no oo Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi s enostolpna mm vrsta za •nkrat 2 K, večkrat popust. fredništvo: Pavšalni fr»nk0 ulica 1/1, Telefon 300 Uprava: rg 8.______ Telefon 44 ^jubijana, )Pi8i se ne vračajo Vprasaif ^ priložiti znamko <£Vor. Kralievo zdravstveno stanie se ie zboljlalo. Beograd, 29 avgusta. Francoski zdravniki šo izd J!i 28. t. m. tale bul-letin: Absces, ki se je izpustil na slepiču, je odpravljen. Temperatura je padla na 37.4, puls 82, stanje NJ. (Vel. ne daje povoda za vznemirjenje. Kralj je prebil noč zelo mirno. Pariz, 30. avgusta. Francoski in naši zdravniki so izdali tole poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra z dne 29. avgusta: Zdravstveno stanje Nj. V. kral lja Aleksandra je zelo povoljno. Temperatura zjutraj 36.5, zvečer 37, žila 80. Zveza med Cehotlovaiko, Jugoslavijo in Avstrijo. H JCAKI MEJNI KOREKTURI NA ŠKODO JUGOSLAVIJE NE' ’ ORE BITI GOVORA Praga, 30. avgusta. (Izv.) Dr. Beneš namerava pri prihodnem sestanku z dr. Schoberjem (avstrijski Jtancltr) ustvariti v okvirju male antante sli tudi izven nje ožjo zvezo med Češkoslovaško, Jugoslavijo, Avstrijo. O kaki korekturi jugoslovan-sko-avstrijske meje na ikodo Jugosla-ylj« pri tem seveda ni niti govora in lo tozadevne vesti nastale le vsled nesporazumi jenja, 2e predvčerajšnjem smo prejeli od aaiega poročevalca sledečo vest: Praga, 29. avgusta. (Izv.) Dunajski dopisnik »Lidove Novine« javlja b baje zanesljivega vira, da se bo as prihodnjem sestanku čeških in avstrijskih državnikov razpravljalo o novem načrtu dr. Beneša. Dr. Benei namerava namreč ustvariti tesno 'razmerje med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Avstrijo ▼ okviru male en-teate ali pa tudi izven iste, pri čemet bi igralo najvažnejšo vlogo gospodar-tko vprašanje. Ker s« ministrskemu predsedniku Pašiču ni bilo mogoče udeležiti se prejšnje konference, je kljub temu s sigurnostjo pričakovati pritrdila jugoslovanske vlade, ki je baje pripravljena Avstrijcem dovoliti gotove koncesije. Kot gotovost je smatrati, da se bo jugoslovanska vlada odpovedala zahtevi po meji Drave ter je celo pripravljena dovoliti na Štajerskem nekatere korekture meje v prilog Avstriji, posebno v čisto nemških občinah. Dogodki bodočih dni bodo pokazali, v koliko bo ta predlog dr. Beneša napredoval in koliko da se sme pričakovati od istega. Te vesti nismo hoteli priobčiti, dokler se ne bi potrdila ali ovrgla. Danes dobivamo dodatno poročilo, ki odločno zanika vsako možnost korekture meje v našo škodo in mislim, da torej ni potrebna nikaka bojazen, da bi se naša vlada zopet enkrat v svoji zunanji politiki pustila speljati na kriva pota. Madžarska nasilttva # zapadni Ogrski. TAJNIK KRSCANSKO-SOCIJALNE STRANKE OD MADŽAROV USTRELJEN. MADŽARSKA VLADA BI RADA NAPRTILA KRIVDO KOMUNISTOM. POPOLN SPORAZUM MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN AVSTRIJO. Dunaj, 39. avgusta. Kakor javlja »Korrespondenz Herzog« iz Dunajskega Novega mesta so madžarske .tolpe ujele pri St. Margareten na Burikem tajnika dunajske krščansko-boeijalne stranke Schneiderja in ga v gozdu kratkomalo ustrelile. Več dru-ijgih znanih dunajskih krščanskih so-'“jaleev, med njimi poslanec dr. Maja, se imajo zahvaliti le slučaju, da niso ujeli. Madžari so odvedli več Avstrijskih orožniških patrul in več 'zasebnikov iz Dunajskega Novega ^nesta. Delavstvo v Dunajsk. Novem jlbestu in Badnu zahteva zaradi teh ^Ogodkov, da se morajo tamošnji Madžari iztirati. Dunajsko Novo mesto, »9. avgusta. Avstrijski orožniki so včeraj do-jppeli do Železnega (Eisenstadt, Vas-V»r). Dunaj, 29. avgusta. V nasprotju z madžarskim vestem, po katerih delujejo komunistični agitatorji v onem ;delu Zapadne Madžarske, ki ga je prevzela Avstrija, doznava Dunajski korespodenčni urad na merodajnem mestu, da imajo te vesti pro-fcorno tendenco in da so popolnoma fene podlage. Budimpešta, 30. avgusta. Ministr-tffcf predsednik grof Bethlem je izjavil zastopnikom časopisja, da je madžarska vlada pustila