombardirali radijsko postajo, vojaške stavbe in zbirališča čet. Povzročili so več požarov. V Bardiji so bombardirali letališče, razbili štiri italijanska letala, druge pa onesposobili za
polet. Letala, ki so oborožena z osmimi strojnicami, so prizadejala italijanskim četam hude izgube. Sestrelila so pet italijanskih letal. V 24 urah so na afriškem bojišču Italijani izgubili 15 letal, Angleži pa 4 letala; 3 piloti so se rešili.
Nekje v Italiji, 15. decembra. Stefani: Italijansko uradno vojno poročilo št. 191 pravi: Po izpraznitvi Sidi-el-Baranija so šesti dan velike bitke italijanske in angleške čete nadaljevale s krvavimi boji od jutra do mraka v pokrajini utrdb Kapruzo, Sollum, Bardia. Izvedeni so bili napadi in protinapadi. Poprišče bojev je bilo pretrgano s skupinami sovražnih oklepnih avtomobilov in bojnih voz, ki gorijo. Pritisk sovražnih sil se ni zmanjšal. Letalstvo je s čudovitim požrtvovalnim duhom neprestano bombardiralo. V včerajšnjih bojih je
'i naše lovsko letalstvo sestrelilo 11 letal. Šest naših letal se ni vrnilo. Sovražnik je bombardiral oporišče Bardio in Tripolis. V Tripolisu sta bili sestreljeni dve sovražni letali. — Podmornica Negeli, pod poveljstvom kapitana korvete Karla Teragu-tija, je torpedirala in potopila ob egipskih obalah sovražno križarko vrste »Southampton«. Nocoj je bil Neapelj predmet treh letalskih napadov, v katerih so padale eksplozivne in zažigalne bombe na mesto. V pristanišču je bila zadeta neka pomorska edinica s srednjo tonažo. Škoda ni velika. Med posadko je bilo koli 50 mrtvih. Požari v višjih nadstropjih nekaterih stanovanjskih hiš so bili takoj pogašeni s posredovanjem gasilcev. Od civilnega prebivalstva jih je bilo osem mrtvih. Vedenje meščanstva je bilo primerno.
Namesto vencev — darujte za zimsko pomoč
Veliko je siromašnih v naši banovini, ki zlasti v sedanjih izrednih razmerah trpe hudo pomanjkanje. Spomin na umrlega našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca bomo gotovo najlepse počastili, če prispevamo — namesto vencev in cvetja — primeren znesek za zimsko pomoč. Vsakdo, ki hoče slediti temu mojemu povabilu, naj si sam izbere občino, ki ji hoče zaradi počastitve spomina velikega dobrotnika ubogih podariti primeren znesek za zimsko pomoč. Občine pa naj ime darovalcev z navedbo darovanega zneska objavijo v slovenskih dnevnikih.	Ban	dr. M. Natlačen.
Vsem krajevnim kmečkim zvezam
Smrt voditelja slovenskega naroda, dr. Antona Korošca, bo najgloblje odjeknila med našim kmečkim ljudstvom, kajti naš narodni voditelj je bil najprej naš kmečki voditelj in borec za naš kmečki stan.
Zato se bo njegovega pogreba, ki bo v torek, 17. decembra v Ljubljani, udeležil tudi od naših kmečkih ljudi vsakdo, komur bo le količkaj mogoče.
Predvsem vabimo vse odbore Krajevnih kmečkih zvez in odsekov Mladinske kmečke zveze, da organizirajo udeležbo na pogrebnih svečanostih med svojimi člani.
Natančnejša navodila glede časa m razporeda pogrebnih slovesnosti, kakor tudi glede zbirališča za članstvo Kmečke zveze boste dobili deloma v posebni okrožnici, deloma pa jih boste našli v splošnih navodilih za udeležence dr. Koroščevega pogreba. Zato pazno zasledujte vse tozadevne objave v časopisih!
Tudi obvestilo o tem, ali bo dovoljena za udeležence pogreba kakšna vozna ugodnost na železnicah, boste našli v časopisju!
Na tem mestu vas vse samo prosimo, da organizirate iz vseh krajev čim številnejše zastopstvo Kmečke zveze, ki bo sodelovala pri pogrebnih slovesnostih v posebni skupini! Vsi si pripnite naše znake! V Ljubljani se zberite pravočasno (vsaj pol ure pred v časopisju objavljenem času) na mestu, ki bo objavljeno kot zbirališče za članstvo Kmečke zveze!
Odseki Mladinske kmečke zveze, ki imate prapore, jih prinesite s seboj! Žalne trakove za prapore boste dobili v pisarni Kmečke zveze!
Kmečka zveza.
Radijski prenos pogrebnih slovesnosti
Radijska postaja v Ljubljani bo ob pogrebu voditelja Slovencev dr. Antona Korošca prenašala tele slovesnosti:
V ponedeljek 16. decembra ob osmih zvečer poslovitev izpred banske palače in univerze in sprevod v stolnico.
V torek 17. decembra ob 9 dopoldne slovesni rekvijem v stolnici, pogrebni sprevod proti Sv. Križu, cerkvene obrede in poslovilne govore na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani
VSEM ČLANOM DRUŠTVA ROKODELSKIH MOJSTROV IN ROKODELSK. POMOČNIKOV
Povodom smrti voditelja Slovencev dr. Antona Korošca je bila v nedeljo ob 11 v Rokodelskem domu žalna seja obeh društev. Spominu blagopo-kojnega nepozabnega očeta vseh Slovencev dr. Korošca se bomo oddolžili s tem, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležimo pogrebnih slovesnosti, V ponedeljek, 16, t. m., ob pol osmin zvečer se bccno zbrali v Gregorčičevi ulici, pred Trgovskim domom, da se udeležimo sprevoda od banovine v stolnico, V torek, 17. t. m., pa se bomo udeležili z društveno zastavo pogreba. Zastava bo šla z zastopniki društev ob desetih dopoldne iz Rokodelskega doma do stolnice. Vsi člani naj se pridružijo. ■— DruStvi rokodelskih mojstrov in rokodelskih pomočnikov.
Banovinskemu odboru JRZ v Ljubljani
Sklicana je žalna seja za predsednikom Banovinskega odbora JRZ dr. Antonom Korošcem za torek, dne 17. t. m. ob 3 popoldne v prostorih Banovinskega tajništva JRZ v Ljubljani, Miklošl-
Športne vesti
Današnje nogometne tekme
Današnja nedelja je bila v športnem oziru strahovito revna. V Sloveniji sploh nismo imeli nobene športne prireditve, pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji ni bilo mnogo.
Ferenczvarosz : Gradjanski 5:0 (2:0)
V Budimpešti je gostoval danes s svojim kom pletnim moštvom zagrebški Gradjanski. Igral je proti madžarskemu nogometnemu prvaku Ferencz-varoszu. Gradjanski jc igro izgubil z zelo visokim rezultatom. Razmerje 5:0 (2:0) kaže, da je Gradjanski trenutno zelo v slabi formi. Škoda, da je Gradjanski sploh šel v Budimpešto. Poraz 5 : 0 bo mnogo škodil ugledu našega nogometa.
Vojvodina : Jugoslavija 4 : 3
Na zasneženem igrišču Jugoslavijo sta danes odigrala prijateljsko tekmo novosadska Vojvodina in domača Jugoslavija. Po lepem uspehu, ki f?a je Jugoslavija dosegla prejšnjo nedeljo proti slovaškemu prvaku v Bratislavi, je navzjoce občinstvo pričakovalo lepe igre domačega moštva. Na splošno presenečenje pa je zmagala Vojvodina, in to po vsem zasluženo.
BSK : Concordia 2:1
V Zagrebu sta se srečala v prijateljski tekmi trenutna prvaka v hrvaški, oziroma srbski l>g>-Belgrajski BSK je zasluženo premagal zagrebško Coucordio z rezultatom 2 :1
49. dan vojne med Italijo in Grčijo
Grki napredujejo proti Valoni
Hudi italijanski protinapadi
Nekje v Italiji, 15. decembra, o. 191. italijansko uradno vojno poročilo o bojih v Grčiji pravi:
Na grškem bojišču so bili sovražni napadi na več odsekih odbiti z našimi protinapadi, v katerih je sovražnik pretrpel hude izgube. Naše letalstvo je neprestano bombardiralo grške čete, kolone za preskrbovanje in motorizirane oddelke. Naša letala so neprestano bombardirala križišča potov in s Strojnicami streljala na sovražnika. Drugi oddelki so zadeli viadukt na progi Solun-Atene.
Atene, 15. decembra. AA. Reuter: Uradno poročilo št. 49 vrhovnega jx>veljstva grške oborožene sile pravi: Grška napadalna aktivnost se z uspehom nadaljuje. Zavzeli smo več višin, ki so pomembne.
Atene, 15. decembra, o. Reuter: Uradno poročajo,* da so grške čete zavzele več višinskih postojank in ujele večje število italijanskih vojakov S teh višin se že vidi Valona, glavno albansko pristanišče. Mnogo vojnega materiala je postal plen Grkov.
