!zaMEDŁDO Piobamcd. ^ Mladoftt Mohamed M Je rodil leta 571 p. Kr. Njegov oče Abdallab je umrl kmalu in je tapustil ydovi Amini eno hilo, «no sužnjo, 5 kam«l in nekaj ovc. Mohamed je bil star koma] 2 meseca, ko mu Je umrl očt, a J« trpel ža kot otrok xxa krčih. Ko je bll ttar 6 let, Je potoval i svojo materjo t Medino v Arabijl. Na povratku mu je umrla mati v neki vasi. Stric, Abu Talib, je vzel Mohameda in mu postal drugi oče. Abu Talib je bil tedaj nadzornik kaabe (arabsko « kocka, in je bilo Stirioglato svetišče v Mek ki) Ur zelo Y«ren; je torej čisto naravno, da j« tudi nadarjeni Mohamed že v Sfodnji mladostl usmeril svojc mišljenje t venka razglabljanja. Hohamed J« bil star 12 let, ko m je podal niegOT itric na trgovako potovanj« t Sirijo ln ga vzel »eboj. Mladenič je potoval preko neizmernih pulfiav v goato obljudtna sirska mesta. V kraju Boara m ]• utaborila karavana ˇ bližini nekega krSCanskega samostana. Menlh i imenom GeorgiJ je bil začuden nad Mohamedovo nadarjenostjo ter vedoželjnostjo In mu Je prerokoval, da bo tnamenit mož. S 25. letom je postal Mohamed vodja trgovskega podjetja udove Kadiše. Imel je tako srečno roko v trgovini, da je prejemal bogato plačo in potoval večkrat v južno Arabijo. Njegova razumnost, spretnost in prikupljiva zunanjost so vzbudile v Kadiži Jjubezen, kar sama mu je poisudila zakon. Mobamedovo zakonsko življonje je bilo srečno. Rodila se mu ie ena hčerka in «Iva sina, a otrocl so kmalu umrll. Poklic za preroka. Sčasom je začela Iti Mohamedova trgovina rakovo pot, ker se je vedno bolj udajal verskim sanjarijam. Večkrat se je skril sam ali s svojo ženo v votlino hriba Hiva pri Mekki in je razmišljal o verskih naukih cele mesece. Ker je veliko občeval z Judi in kristjani, se mu je zdelo poganstvo ˇ Mekki smeSno. Čital Je sv. plsmo star« in nove zaveze in je poznal dobro ra» cepljenost tedajnih kristjanov. Rodila se mu je misel, da se je resnična ter prava vera, kakor sta jo učila Mozes in Kristus, prelevila v praznoverje in Je baS tedaj napočil čas, oznaniti narodom pravo vero. Kmalu se je smatral za preroka, katerega je napovedal Mozes, za svetega duha, katerega je prerokoval Kristus, da bo učil njegove učence resnico. Bil j$ uverjen, da gleda večkrat nadangela Gabrijela, od kojega1 luči se je čutil obdancga. Kadar je bif zamaknjen, Je ležal brez zavesti; njegove oči so bile zaprte in njegov obras pokrit s penami, mnogokrat je kričal na ves glaa. Vse, kar mu je bllo razodeto, Je pustil zabeležiti in iz te pisana zbirke je nastalo mohamedansko sveto pismo, ki se imenuje »koran«. Mohamedu Je bilo 40 let, ko je lme? prvo prikazen. Prvl Javnl nastopl ln beg. ^" Mohamed je skušal pridobiti za svoj nauk pristaše. S prldobivanjem vernikoT Je šlo zelo počasi. Po preteku treh let Je imel tbranih krog sebe le 40 oseb In eicer mladc ljudi, tujce ter sužnje. NJegovi »estanki so bili skrivnl, a ko so jib. odkrili, Je izbrubnllo sovraštvo napram novotarju. Prerok ln njegovl jtvesti so morall vsliko prcstati. Zasmehovali so ga v pesmih, v svetišču (kaabi) bi ga bili nekoC skoro zadavili. Mnogi bo zahtevali od preroka čudežev, kakor sta jih delala Mozes in Kristus. Pri teh zahtevah ]e kazal Mohamed ponoano na koran, kl je pravi čudež: njegov jezik J« tako vzvišen, vse podprto z dokazi, kakor Jih je moral podati le bog. Ko se je nova vera vedno bolj in bolj Sirila, so sklenili koreišiti (vladarjl Meke in svetišča kaabe) umoriti Mo« hameda. Ix vsake koreišitske družine bl naj prebodel po en član istočasno prerokova prsa. Mohamed je zvedel pravočasno za to aaroto iu sa Je »kril s prijateljem v ˇotlino hrlba Thaur. Tri dni sta ostala t »krivališču, odkoder sta pobegnila t M«dino, kjer »o Ju »prejeli i največjim navdušenjem. Beg Mohameda Ix Mekk« v Medlno se imenuje »bedžra« ln tvori zaCetek arabskega Casovnega računanja, ki začne 16. Julija 622. Slavnostni sprejem v Medinl ]e popolnoma predrugačil Mohamedov značaj. Mesto ljubezni do bližnjega je prl("ol oznanjati vojno proti novernikom. On je poslal vodja stranke in vojskovodja. Prejšnji sanjač in zarnaknjene« se je prelevil kar na mali v vladarja in generala. V njegovo srce se je ugueztlilo sovraštvo, pohlep po vladanju ter #lavi. Iz Medine je začel Moliamed sveto vojno. Ncko razodetje mu je pošepnilo: »Lotite se z orožjera poganov, ujamite jih, oblegajte jih, povsod jih izsledite!« Kako je razširjal Mohamed svoj nauk z ognjem ter mečem, o tem se bomo pogovorili prihodnjič. Novl katoliškl mnčenlkl na KltaJftkera. Škofa Verslglijo, patra Caravacija in tri krščanske kitajske sestre, katere so zajeli 26. februarja 1930 ro- parji, so našli umorjene. Bili so napadeni ob priliki potovanja po reki na severnem Kitajskem. Roparji so hoteli odvesti sestre, a so zadeli na odločen odpor pri duhovnikih. Zločinci so oropali svečenike, zažgali ladjo in ujetnike so odgnali seboj v hribe. Več duhov nikov se je podalo v gorovje, da bl izposlovali osvoboditev jetnikov, pa so prišli prepozno in so našli le že mrtva trupla. Škof Versiglia je bil rodom iz Milana in je deloval 23 let na Kitajakem kot misijonar. Italijanski poalanik v Pekingu je ugovarjal radi umorov pri kitajskl vladi in obvestil o ro-' parskem napadu brzojavno svojo vlado v Rimu.