vprašanje tretjino jmpadnomadžarskega ozemlja radi »ega nerešeno, ker bi se, ako bi z Avstrijo glede rešitve omenjenega vpra-ianja ne prišlo do sporazuma, ne mo-jjgla obrniti na velesile in na reparacij-jfko komisijo. Madžarska vlada se ne [brani izpolniti trianonsko mirovno pogodbo, a hoče uveljaviti svoja prava. Madžarska vlada ve, da so nekatera društva poizkušala ali poizkušajo organizirati prostovoljske čete, vendar odločno nastopa zoper take namere. Nocoj je dala ustreliti dva človeka, ki sta hotela poizkusiti nekaj takega. Nemire so povzročili domačini, in sicer kot posledico vkorakanja avstrijskega orožništva, ki so v zasedenih občinah jemali talce. Končno je izjavil grof Bethlen,, da se diplomatski položaj ne izpremeni. — Madžarski korespondenčni urad doznava iz verodostojnega vifa« da izmišljene vesti, da bi jemali Astrijci talce. Dunaj, 30. avgusta. »Politische Korrespondenz« javlja: Madžarski poslanik Masrevich je danes posetil zveznega kancelarja in izrazil, obžalovanje madžarske vlade zaradi dogodkov v Zapadni Madžarski. Izrazil je tudi upanje, da se bo posrečilo pojasniti vesti, ki so po mnenju • madžarske vlade tendenciozne. Madžarska vlada upa, da se bo prijateljsko zbliževanje obeh držav uspešno nadaljevalo. Dunajsko Novo mesto, 30. avg. Več oddelkov avstrijske vojske odrine dne 31. t. m. zjutraj kot asistenca na dosedanje meje, da bi v slučaju potrebe podpirala orožnike. Fehring, 30. avg. Ker so v Jenners-dorf in St. Gotthard prispeli močni madžarski oddelki z oklopnimi avtomobili, se je umaknil avstrijski orožniški oddelek, ki se je doslej nahajal ob zapad-nem robu kraja. Orožniki stoje sedaj ob štajerski meji. Mir se ni nikjer kalil. V pasu II so zbrani močni madžarski oddelki, ki nameravajo, kakor vse kaže, obdržati to pokrajino. Praga, 30. avgusta. (Izv.) Iz poluradnega vira se nam javlja, da se je med češkoslovaško in avstrijsko vlado dosegel popolen sporazum glede od Madžarov povzročenega incidenta v zapadni Ogrski. Češkoslovaška vlada vztraja kon-sekventno na stališču, ki ga je zavzel dr. Beneš že v Kallstadtu in ki se popolnoma strinja s stališčem avstrijske vlade. ANGLEŽI ZAHTEVAJO REGULACIJO NAŠE MEJE V BARANJI NA NAŠO ŠKODO. Beograd, 30. avg. Včeraj ob 17. sta posetila angleški polkovnik Gosset in major Forscr (?) ministra zunanjih poslov g. Pašiča. V poučenih krogih trdijo, da sta angleška častnika kot člana mednarodne komisije za izvedbo trianonske mirovne pogodbe podrobno obvestila g. Pašiča o razlogih, radi katerih sta zahtevala, da se meja umakne bolj južno, nego predvideva trianonska mirovna pogodba. Govori se, da je bilo že lani, ko je bila dogovorjena evakuacija Baranje, sklenjeno s strani zastopnikov naše države, da se meja na ta način uredi. Vendar pa ni našemu ministru zunanjih poslov nič znanega o kakem takem sporazumu, niti ni podobnega sporazuma podpisal kateri od zastopnikov naše države. Trdijo, da je g. Pašlč izjavil angleškima častnikoma, da naša država spoštuje vse mednarodne dogovore in da s svoje strani zastopa stališče, da se mora trianonska mirovna pogodba popolnoma izvesti ln da ima medzaveznlška komisija na severu določiti mejo tako, kakor je bilo določeno na mirovni konferenci v Parizu. BOLGARI PROTESTIRAJO PROTI RAZOROŽITVL Sofija, 30. avg. Ko se je izvedelo za odločbo poslaniške konference, da mora Bolgarija svojo vojsko popolnoma razorožiti, se Je vršila v Sofiji v protest proti tej odredbi velika skupščina, na kateri je nastopilo več govornikov, ki so soglasno ugotovili, da Je vojska neobhodno potrebna za varnost države in da bi bila popolnoma razorožena Bolgarska odvisna od svojih sosedov, ki bi kršili njeno svobodo. Skupščina Je pozvala vlado s posebno resolucijo, naj posreduje pri velesilah in pri zvezi narodov, da se te odredbe ukinejo. HAJDUKI V OKOLICI PRIJEPOLJA. Prijepolje, 30. avgusta. Pi\ed-sinočnjim so se v selu Bučju v okraju Prijepolje pojavili odmetniki čete Huseina Boškoviča in Jusula Mehanlča. Kakor hitro so v Prijepo-lju