Posebno hudi boji so v okolici Tepelenija, kjer so grške čete odbile dvakratni italijanski protinapad. Tudi na južnem bojišču so hudi boji in se grške čete počasi pomikajo proti Valoni. Podrobnejša poročila o grških uspehih še niso bila objavljena.
London, 15. decembra, o. Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da so angleška letala včeraj napadla dvakrat albansko luko Valono. Prvi napad je bil izvršen na vojaška skladišča in motorizirani transport. Bombe, ki so padle med transport, so povzročile ogromen dim, kar je bil najboljši znak, da so bombe zadele svo[ cilj. Bombardirali so tudi vojašnice in povzročili več po-
žarov. Drugi napad so izvedli na letališče in so vse bombe zadele svoj cilj. Razbito je bilo tudi eno italijansko letalo, ki se je nameravalo dvigniti tik pred napadom. Vsa letala so se srečno vrnila.
London, 15. dec. o. Atenska radio agencija poroča, da so se grške čete nahajale tri kilometre pred Tepelenijem. Hudi boji še vedno trajajo in izidi teh bojev do danes niso še znani. Na južnem delu so grške čete pregnale italijanske čete iz postojank pred pristaniščem Himaro in da so postavili obrambo za Himaro. V osrednjem odseku bojišča so se včeraj vršili srditi topniški dvoboji, nakar so grške čete zavzele nekoliko višinskih postojank, ki so bile zelo ugodne za Grke. Zajeli so tudi večje število vojakov in vojnega materiala.
Manjše letalske akcije nad Anglijo
Berlin, 15. decembra. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Zaradi neugodnih vremenskih razmer se je delavnost letalstva v noči od petka na soboto omejila na angleška pristanišča. Včeraj so nemška letala v večini primerih napadla v nizkem letu mnogo važnih vojaških ciljev v južni in srednji Angliji. V srednji Angliji je bila učinkovito zadeta s težkimi bombami neka tovarniška naprava. Sovražna letala niso priletela nad nemško ozemlje. V zasedeni f>okrajini je sovražnik na dveh mestih metal bombe, ki pa niso povzročile škode.
London, 15. decembra, o. Snoči so angleška letala bombardirala Brest in Lorient, kjer je izhodišče nemških podmornic.
Letalski napad nad Anglijo je bil snoči zelo slab in so jjosamezna letala bombardirala nekatera mesta na severu in jugu Anglije. Nad Londonom ni bilo vrženih nič bomb. V splošnem škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo.
Danes ves dan ni bilo nobenega sovražnega letala nad Anglijo.
London, 15. decembra. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata: V noči od sobote na nedeljo letalska aktiv-
nost sovražnika nad Anglijo ni bila velika. V prvih nočnih urah so padle bombe na neko mesto ob ustju Temze. Poškodovanih je bilo nekaj stanovanjskih hiš in ubitih je bilo, odnosno ranjenih nekaj oseb. Po drugih mestih je bila hrama škoda zelo majhna in tudi človeške žrtve niso bile velike.
Laval aretiran
London, 15. dec. o. United Press. Iz Vichyja poročajo, da so francoske oblasti aretirale bivšega zunanjega ministra Lavala, še preden je podal ostavko. Policija je zaplenila vse njegove listine. Policija noče izdati podrobnosti zaradi nadaljnje preiskave proti Lavalir
Lavala je v sobotp maršal Petain odstavil kot zunanjega ministra in kot svojega naslednika. Zdi se, da je Laval skušal sodelovati zgolj z Italijo proti Nemčiji in da je moral iti na nemško zahtevo.
Predsednik vlade Cvetkovič ter minister dr. Krek
o pokojnem sSovenskem voditelju
Belgrad, 15. dec. o. Min. preds. Cvetkovič je o pok. slovenskem narodnem voditelju dal belgraj-skemu »Vremenu« naslednjo izjavo, v kateri pravi med drugim:	,	,
»Z dr. Korošcem sem se spoznal v letu 1918., to je tedaj, ko se je zrušila avstroogrska monarhija. V Ženevi so bili zbrani nekateri člani Jugoslovanskega odbora, naša tedanja parlamentarna opozicija in pokojni Pašič. Šlo je za najvažnejša vprašanja v zvezi z našim zedinjenjem.
Mi mladi ljudje smo tedaj v Korošcu videli velikega in neustrašenega borca za jugoslovansko misel v bivši avstroogrski monarhiji. Majniška deklaracija v dunajskem parlamentu je vsemu svetu rekla jasno in odločno, da Jugoslovani iz bivše monarhije zahtevajo pravico do samoodločbe. Nosilec in predstavnik tega boja je bu dr. Korošec. Iz tega so izvirale že tedaj naše velike simpatije in zanimanje nas mladih Jugoslovanov za osebnost dr. Korošca.	.	,	,
Pozneje sem kot politični delavec dolgo sodeloval z dr. Korošcem pri mnogih političnih kombinacijah in dejanjih. Leta 1928. sem_ bil tudi član njegove vlade. Nato so prišli poznejši^ dogodki in njegovo opozicijsko stališče do tedanjega režima.
V	tistem času mi je večkrat zaupal najskrivnejse politične kombinacije, ker je verjel, da jih lahko
!>ravilno in v splošno korist izvedem. Sodelovanje e bilo tedaj zelo tesno in prisrčno. Pri ustanav-janju nove politične stranke, Jugoslovanske radikalne zajednice, je dr: Korošec igral eno najveejih vlog. Tako je nazadnje prišlo do sodelovanja med Srbi, Slovenci in bosanskimi muslimani v eni politični stranki. Ta stranka bi po zamisli samega dr. Korošca morala zajeti tudi hrvatski narod, ze
Spominska slovesnost v klubu »Straža«
AK Straža je zvečer ob 7 priredila žalni sestanek svojega članstva- Prvi je spregovoril 6tareSina dr Ciril Žebot, ki je v slovesni besedi orisal lik našega pokojnega voditelja. V našem spominu so znova vstala velika dela, ki jih je zmogel edino genij Postavil je primero dveh mož: med škofom Slomškom, ki je ob svojem času s preselitvijo škofije v Maribor, in med dr. Korošcem, ki je 1 1918 « svojo odločitvijo za Jugoslavijo rešil slovenski narod. Podal nam je tudi nekaj zanimivih spominov na stike pokojnika z akademiki, ki jih je ljubil z vsem svojim dobrim srcem,
Akaoemik Čeh je podal občuteno impresijo iz teh težkih ur, ki jih preživljamo.
Končno je spregovoril društveni duhovni vodja g. prot, dr. Ehrlich, ki je v uvodu opisal značilen dogodek iz življenja pokojnika, na kar je v globokih in toplih besedah predočil sliko o pravi veličini jjokojnika. Bil je mož, ki je prerasel svoj moli okvir, bil je titan, ki je s svojo izkušeno roko [>ovedel nebogljeni naš naroa v novo in svobodno življenje in mu priboril mesto, ki mu gre-
Ob zaključku so akademiki skupno zmolili žalostni del rožnega venca. Upognili so kolena, sklonili glave, iz njihovih prs pa se je dvignila iskrena molitev k Njemu, ki vodi usoao poedincev in narodov.
tedaj se je spočela misel o sporazuma med Srbi in Hrvati. Pri izvajanju te velike zamisli ima dr. Korošec svojo vlogo.
Pred nekaj meseci sem g. dr. Korošca povabil na ožje sodelovanje v vladi. Tedaj je postal minister za prosveto v moji vladi in na tem položaju ga je tudi dohitela prezgodnja smrt. Dr. Korošec bi lahko še mnogo koristil naši državi in našemu ljudstvu.
Ko se bo pisala zgodovina našega jugoslovanskega osvobojen ja in zedinjenja, bo ime dr. Korošca zavzelo tisto mesto, ki mu pripada po njegovih zaslugah in odločnem boju, ki ga je za to zedinjenje in našo domovino vedno navdušeno in odkritosrčno vodil.«
Na poti v Belgrad je minister gr. dr. Miha Krek sprejel dopisnika »Politike« in mu podal naslednjo izjavo:
»Izgubili smo voditelja slovenskega naroda. Smrt dr. Korošca je spravila ves slovenski narod
v največjo žalost. Žalost je Jem večja, ker je smrt dr. Korošca prišla nenadoma in v najtežjih časih.
V	sedanjih razmerah je narodu najbolj fiotreben državnik, voditelj in predstavnik, največji po sposobnosti in izkušnjah, kakor je bil umrli naš dr. Korošec. Izgubili smo največjo državniško osebnost in politični talent Jugoslavije. Mislim, da smo po njegovi smrti složni vsi Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci v tem, da je umrl_ državnik, ki je vse svoje življenje posvetil ideji zedinjenja, ustvarjanja in izjjopolnjevanja naše državne skupnosti. Njegova politična skrbnost je bila zmerom splošna narodna in državna potreba. On ni bil samo politični vodja svoje skupine in ne samo narodni vodja nas Slovencev. Njegova zdrava jugoslovanska misel nas je vse objemala. Njegova politika je bila stalno neprestano in neutrudno delo za naše dobro. Ustvarjal je novo zgodovino slovenskega naroda in Jugoslavije. Na nas vseh je, da gremo po njegovih stopinjah in da složno ohranimo njegovo sveto duhovno oporoko.«
Belgrad pred mrtvaškim odrom dr. Antona Korošca
Belgrad, 15. decembra. Danes dopoldne ob 10 je bila slovesna služba božja za pokojnim dr. Antonom Korošcem. Mašo je bral senator Smodej, navzoči pa so bili ministri dr. Miha Krek, Srdjan Budisavljevič, pomočnik zunanjega ministra Mileje Smiljanič, pomočnik finančnega ministra Horvacki, pomočnik ministra za gradbe Selegin ter več bivših ministrov in uglednih politikov.
Odkar so položili posmrtne ostanke dr. Antona Korošca v slavnostno sejno dvorano v senatu, je mimo njegovega odra šlo ogromno ljudi iz vseh krajev naše države, izkazujoč mu poslednjo čast. Poleg mrtvaškega odra dr. Korošca so se stalno menjavale jx>noči in podnevi častne straže raznih organizacij in narodnih društev. Od davi so stražili služitelji senata, slovenski študentje in slovenska mladinska fantovska organizacija.
V	prvih urah so poleg onih, ki so že včeraj
počastili spomin pokojnika, prišli v senat počastit spomin pokojnika finančni minister Šutej, vojni minister Peter Pešič in minister pri predsedništvu vlade Konstantinovič. Minister ar. Miha Krek z vodstvom stranke iz Ljubljane, dr. Kulovcem, Snojem in Kremžarjem, so bili vse popoldne v senatu. Davi, zgodaj zjutraj, so prišli v senat in počastili , spomin dr. Korošca načelnik generalnega štaba armadni general Peter Kostič in poveljnik letalstva armadni general Simovič. Od diplomatskega zbora so prišli počastit pokojnikov spomin papeški nuncij Ettore Felice in bolgarski poslanik Stoilov, Ponoči in danes dopoldne je prispelo mnogo sožalnih brzojavk iz vse države, med njimi tudi od bana banovine Hrvatske Ivana šubašiča in ministra Torbarja ter od mnogih prijateljev jx»kojnega dr. Korošca. Hodniki in avla senata so prenapolnjeni z venci, ki nosijo ganljive napise.
Dr. Krek — zastopnik prosvetnega ministra
Belgrad, 15. dec. m. Na predlog predsednika ministrskega sveta in zastopnika ministra za notranje zadeve Draglše Cvetkoviča so kraljevski namestniki podpisali ukaz, s katerim je postavljen za zastopnika prosvetnega ministra g. dr. Miha Krek, minister brez listnice.
Prihod voditelja Hrvatov dr. Mačka v Ljubljano
Zagreb, 15. decembra.
Jutri zjutraj bo odpotoval iz Zagreba podpredsednik vlade in voditelj hrvaškega naroda dr. V. Maček v Ljubljano, da bo prisostvoval pogrebu pokojnega dr. Antona Korošca. Na grobu sloven-
skega voditelja bo imel tudi poslovilni govor. Z istim vlakom, kakor dr. Maček, bo iz Zagreba odpotoval tudi dr. Mile Miškulin, podpredsednik senata. Kompozicija vlaka s posmrtnimi ostanki dr. Korošca je odšia iz Belgrada ob 4.30 popoldne in bo šla skozi Zagreb ob 2.13 ponoči.
še neka] sožalnic
Sožalne brzojavke so poslali ministru dr. Kreku še minister vojske in mornarice general g. Petar Pešič, reis-ul-ulema Fehim Spalio, prometni minister inž. Nikola Beslič, bivši minister Bogoljub Kujundjič, bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič, bivši minister Dušnn Le-ticn, branilec bosanskih Srbov v veleizdajni-ških procesih dr. Dimovič, bani vseh banovin in mnogi drugi odličniki.
Dr. Juraj Krnjevič, tajnik HSS, je poslal sledečo brzojavko: Vodstvu SLS, Ljubljana. Vam in vsemu slovenskemu narodu pošiljam iskreno sožalje. Dr. Krnjevič
ceva cesta 7 11. Banovinsko tajništvo JK&.
Vsem okrajnim in krajevnim organizacijam JRZ!
Pozivamo Vas. da skličejo predsedidki krajevnih organizacij takoj širše žalne seje, na katere povabite tudi članstvo. Predsedniki okrajnih JRZ naj skličejo seje šele po pogrebu predsednika Banovinskega odbora JRZ dr. Korošca. Na teh sejah naj predsedniki r kratkem govoru podajo najznačilnejše vrline voditelja stranke dr. A. Korošca.
Zaradi maš zadušnic, naj se dogovorijo odbori organizacij s pristojnim g. župnikom.
Organizacije in članstvo stranke se udeleži pogreba r torek v času in po sporedu, kakor bo objavljen v časopisju od strani Odbora za pogrebne svečanosti. Banovinsko tajništvo JRZ.
tu in tam
Belgrajska industrijska zbornica je izvolila iz svoje srede poseben odbor, ki bo sestavil načrt predlogov, katere bo potem zbornica predložila vladi, da bi jih upoštevala pri urejanju naših perečih gospodarskih vprašanj. Belgrajski gospodarstveniki so z veseljem poudarili, da je vlada ostala zvesta svoji obljubi in da bo gospodarske kroge klicala na posvete, kadar bo šlo za važne gospodarske uredbe ali preureditve. Predsednik vlade Cvetkovič je imel že tri sestanke s prestol-niškimi gospodarstveniki in je na njih razvijal gospodarski program svoje vlade.
Belgrajski trgovci so na svojem sestanku govorili tudi o plačah nameščencev in postavili predlog, da se preneha stalno zviševanje plač trgovskih nameščencev, češ da to ograža v mnogih posameznih primerih obstoj trgovca. Trgovci pravijo, da se nekatere vrste trgovskih obratov zaradi pomanjkanja blaga za prodajo zmanjšujejo, obenem s tem pa pada tudi poslovna n'°č trgov-ca in njegovi dohodki. Trgovci so mišljenja, da za sedaj zadostujejo določila minimalnih mezd in da ni nikjer upravičena zahteva nameščencev, ki se obračajo na oblasti s prošnjo, da prisilno od-fede višje plače. Držati se je treba določbe, da imajo pravico uslužbenci z mezdnim gibanjem doseči posamično od podjetja do podjetja s kolektivnimi pogodbami višje prejemke, kajti ta način omogoča posamično obravnavanje zahtev in s tem izvzema od novih obveznosti podjetja, katerih posli so padli. Dalje so se trgovci ostro izrazili proti veleblagovnicam in naprošajo vlado, da na to vprašanje še vedno pazi in da zavre vsak poskus snovanja novih velikih trgovskih hiš.
Dalmacija še vedno ni v celoti oskrbljena z živežem. Hrvaške oblasti so sicer mnogo storile, vendar pa se pojavljajo nekateri kraji v Dalmaciji s prošnjo, da bi mogli za svoje pridelke v zameno dobiti pšenico in koruzo. Tako so iz otoka Solte poslali prošnjo banski upravi v Zagreb, da bi radi dali svoje vino za koruzo, in sicer liter vina za tri kilograme koruze. Prav tako so predlagali, da bi radi dali za 1.3 kg pšenice
10 kg fig.
Dve železniški nesreči sta se zgodili v Slavonskem Brodu, oziroma v Rami. V Slavonskem Brodu je železničar Pjanič hotel priklopiti k vlaku en vagon, pa mu je med tem delom spodrsnilo, da je padel pod kolesa, ki so ga prerezala. Na Postaji Rama pa je kurjač Andrič metal premog v stroj. Spodrsnilo mu je in je z glavo tako močno udaril ob železen drog, da je z razbito glavo obležal nezavesten. V bolnišnici je izdihnil.
Znana tekstilna tovarna Tivar v Varaždinu je zaradi pomanjkanja dela sklenila odpustiti 600 delavcev. Delavske organizacije pa so se za delavce zavzele in se dogovorile 3 podjetjem, da se bo pri odpustu ravnalo po gmotnem stanju delav-cev. Sestavljena je bila posebna komisija, ki je razdelila delavce v tri stopnje. V prvi so taki, ki nimajo nobenega premoženja, v drugi taki, ki imajo vsaj nekaj imetja doma, v tretji pa taki, ki so na boljšem in imajo svoj dom. Pri redukcijah bodo prišli najprej v poštev delavci iz tretje skupine, potem morebiti iz druge in v skrajnem primeru šele delavci prve skupine.
Zagrebška policija je imela z uvedbo letečih patrol že lepo srečo. V nekaj tednih so pobrali v podzemskih lokalih in brlogih okrog 20 zločincev, katere prišteva policija med zločince »prvega razreda*. Predsnočnjim pa so imele pa-trole posebno srečo. Izvohale so, da se nekje v Periferiji skrivajo trije zloglasni vlomlci. Zgodaj *jutraj so vdrli v stanovanje in našli vse tri v postelji. Eden od njih je v srajci skočil skozi okno
ulico, toda izpahnil si je nogo in so ga imeli takoj v rokah. Druga dva pa sta poskušala narediti samomor s tem, da sta si začela rezati žile. Pa 80 jima namero preprečili in jih vse odpeljali v zapore. Tam se je izkazalo, da so dobili dva taka Ptička, ki sta pobegnila iz kaznilnice v Lepoglavi ia se skrivala v Zagrebu.
Še vedno ni pojasnjena tajna okrog umora Marije Weissove v Zagrebu, katero so našli pred
11 dnevi obešeno v njenem stanovanju. Njen inož je izpovedal pozneje, da se je mislil od žene ločiti in poročiti neko prijateljico iz Maribora. Policija je šla to žensko iskat v Maribor in jo pripekala v Zagreb. Zenska je povedala, da ji je Weiss govoril, da sovraži svojo ženo in da se bo od nje ločil. Vselej kadar je svojo ženo na kak način spravil iz Zagreba, Je poklical prijateljico iz Maribora k sebi. Prijateljica je izpovedala mnoge zelo obtežilne stvari za Weissa in še bolj se je okrog njega zgostil sum, da je ženo najprej usmrtil. potem pa jo je obesil. Ko se je Weiss znašel v zagati, je začel preiskovalnim organom kljubovati, £,,š naj mu zlo£in dokažejo. Policija se zdaj muci, da bt nagia §e kakšno novo sled, ki bi ji P° agata razvozljati težko uganko.
dveh mladih zaljubljencev, ki
„?Flriu končala življenje, so ugotovili. J>esrecnika sta 8e v hotelu vpisala kot popotnika iz Kranja, toda na vprašanje trogirske policije je prišel iz Kranja odgovor, da tam nikjer ne pogrešajo mladega p*ra_ paj pa je prišla iz Zirov vest. da je od tam izginil maturant Jožef Matek 8 svojim dekletom. Nesrečnik je pisal domov tudi
•» 1-olnrnm	*	....	w
Prve žalne svečanosti za pokojnini slovenskim voditeljem v Ljubljani
Spominska seja mestnega sveta ljubljanskega ter mestnega vodstva naše stranke
naši ljudje za mejami.« Sleherni dan je mislil na našo univerzo in ni miroval, dokler je ni spopolnu.
Ljubljana, 15. decembra.
Danes je ljubljanski župan dr. Jure Adlešič sklical žalno sejo mestnih očetov. Seja je bila ob
12	v dvorani mestnega županstva. Na veliki narodni preprogi izza županovega sedeža je visela slika voditelja slovenskega naroda pokojnega dr. Antona Korošca. Slika je bila ovita s črno in narodno trobarvnico. Luči v dvorani so gorele, zavite pa so bile v črno kopreno. Vsi mestni očetje so bili navzoči. Skoraj grobna tišina je bila v dvorani, pa čeprav se še ni žalna seja začela. Vsak je sedel zamišljen na svojem sedežu, vsi so se zavedali, kako velika nesreča je zadela narod s smrtjo dr. Antona Korošca. V pretresujočo tišino je začel govoriti župan žalni nagovor. Dejal je:
VISOKI MESTNI SVET!
Dvakrat je bil mestni svet ljubljanski zbran okrog dr. Antona Korošca v tej dvorani.
Čudovito lepa je bila tista cvetna sobota 23. marca 1918, ko je složna Ljubljana vodniku naroda dr. Antonu Korošcu izpregla konje in ga pripeljala v mestno hišo kot triumfatorja.
V	slovenskih srcih je tedaj zmagala ideja majske deklaracije in vsa Ljubljana z vsem narodom mu je tedaj složno prisegla zvestobo ter složno korakala dalje za njim v boje in k zmagi za svobodo.
Drugič je pa dr. Anton Korošec prišel lani 20. februarja v to dvorano, da sprejme iz naših rok insignije častnega meščanstva ljubljanskega.
Kakor je bil dr. Anton Korošec pri svojem prvem obisku na cvetno soboto 1918 triumfator svojih idej, tako smo ga lani v tej dvorani pozdravljali kot triumfatorja njegovih dejanj.
Leta 1918 je bil program vseh Slovencev majska deklaracija, lani smo pa poudarjali, da je edini program Slovenije — dr. Anton Korošec.
Danes smo se pa zbrali v tej dvorani, da se poklonimo njegovemu velikemu, nesmrtnemu duhu.
Neizmerna je naša žalost, še globlja je naša zvestoba, da bo še naprej naš edini program — dr. Anton Korošec.
Tako razsipno nas je obdaroval z zakladi svoje duše in uma, tako močno nas je privezal s svojo ljubeznijo nase, da njegov duh v naših srcih nikdar ne more umreti, da bo misel nanj vedno vladala in vodila naše dejanje in nehanje.
Kakor je resnično pesnikova beseda: *V delih svojih živel bodeš večno«, tako trdno se zavedamo, da bo duh dr. Antona Korošca v našem in v srcu vsega slovenskega naroda živel večno.
Spominjamo	se njegovih	tako	prisrčnih in
toplih besedi, ki	jih je	povedal	nam	in vsej Ljub-
ljani v tej dvorani, ko je sprejel častno meščanstvo naše bele Ljubljane. Tako je povedal: »Marsikatere vezi me vežejo na Ljubljano. Že 20 let živim na njenem pomeriju in za njenim obzidjem. —■ Čeravno je moj domicil v lepem obmejnem Mariboru, vendar že 20 let živim med vami, že 20 let sem de faeto Ljubljančan in sedaj, ko ste me izvolili za častnega meščana, sedaj se lahko imenujem de iure, sedaj lahko rečem: »Civis laba-censis sumit — častni meščan Ljubljane sem.
To je zame	velik	ponos,	da se smem tako
imenovati. To je	moja	osebna	nota	in Vi ste tej
noti dali tudi legalno podlago,..
Ponosen sem pa tudi zaradi tega, da sem častni meščan bele Ljubljane, ponosen, ker vem, da je Ljubljana odkritosrčno nacionalna, ker vem, da bo Ljubljana, kakršna je bila in kakršna je, tako tudi ostala. — Kadar doživi človek kaj velikega, je umevno, da išče besed. Tudi jaz iščem izrazov, da bi lahko pribil sedanji moment in da bi lahko skladno temu dogodku to poudaril.
Zato mi dovolite, da odkrito, iskreno, globoko občuteno in čisto preprosto povem. Sem hladen politik in ne govorim v frazah, ampak preprosto,
globoko občuteno: Ljubim Ljubljano in jo bom ljubil do konca iivljenja.t:
Tako je govoril veliki pokojnik zadnjič v tej dvorani.
Dragi tovariši!
Po teh besedah največjega sinu matere Slovenije, po besedah častnega meščana mesta Ljubljane, ki je delal zgodovino svojemu narodu in našemu mestu, tudi mi ob njegovem slovesu doživljamo nekaj velikega in iščemo izrazov, kako bi pribili sedanji moment in ga skladno temu pretresljivemu dogodku tudi poudarili.
Ali nam ni že sam pravkar povedal, kaj naj storimo in kako naj delamo? Pri isti priliki nam je dal svoj program, ko je dejal:	__
>Dolinost vsakega slovenskega javnega delavca je, da Ljubljano ljubi. Ljubljana je kulturno in gospodarsko središče. Vsakemu Slovencu mora bili pred očmi to, da dela za Ljubljano. Jaz mislim, da nisem preskromen, če povem, da sem storil, kolikor je bilo v mojih močeh za Ljubljano, in mislim, da bom tudi v bodoče storil, kar bodo dale prilike, da bomo izgradili to kulturno in gospodarsko središče naše domovine. Jaz Vam v tem trenutku to ne samo povem, ampak tudi obljubljam.
Obljubo bom tudi izpolnjeval, kakor sem jo tudi do sedaj zmeraj; trudil se bom, da bo postala resnica.«
In postala je resnica. Dr. Korošec je napravil Ljubljano za naše pravo kulturno in duhovno središče in prava prestolnica slovenskega naroda; on nam je pridobil univerzo, on je spopolnil vse univerzitetne zavode, on nam je pridobil Akademijo znanosti in umetnosti, on nam je priboril Glasbeno akademijo in mnogo druge najvišje kulturne ustanove.
Nekoč je na nekem shodu v Ljubljani dejal: »Dve stvari mi ne puste spati: naša univerza in
f UUI ' Vl t/v 4 41	tv	•	JI«	|	l	I
Tudi gospodarsko središče je zgradil v ljud-Ijani, središče vsega zadružnega gibanja slovenskega naroda. Kakor ni kulturne, tako ni tudi gospodarske ustanove, ki ne bi bila imela v njem svojega vnetega in zvestega zaščitnika.
Pri sprejemu insignij častnega meščanstva je zapustil nam in vsem slovenskim javnim delavcem naj lepšo oporoko,
da ljubi Ljubljano in da dela za Ljubljano.
Danes ga ni več med nami. Jokaj, bela Ljubljana, ob zemeljskih ostankih onega, ki si ga tolikokrat sprejela kot triumfatorja! Tvoj najveeji dobrotnik in resnični prijatelj je mrtev!
Jutri pripeljejo njegove pozemske ostanke * Ljubljano, da se moremo posloviti od njih, da mu moremo vsaj z rosno vejico blagoslovljene vode in pobožno mislijo vrniti njegovo ljubezen in delo za nas.
V	trenutku najgloblje žalosti in bridkega slovesa položimo tudi mi slovesno obljubo njemu in njegovemu spominu, da izvršimo njegovo v tej dvorani nam izročeno oporoko:
Ljubimo Ljubljano in delajmo za Ljubljano!
Nesmrtni njegov duh pa naj bdi nam nami in vodi in usmerja naše delo.
Slava našemu vodniku — častnemu melfanu dr. Korošcu!
Slava njegovemu spominu!
Žalostno in potrto so odjeknili glasovi trikratne »Slava«. Potem je g. župan povabil občinske može k sprejemu posmrtnih ostankov voditelja Slovencev. Se z nekaterimi podrobnostmi glede pogreba jih je seznanil, nato pa se je vsem zahvalil za prisotnost. Resni in molčeči so občinski možje zapuščali dvorano.
Žalna seja mestne politične organizacije
| svoji zamisli. Njegov prijatelj in naslednik dr,
Ljubljana, 15. decembra.
Bela dvorana hotela »Union« je bila temno zastrta. V ozadju je bila na črnem blagu pritrjena slika pokojnega voditelja Slovencev — dr. Korošca. V narodno tribarvnico je bila zavita njegova slika. Od stropa navzdol pa je visela državna zastava, odela v črno kopreno. Pred sliko nesmrtnega voditelja je v rdeči posodi gorela večna luč. Dvorana je bila napolnjena, ko je povzel ob grobni tišini besedo ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, ki je obenem predsednik mestne organizacije JRZ. Stoje so poslušali njegov govor. V srce segajoče so bile njegove besede, Ranjenost Ra je obvladala. V sveto tišino so donele njegove besede, oči so se zasolzile. Bilo je vsem neizrečeno hudo pri &rcu. Takole je govoril župan ljubljanski:
Dragi tovarišil’
Leta 1917, v tretjem lelu svetovne vojne, je zadela sloveriski narod težka nesreča. V najbolj napornem delu za rešitev slovenskega naroda je omahnil njegov voditelj dr. Evangelist Krek. Ko bi ga bil slovenski narod najbolj potreboval v usodni uri bodoče usode, je omahnil. Temno obzorje je zagrnilo slovenski narod v globoki žalosti in pegotovosli. Ko smo polagali rajnega Kreka v temni grob, je stopil pred njegovo gomilo dr. Anton Korošec in zaklical slovenskemu narodu: »Dvignite glave!«
Dr. Krek je zasanjal v mislih novo jugoslovansko državo, v kateri bi slovenski narod našel svoje najboljše zavetje. Videl jo je samo v duhovni viziji, snoval jo je in oblikoval le v
Maribor v žalovanju za pokojnim voditeljem Slovencev
Maribor, 15. decembra. Smrt slovenskega voditelja dr. 'Antona Korošca je zagrnila mariborsko mesto v globoko, tužno žalovanje. Po mrzlih ulicah se izprehajajo ljudje pod plapolajočimi črnimi zastavami, ki vise skoraj z	vseh poslopij ter govorijo gamo o tem
dogodku,	ki je tako pretresel slovenski narod in
vso državo. Odpoved vseh zabavnih prireditev, predstav v gledališču in kinih, tihota, ki vlada v lokalih, v katerih ne igrajo godbe, vse to še poudarja sliko velike narodne žalosti. Mnoge trgovine so v svojih izložbah izvesile sliko velikega pokojnika, obdano s cvetjem in črnim florom. Le redki so tisti hišni posestniki, ki se niso odzvali klicu mestnega župana dr. Juvana ter niso izobesili žalnih zastav. Pri tem pa moramo ogorčeno obsoditi nastop nekih neodgovornih elementov, ki se pokrivajo z nacionalnim in internacionalnim
pismo, v	katerem je^^T	da	‘^“nikoii^več	ne	Plaš£em	in ki.. 80 vEerf.j obiskovali nekatere Po-
1ij.ii	t.	.Poročil,	oa	ga	niKoii^vec	ne	sestnike	ter jim grozili zaradi izobešenih črnih
bodo videli. Iz Trogirj* ^ poslali slike v 2iri, da se bo istovetnost žrtve nedvomno ugotovila.
V	mesečnosti si je razparal trebuh mladenič Pavao Živec iz Irtetinca pri Varaždinu. Fant je bil zelo mesečen in je zadnje dni ležal tudi zaradi hude angine. Sredi noči pa 4e jc janj v snu dvignil in taval nekaj časa po hiši. Domači so ga pustili pri miru, ker so poznali njegovo bolezen. Nenadoma pa se je fant znašel v »obi držeč kuhinjski nož v roki. Preden so mu ga domači mogli iztrgati iz rok, ti je z njim razparal trebuh, da so čreva izstopila. Poklicali so sicer zdravnika, toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je fant kmalu nato tudi izdihnil v silnih bolečinah.
Nenavadno žaloigro je doživel Milan Bugari-novič iz Podgrada pri Bjelovarju. Imel je dekle, s katerim se je domenil za poroko. Toda tik pred dogovorjenim dnein mu je nevesta pobegnila in se sklenila poročiti z nekom drugim. Milan jo s svojim bratom odšel k materi pobegle neveste in tam pil, da bi se potolažil. Proti jutru sta z bratom nakajena odrinila proti domu. Brat je skušal ustreliti s samokresom v zrak, toda orožje mu je odpovedalo Ko sta ga pregledovala, se je samokres nenadoma Bprožl in krogla je Milana zadela v čelo. Padel je mrtev.
IS litro» Ignnja je pospravil pod streho delavec Suljo Buzarevič iz Zraljeva. V gostilni se je bil dobil s svojimi prijatelji in z njimi začel piti žganje. Vsi so Sulja poznali kot neugnanega ljubitelja žganja in vedeli tudi za njegovo neverjetno zdržljivost pri pitju. Ker mu niso bili kos v Pitju, so ga zapustili, toda Suljo je pil žganje naprej. Po 15. litru pa ga je alkohol premagal. Legel je in zaspal. Ko eo ga pa hoteli-prebuditi, so ga našli že mrzlega. Zaradi zastrupljenja z alkoholom je Suljo podlegel,
zastav. Ves narodni Maribor z ogorčenjem obsoja tako početje in prepričani smo, da si ta peščica ljudi s svojim nepremišljenim nastopom ne bo pridobila novih simpatizerjev.
Napovedana je cela vrsta žalnih prireditev in sej. Tako bo jutri v ponedeljek ob 6 zvečer mestni svet mariborski na svoji žalni seji počastil spomin velikega pokojnika, o katerem bo govoril član mestnega sveta ravnatelj dr. Sušnik. V torek dopoldne ob 10 bo v stolnici slovesna sveta maša zadušnica, katere se bodo udeležili tudi predstavniki oblastev. Mariborčani se tudi v velikem številu pripravljajo, da se udeleže pogrebnih svečanosti v Ljubljani. Učinkovita in globoka je bila današnja prva žalna slovesnost v Mariboru.
Žalna seja JRZ
Seja se je vršila v dvorani na Aleksandrovi cesti št. 6, v kateri je veliki pokojni voditelj Slovencev tolikokrat govoril svojim mariborskim prijateljem. Danes so prihiteli sem vsi, katere je njegova smrt najbolj globoko zadela. Dvorana je bila nabita, poleg gospoda je sedel preprost delavec, poleg starca mladenič. Bili so zastopani vsi poklici, vse življenjske dobe in tako je to zborovanje podalo lepo sliko- strnjenega slovenskega naroda, ki je sedaj ves v žalovanju. Pretresljiv je bil pogled zlasti na mnoge sivolase soborce pokojnikove, ki se sedaj gotovo najbolj živo spominjajo tistih lepih, vzvišenih časov, ko je dr. Korošec začel v Mariboru s političnim in narodnim bojem za osvoboditev Slovencev in v katerem so skupaj z njim ramo ob rami bojevali neizprosno borbo, skupaj z njim trpeli preganjanje, se veselili skupnih uspehov ter končno dočakali naše osvobojenje. Prišli so tudi zastopniki krajevnih okoliških organizacij.
Današnjo žalno sejo je vodil predsednik mestne organizacije JRZ podžupan Franjo Žebot. Ko je stopil na oder, so vsi v dvorani vstali ter stoje v globoki tuši poslušali žalni govor, v katerem je podžupan Zebot kot pokojnikov osebni prijatelj in sodelavec iz prvih let narodnostnih bojev v Mariboru prikazal lik dr. Korošca v vsej njegovi veličini — kot narodnega borca na Štajerskem, kot spretnega politika v dunajskem parlamentu, kot velikega voditelja Slovencev in Jugoslovanov, ki je polagal temelje novi jugoslovanski državi pod grožnjo vešal, ki so mu pretile. Potem je naslikal njegovo preganjanje, pa zopet njegovo vstajenje, ko je dr. Korošec začel znova graditi to, kar so drugi porušili in požgali, da bi naš mladi vladar leta 19-11 prevzel svojo kraljevino Jugoslavijo urejeno kot srečno domovino Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dr. Korošec je pripeljal v Belgrad brate Hrvate ter je pomagal kot eden glavnih delavcev pri gradnji sporazuma, ki je rešil našo državo notranjega razpada. V novejši dobi pa je bilo njegovo veliko in pomembno delo, da bi ohranil našo državo v miru, da bi prizanesel zlasti naši ožji domovini z grozotami vojne, jo rešil pred požarom in uničenjem, kronano z najlepšim uspehom. Tri velike zasluge nosi dr. Korošec za naš narod. Prva: otel nas je grdega, sramotnega nem-škutarskega jarma; druga: dvignil nas je kulturno, organizatorično, da smo lahko stopili na svetovno pozornico; tretja zasluga: ustanovitev narodne države, svobodnega doina treh bratov naše mile Jugoslavije. Kot krona teh dragocenih kamnov v zgodovini dr. Koroščevega delovanja pa so njegove ogromne zasluge, njegovo delo za ohranitev miru! Dr. Korošca smo izgubili, ne smemo pa izgubiti njegovih načel, njegovih visokih idealov. 1’ojdimo po poti, ki nam jo je začrtal in srečni bomo mi, srečen naš narod, srečna naša domovina. Zakličimo nesmrtnemu našemu velikanu, ljubljenemu voditelju, največjemu sinu slovenskega naroda: »Zvesti Tvoji hočemo ostati, pa naj pride nad nas, kar hoče. Slava dr. Korošcu!«
Vsi navzoči so vzkliknili za govornikom trikrat: »Slava«!
Ljudje so se potem razhajali sklonjenih glav in tužnih src.
CONTINENTAL
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska SO
Korošec pa jo je dejanski zasnoval, pri ureditvi sodeloval, zanjo se boril in trpel in zanjo tudi zmagoval. Spominjamo se vseh lepih in grenkih postaj tega križevega pota: »Preko majske deklaracije, preko predsedništva narodnega veča v Zagrebu, preko predsedništva kr. vlade kraljevine Jugoslavije, pa tudi še preko Golgote v Vrnjački Banji in na Hvaru zopet do najmočnejšeRa in modrega krmarja naše države v najbolj kritičnih dobah te svetovne vojne.
Dr. Krek in dr. Korošec, oba sta bila dr* žavnika, ki sta usmerjala pota svojega naroda za novimi cilji. Oba sta bila dalekovidna vidca, preroka, ki sta videla dogodke naprej, katerih nismo drugi niti slutili, ki sla vedno usmerjala narod po pravi poti. Ko smo drugi dvomili in majali z glavo, sta ona mimo nidtrila temno bodočnost, ker sta videla pred sabo svetle cilje. Dr. Korošec nam je sam večkrat povedal, da naravnost čuti bodoči razvoj.
Mnogi so ob prvem prevratu sanjali o samostojnosti; ob vsaki krizi, ob vsakem novem udarcu so gledali nazaj na ta ideal. On pa je gledal vedno le naprej in nič ni motilo tega njegovega pogleda, noben udarec usode mu ni zatemnel jasnega cilja: gledal je le naprej na močno in notranje urejeno narodno državo Jugoslavijo. Le škoda, da ga tudi drugi niso bolj poslušali! Danes vidimo vsi, da nam je edino ta pot ohranila mir; upamo trdno, da nam ga ohrani tudi v bodoče, da Jugoslavija ostane tudi v naprej otok miru. Levji del zasluge na tem ima gotovo naš voditelj.
In kako je ljubil Ljubljano! Ko smo mu
20.	februarja lani v mestnem svetu izročali in-signije častnega meščanstva ljubljanskega, nam je tako prisrčno in toplo govoril:
»Marsikatere vezi me vežejo na Ljubljano. Že 20 let živim na njenem pomeriju. Čeravno je moj domicil v lepem obmejnem Mariboru, vendar že 20 let živim med vami, že 20 let sem de faeto Ljubljančan, in sedaj, ko ste me izvolili za častnega meščana, sedaj se lahko de iure tudi tako imenujem, sedaj lahko rečem: Civis labacensis sum — častni meščan Ljubljane sem.
To je zame velik ponos, da se smem tako Imenovati. To je moja osebna nota in vi ste tej noti dali tudi legalno podlago.«
Letos smo zopet v drugem letu svetovne vojne. Temni oblaki se ponovno zbirajo nad našim obzorjem; pa vedno jih je razpršil in ohranil našemu narodu in državi mir naš voditelj. Sedaj pa se je naenkrat in tako nepričakovano ponovila težka usoda iz leta 1917. Sredi najtežjega in najvažnejšega narodnega in državnega dela, v najusodnejšem trenutku naroda in države je omahnil in nas ostavil, narod brez voditelja.
Pa vendar nismo brez voditelja! Njegov duh nas vse objema! Njegov duh je živ med nami. Če smo bili doslej hrast, smo odslej jeklo! Vsi udarci, pa tudi današnji, največji med njimi, so nas strnili v falango življenja in smrti.
Slava našemu voditelju dr. Korošcu! Mir in pokoj njegovi duši!
Ko je župan dr. Adlešič zaključil svoj govor, je povabil navzoče, naj se molitvijo spomnijo onega, ki je bil največji sin slovenske matere. Pobožno so se sklenile roke k molitvi. »In večna luč naj mu sveti« »o bile besede, ki so zaključile žalno komemoracijo za velikim pokojnikom. V globoki žalosti so se razšli številni udeleženci, marsikomu je lesketala solza v očeb	+
Koledar
Danes, ponedeljek, 16. dec.: Evzebij, Albina.
Torek, 17. decembra: Lazar.
Obvestila
Noino službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Simfonilni koncert	določen	za pone-
deljek 16 t. m. se zaradi smrti ministru g. dr. A. Korošca preloži na ponedeljek 30. dec. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Predprodaja še nadaljuje v Matični knjigarni. Sedeži od 40 din navzdol.
Zahtevajte povsod naš list!
nalivno pero in avtomatski svinčnik, oboje skupaj v usnjenem etui-ju.
Jugoslovansko novinarsko združenje — sekcija Ljubljana sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni redni član, gospod
dr. Anton Korošec
bivši ministrski predsednik, predsednik senata, minister prosvete, itd.
davi mirno v Gospodu zaspal. Zvestemu članu stanovske organizacije in naklonjenemu podporniku slovenskih novinarjev ohranimo časten spomin!
V	Ljubljani dne 14. decembra 1940.
Odbor.
I š ž e m o
skladišie
večje (ali več manjših od 30 do 900 m* površine), je lahko tudi nizko, s pripravnim dovozom, prednost bližina carinarnice ali kolodvora. — Ponudbe na upravo lista pod »SUHO SKLADIŠČE«.
Izročilo dr. Antona Korošca slovenski kmečki mladini
nu vsega članstva Narod, gledališča; profesorski svet Glasbene akademije v Ljubljani; jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija ljubljanska; ravnatelj Josip Gogala v imenu Državne dvorazreone trgovske šole v Ljubljani, Zadružne šole v Lju»-ljani m v svojem imenu; ljubljanski francoski generalni konzul Remerand Gabrijel; bivši narodni poslanec Ivan Urek; Stane Lubienski iz Jarenine kot predsednik okrožnega odbora samostojne demokratske stranke za Štajersko; župan Janez Ovsenik v imenu občine Predoslje; občinski odbor Cerknica, župan Josip Nemanič v imenu občine Metlika-oko-lica; župan Resman z zastopstvom občanov Radovljice v imenu občine Radovljica; župan Martin Ko* kolj v svojem imenu in v imenu občinskih odbornikov ter občanov občine Velika Pirešica; župan Klemenc v imenu občine Črnomelj; občinski odbor občine Jarenina; župan Turnšek Ponkrac v svojem imenu m v imenu občinskega odbora občine Polzela; prosvetno društvo Paračin; Riko Elzner za sarajevske Slovence; dr. Alojzij Wagner, superior cerkve sv. Vincencija v Zagrebu; Poselska zveza v Celju; dekan Flajnik iz Kočevja v imenu duhovščine in prebivalstva slovenske narodnosti dekanije Kočevje ter v svojem imenu; dr. Sajovic v imenu Dijaškega doma v Kočevju ter v svojem imenu; družina Vošnag, Šoštanj; Martin Pavljc, načelnik carinskega oddelka v fin. ministrstvu; Sima Petkovič, uradnik banske uprave iz Novega Sada; tovarna Vošnag, Šoštanj; major Predrag Stefanovič, Ljubljana.
Senatorju dr. Kulovcu je poslal sožalno brzojavko dr. Grga Andjelinovič.
Ob smrti predsednika senata in ministra za prosveto g. dr. Antona Korošca so poslali na banovinsko tajništvo JRZ brzojavna sožalja:
Dr. Albin Šmajd, odvetnik in bivši narodna poslanec iz Radovljice, v imenu okrajnega odbora JRZ in v svojem imenu; dr. Igor šilar iz Kranja; Delavska zbornica v Ljubljani v imenu slovenskega delavstva in nameščenstva; dr. Zlato Kuntarič, veliki častilec pokojnika, odvetnik iz Zagreba; Janez Ovsenik, župan iz Predoslja; bivši minister Ivan Hribar iz Ljubljane; okrajna organizacija JRZ iz Škofje Loke; Šnudel, predsednik JRZ za Sv. Jakob v Slovenskih goricah; občina Sv. Jakob v Slovenskih goricah, predsednik Senčič; inž. Rudolf Kavčič, ravnatelj državnih železnic v Ljubljani.
Ljubljana, 14. decembra. Uredništvo »Slovenca« je prejelo še dve naslednji brzojavni sožalji:
Za svojim zadružnim prvakom žalujejo zadruge Dobrega tiska, Hrvatska kmečka in obrtna zadruga, Vinarska zadruga, Požega.
Sprejmite moje najgloblje sožalje za velikim slovenskim državnikom in rodoljubom. — Djordje Popara, Belgrad.
žalne slovesnosti v Mariboru
Navodila za članstvo naših organizacij
Maribor, 15. dec.
Zveza dekliških krožkov v Mariboru poziva vse štajerske članice, da se v čim večjem številu udeleže pogreba našega velika sorojaka in narodnega voditelja dr. Antona Korošca, ki bo v torek dopoldan v Ljubljani. Zbirališče je na Resljevi cesti ob Zmajskem mostu ob 9.30. Pogreba se udeležite v krojih ali v civilu, vse pa z znakom in žalnim trakom.
Žalna seja mestnega sveta mariborskega. Jutri, v ponedeljek, ob 18 bo v mestni posvetov3*' nici žalna seja mestnega sveta mariborskega za
pokojnim častnim občanom Maribora dr. Antonom Korošcem. Na seji bo imel žalni govor ravnatelj dr. Sušnik. Vabimo mariborske občane, da se seje udeleže.
Sv. maša zadušnica v stolnici. V torek, dne
17.	decembra, bo v mariborski stolnici slovesna sv. maša zadušnica za pokojnim dr. Antonom Korošcem. Svete maše se udeleže tudi predstavniki oblastev ter zastopniki vseh narodnih in drugih organizacij.
Fantovski odsek Maribor IL Jutri, v ponedeljek, se redni setsanek zaradi narodne žalosti ne vrši. Pozivam članstvo, da se polnoštevilno udeleži komemoracije s črnim florom in znakom. — Prav tako naj člani izrabijo četrtinsko vožnjo ter se polnoštevilno v krojih udeleže pogreba v Ljubljani. — Predsednik.
Udeležencem pogreba dr. Korošca v Ljubljani
svetujemo, da se odpeljejo že v ponedeljek popoldne v Ljubljano, ker bo vlak v torek zjutraj gotovo prenapolnjen. V ponedeljek popoldne in v torek zjutraj bodo vlaki znatno ojačeni.
Ko v kmečki hiši umre oče, hišni gospodar, mu njegovi otroci preskrbijo dostojen pogreb. Tudi kmečki ljudje, ki znajo izredno dobro razločevati prazne zunanjosti od pravih vednot, ob takih primerih vedno vestno izpolnijo vse, »kar je že od nekdaj v navadi«; moški oblečejo črne suknje, »burmuse«, ki jih na kmetih nosijo samo ob pogrebih in svatovščinah, ženske si zavežejo črne rute na glave, sorodniki in prijatelji pokojnika se zberejo po pogrebu na »sedmino« in za dušni mir pokojnika naročijo domači svete naše v župni cerkvi...
V	ostalem pa kmečki ljudje tudi za onimi, ki so jim bili najdražji na svetu, ne kažejo trajnih vidnih znakov žalovanja. Kmečko delo zahteva, da gre življenje pri hiši takoj naslednji dan že po vsakdanjem načinu naprej in prihodnjo nedeljo gredo sinovi umrlega v cerkev že v navadni za-kmašni obleki.
Morda kdo misli, da kmečki ljudje zaradi tega, ker kažejo na zunaj tako malo znakov žalovanja, kaj kmalu tudi povsem pozabijo na svoje rajne. Kakšna zmota!
Ali še niste nikoli slišali, da vsak pravi kmet kaj rad v razgovoru poudari: »Moj rajnki oče — Bog jim daj sveta nebesa! — so rekli ...« — ter s tem pribije, da je v tisti stvari tako in nič drugače! Saj so njegov rajnki oče tako rekli!
In vsi poznamo kmečko »starokopitnost« v gospodarstvu, kakor tudi v vsem načinu življenja. Vemo pa tudi, s čim jo kmečki gospodar opravičuje: »Že moj rajni oče so tako delali, pa so bili pameten mož in dober gospodar; — torej bo tudi še za mene dobro tako!«
Noben stan ne hrani in ne izpolnjuje tako zvesto in vestno izročil, naročil in navad svojih očetov kot vprav kmečki. Zato pa je tudi edino kmečki ?tan tisti, ki ohranjuje in od rodu do rodu prenaša vse, kar je našega: našo vero, naš jezik, vse naše narodne duhovne zaklade in značilnosti.
Izročila pokojnih so kmečkim ljudem svetal *
Pokopavamo očeta slovenskega naroda, dr. Antona Korošca.
Velike zunanje slovesnosti 6e vršijo ob tem pretresljivem dogodku. Časopisi so in še bodo popisali ogromno strani z žalnimi članki, nešteti govorniki bodo na žalnih sejah širom vse naše domovine slavili zasluge velikega pokojnika.
Čez teden dni pa bo teklo življenje spet po vsakdanjem tiru naprej. Sveže novice bodo polnile časopise, novi dogodki bodo vzbujali zanimanje ljudi. Spomin dr. Antona Korošca pa bo počasi bledel v naših srcih ...
Ne v vseh!
Kmečki ljudje, kmečka mladina, ki ji je bil dr. Korošec vso dolgo dobo svojega življenja skrben in moder oče, kmečki fantje in dekleta, katerim je pisal nekdaj očetovske nasvete za življenje v »Našem domu«, ki ga je zanje ustanovil, kmečka mladina, bodočnost našega naroda, za katere lepše dni si je dr. Korošec kot pravi skrben oče vse dni svojega življenja neumorno prizadeval — ta naša slovenska kmečka mladina na dr. Korošca ne bo pozabila!
Vsi naši kmečki fantje in dekleta, ki so ga kdaj v svojem življenju videli in slišali govoriti, vsem tem bo živel v dušah spomin nanj živ tako dolgo, dokler bodo sami živi! Kmečka mladina se bo vedno spominjala dr. Korošca, spominjala pa se bo tudi njegovih besed, njegovih naročil, spominjala se bo plemenitih potez njegovega značaja. Njegovo naročilo slovenski kmečki mladini bo kmečkim fantom in dekletom vodilo pri delu, njegova načela naši vzori, njegovo ravnanje nam vsem svetel vzgled!
Pred nekaj leti je z nekega sestanka poslala večja skupina kmečke mladine dr. Antonu Korošcu
Pelikan
UvvjdcVL
pozdrave. Odgovoril jim je z lastnoročnim pismom sledeče vsebine:
»Zelo sem se razveselil vseh mi poslanih pozdravov. Prepričan sem, da bodo prišli za kmetski stan zopet boljši časi in Vi ste poklicani, da do njih in v njih ravno kmetska mladina vodi svoj stan!
Iz podpisov vidim, da bratska ljubezen veže mladino iz različnih krajev naše domovine. Tako je prav, samo v složnem delu bo uspeh.
Srčno Vas vse pozdravlja dr. Korošec.«
Ali si more želeti slovenska kmečka mladina lepše izročilo svojega velikega vzornika?
rošec ni zmenil, kakor je javno povedal ob priliki, ko so mu priredili neko proslavo: »Življenje me je naučilo, da mi je enako vseeno, če me slavite ali grdite: kljub temu bom delal, kar se mi zdi prav in potrebno za našo stvar!«
Tudi mi ne glejmo in ne ravnajmo se po tem, kaj bodo ljudje rekli o nas, temveč delajmo na svojem mestu dalje, kar smatramo po svoji vesti za prav in potrebno! In kot pravi kmečki ljudje recimo pri tem:
»Tudi naš pokojni doktor Korošec je tako delal, pa je bil pameten mož in dober gospodar državi in dober oče svojemu narodu!«
Dvajset let bo že skoraj, odkar je imel dr. Anton Korošec shod SLS v neki majhni slovenski kmečki vasi. Enako kot pozneje, so tudi že takrat njegovi nasprotniki hujskali ljudi proti njemu z vsem mogočim. Takrat je bil najbolj navaden očitek, »da nas je Slovence doktor Korošec prodal . . .« In ta očitek je na tem shodu nekdo od nasprotnih pristašev vrgel v obraz. Dr. Korošec je prenehal s svoji mgovorom, se obrnil proti do-tični strani, odkoder je očitek priletel, in z velikim poudarkom izjavil:
»Prijatelji! Prosim Vas, da mi verujete tole: Priznam, velik grešnik sem. Toda enega greha si pa ne dam od nikogar in nikoli očitati: da bi bil kdaj koli v svojem žvljenju izrekel le eno besedo, stopil le en korak, ali storil le eno dejanje, za katerega bi mislil ali celo vedel, da bo v škodo slovenskemu narodu!«
Kdo bi mogel pokojnemu političnemu voditelju slovenskega naroda ob odhodu z odra našega javnega življenja napisati lepše izpričevalo, kot si ga je dal sam s to izjavo?! In koliko jih je med tistimi, ki so in še bodo metali nanj kamenje, ki bi mogli pred svojo vestjo o sebi enako reči!?
Zadnja leta je dr. Korošec večkrat javno nastopil proti komunizmu. To je znano vsem. Malo pa jih je najbrž med nami, ki bi vedeli, da je bil dr. Korošec tisti, ki je svoj čas, ko so bili komunistični poslanci jugoslovanskega parlamenta zaprti v Belgradu, tekal od vrat do vrat, da bi jim izprosil svobodo. Zato se mu je nekoč storilo enako, ko so ga nekje na Slovenskem hoteli komunisti pobiti, kar so pristaši SLS zvedeli in napad prestregli: Rekel je navzočim komunistom:
»Prijatelji! Čudno ravnate: Vaši voditelji mi dan za dnem pošiljajo prošnje: Korošec, reši nas iz ječe! in jaz se trudim zanje, kolikor morem, Vi pa me hočete v zahvalo ubiti! Ali veste, da potem Vaši voditelji morda ne bodo nikoli več svobodni?:«
Dr. Korošec pa je ravnal nasprotno do njih: pobijal je sicer komunizem, komuniste pa reševal iz ječe!
*
Preprost mož je danes na cesti razlagal sosedu, s katerim je šel skupaj iz cerkve:
»Dr. Korošec ni bil slab človek. Toliko časa so ga preganjali in zapirali. Zahtevali so, naj ga obesijo ali obglavijo. Ko pa je prišlo drugače in je dobil oblast v roke, so se mnogi bali, da jim bo vrnil enako z enakim. Toda mož ni dal nikogar obesiti in mnogim svojim pristašem se je zameril, ker je bil premehak z nasprotniki 4,,;.« «,* Toda vprav dejstvo, da jg bil dr. Korošec res »mehak z nasprotniki«, je vzrok, da danes obžalujejo njegovo izgubo tudi vsi njegovi nasprotniki, v katerih vsaj še na dnu srca tli vest in poštenje!
Kmečka mladina slovenska, fantje in dekleta!; Dr. Anton Korošec je bil naš voditelj, on naj ostane tudi odslej naš .vzornik!
Izvršujmo njegovo izročilo, z nesebičnim in poštenim delom vodimo naš kmečki stan do boljših časov! Ni potrebno, da se borimo za visoka in odlična mesta ter za slavo, za katero se dr. Ko-
izrazi sožalja ob smrti dr. Korošca
Ob smrti predsednika senata in ministra za prosveto g. dr. Antona Korošca je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen prejel veliko število brzojavnih sožalnic:
Ban banovine Hrvatske je poslal sledeče brzojavno sožalje: Gospod ban! Ob izgubi, ki je zadela bratski slovenski narod s smrtjo velikega delavca, politika in rodoljuba, sprejmite moje iskreno sožalje. Ban Hrvatske dr. šubašič.
Bivši narodni poslanec JMO Ismeibeg Gavran Kapetanovič iz Sarajeva je poslal sledeče brzojavno sožalje: S smrtjo voditelja slovenskega naroda dr. Korošca zadeti smo tudi mi v Bosni, ker smo izgubili velikega soboritelja za skupne pravice. Zato sožaljujemo v vaši tugi.
Bivši predsednik narodne skupščine in minister v pok. g. Stevan Čirič je poslal iz Sremskih Karlovcev sledeče brzojavno sožalje: Sprejmite, gospod ban, moje iskreno sožalje ob priliki smrti dr. Antona Korošca, predsednika senata in ministra za prosveto, kateri se je v naj-burnejših časih, katere zgodovina in naš narod pomni, pokazal velikega državnika kraljevine Jugoslavije in modrega voditelja svojega slovenskega naroda.
Predsednik Jugoslovanskega učiteljskega združenja g. Ivan Dimnik je poslal iz Belgrada za glavno upravo združenja sledeče brzojavno sožalje: Kot predstavniku oblasti dravske banovine izjavljamo globoko sožalje nad izgubo velikega sina Slovencev, državnika in domoljuba, dr. Antona Korošca.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani je poslalo sledeče sožalje: Ob smrti velikega mecena slovenske likovne umetnosti, dr. Antona Korošca, izreka svoje globoko sožalje Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Predsednik Glavnega odbora združenja učiteljev meščanskih šol kraljevine Jugoslavije g. Stevanovič je poslal iz Belgrada sledeče brzojavno sožalje: Združenje učiteljev meščanskih šol kraljevine. Jugoslavije pošilja Vam kot najvišjemu predstavniku upravne oblasti dravske banovine izraze globokega sožalja nenadne smrti velikega sina tega kraja, s katerim se ponaša ves naš narod, graditelja in čuvarja Jugoslavije in preizkušenega prijatelja meščanskih šol dr. Antona Korošca.
Hrvaški književnik in veliki spoštovalec pot kojnika, dr. Josip Andrič, je poslal iz Moroviča brzojavno sožalje: Ob smrti voditelja slovenskega naroda izrekam najglobokejše sožalje. 20 letni smrtni dan velikega škofa dr. Antona Mahniča je postal tudi smrtni dan - dr. Antona Korošca. S tem se simbolično manifestira pomen, katerega imata ta dva velika sinova slovenskega naroda tudi preko mej Slovenije.
Ob smrti predsednika senata in ministra za prosveto, g. dr. Antona Korošca, je prejel ban dravske banovine, g. dr. Marko Natlačen, veliko število brzojavnih m pismenih sožalj: Sožalje so izrekli:
Minister dr. Josip Torbar; minister dr. Dža-fer Kulenovič; minister Dušan Pantič; bivši minister Ivan Hribar; bivši minister Lazar Radivoje-vič; bivši minister Vojin Djuričič; minister za , promet inž. Nikola Beslič; bivši minister dr. Marko Kožul; pomočnik ministra za kmetijstvo Joso Popovič; krajevna organizacija JRZ Celje; okrajna organizacija JRZ Celje; mestna občina Celje, predsednik dr. Alojzij Voršič; Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani; Oton Župančič, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, v svojem in v ime-
V",
“"•/ M
■z^rnmm. , - .* ■ :
■v
■* A:	h*	mA.
•v ?*'
Stran 7.
»SLOVENSKI DOM«, dne 16. decembra 1940,
ZUPAN MESTA LJUBLJANE
naznanja, da je dne 14. decembra t. 1, umrl
častni meščan ljubljanski
gospod
KOROŠEC
predsednik senata, minister prosvete, častni občan vseh slovenskih občin, odlikovan z redom Karadjorjeve zvezde I. stopnje i. t.d. i.id.
Nesmrtnemu voditelju slovenskega naroda, sodelavcu pri ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavije ter za mesto Ljubljano na vseh poljih prezaslužnemu častnemu meščanu;
Umrl le naš narodni voditelj, najmodrejši državnik, boritelj za Jugo slavijo in njeno blagostanje
dr. Anion Korošec
predsednik senata, minister prosvete, bivši ministrski predsednik itd•
Voditelju slovenskega naroda ohranimo slaven spomin, njegovo delo pa naj najde med nami zveste nadaljevalce.
V	Ljubljani, dne 14. decembra 1940.
Banovinski odbor JRZ
Zadružna zveza v Ljubljani, z. z o. j. sporoča
v svojem imenu in v imenu svojih članic pretresljivo vest, da nas je danes zjutraj za vedno zapustil
Anton Korošec
naš predsednik, predsednik senata kraljevine Jugoslavije minister prosvete itd.
Odšel je k Bogu po plačilo naš prvi zadrugar, ki je bil od 27. decembra 1917 predsednik Zadružne zveze, od 14. junija 1919 pa tudi predsednik Glavne Zadružne Zveze za kraljevino Jugoslavijo. Zadružniki cele države so združeni danes v globoki žalosti, prav posebno pa še mi slovenski zadružniki, ki nam je bil oče, borec in prijatelj. Prežet z veliko ljubeznijo do svojega naroda, je v zadružništvu iskal boljšega življenja za Slovence. Težko občutimo izgubo, saj je pokojni v odločilnih trenutkih vedno stavil zadružništvu na razpolago vse svoje sposobnosti in vso avtoriteto svoje močne osebnosti.	I:
Naj mu bo Bog plačnik za vse njegovo delo! Pogrebne svečanosti se bodo pričele v torek 17. decembra ob 9. uri v stolnici.
V Ljubljani, dne 14. decembra 1940.
Zadružna zveza v Ljubljani
zadruga z omejenim jamstvom
Urednik: Mirk« Javornik ~ Rokopisov m vraCamo ~ »Slovenski dom« liha)« vsak delavnik ob 12 ~ Samo ponedeljsbi »Slovenski dom« vel]a mesefno 0 dinarjev, polletno 25 dlaar|o*. celoletno 60 dinarjev. » teieloa 40-01 d« 40-06 ~ Eodruiuleei Maribor, Colj«, Ptuj, Jesenice, Kranj, Hov« meat«, Irbovlja.
Za Jugoslovanska tiskan« * Llnbtlanl: lot« Kramarii ~ Itdajatelj: Int fot« Sodja
V	ponedeljkih le Istranjik ~ Mesefna naročnina J« 14 din. «a Inotemstv« 25 din « Urednlitvat Kopitarjeva «Uea C/1U m 0 pr a vat Kopitarjeva ulica 8, Ljubljana