doznali za prihod odmetnikov, so takoj odšli močni oddelki orožnikov in vojakov proti Bučju. Obveščena so bila tudi najbližja mesta, v katerih se nahajajo leteči oddelki, da bi poslala ojačenja. MARŠAL FRANCHET D’ ESPARAY NE VOHUNI. Beograd, 30. avgusta. Francoski maršal Franchet d’ Esperay je bil včeraj sprejet pri predsedniku vlade g. Pašiču. Energično Je protestiral proti napadom nekaterih beograjskih listov, da je njegov prihod v zvezi s kontrolo in vohunstvom v naših skladiščih ter drugih vojaških zavodih. PROMET MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO ZOPET OTVORJEN. Beograd, 30. avg. Prometno ministrstvo je uvedlo promet med našo državo in Madžarsko. Ministrstvo je za ta promet izdelalo poseben pravilnik. NaSa zunanja politika. A Naša vojska je izpraznila Baranjo, kot je pred časom izpraznila Koroško. In kot so pred časom na Koroškem divjali ih uničevali naš živelj ihcimverovci«, tako ga preganjajo danes v Baranji »hortijevci«. Pri vsem tem pa človek zaman vprašuje: Kaj dela naša zunanja politika? te nekolikokrat smo na tem mestu opozorili na gorostasne napake. ki jih je napravila naša vlada v svoji zunanji politiki. Danes pa smo že tako daleč, da se z obupom vprašujemo: ali se sploh še kdo od merodajnih faktorjev v naši državi briga za zunanjo politiko?! Ali jo sploh še imamo?! In odgovor je žalostnejši od vprašanja. Ker kdor samo površno opazuje tek dogodkov, na katerega bi moralo odločilno vplivati vodstvo naše zunanje politike, ta si je na jasnem, da mi danes o kaki zunanji politiki niti govorita ne moremo. Bridka resnica je to. Prej so se delale napake, sedaj se ne dela v tem pogledu sploh ničesar več in se pušča vsa zunanjepolitična, jedra države same se dotikajoča vprašanja popolnoma v nemar. Beograd čaka, da se bo rešilo vse samo po sebi in to v času, ko so naši sovražniki z vso svojo agilnostjo pri delu, da nam po svetu izpodkopljejo še tisto malo političnega ugleda, kar nam ga je po dosedanjih, vsled lenobe in nezmožnosti vladajočih mož nastalih neuspehih Še ostalo. Po zgubljenem koroškem plebiscitu bi se dalo s pametno politiko marsikaj popraviti glede boljše meje napram Avstriji. Aplicirati bi se dal položaj v Gornji Šleziji tudi na Koroško in antanta bi nam morala priznati vsaj čisto slovenske kraje. Toda z Vesidčevo smrtjo je bilo cele tozadevne akcije konec in za Koroško se danes ne meni noben vrag več. Popolna desoriientacija naše zunanje politike — če smemo tako imenovati igranje in eksperimentiranje z zunanjepolitičnimi vprašanji —- se je zopet enkrat pokazala pri reševanju baranjskega vprašanja in pokazala se je zopet zločinska zanikrnost naših vladajočih krogov. Od početka nikake orijentacije, nikake smeri. Vsak dan smo dobivali drugačna obvestila, tako, da naša javnost absolutno ni vedela, pri čem da je- Okupacijske oblasti pa so se v Ba* ranji obnašale tako, kot da bi mislile ostati tam za večno, ter so s tem provo« cirale tamošnji naš Živelj, da se je na shodih in pri javnih Izjavah eksponlral za Jugoslavijo. Ko pa je prišel iz Pariza prvi kuš, pa se je te nesrečneže kratkomalo prepustilo na milost in nemilost podivjanim hortijevcem. Mi pokorno izpraznujemo, kar je bilo brez našega soglasja dodeljeno premaganim sovražnikom. Baroš pa, ki nam je bil priznan po medsebojni mednarodni pogodbi z Italijo od nje same, je še danes v rokah arditov. In ti arditi so, kot tudi Horthyjevi orožniki, še mirne duše lahko toli predrzni, da posečajo v svrho plenitve že od nas okupirane kraje, ne da bi se jim pri tem bilo bati kakih neprijetnih posledic. Naša vlada na take bagatele kratkomalo ne reagira in ne podvzame nikakih korakov, ki bi zboljšali naš zunanji* politični položaj. Ponovno opozarjamo na to igranje z našimi državnimi interesi. Merodajni krogi naj se zavedo, da njihovo delo tudi v tem ozira motrimo s paznim očesom in da jih bomo, ko pride čas zato, klicali na odgovor. In javnost, ki ji gre res za državo in njen obstoj bo takrat brez dvoma so« glasno izrekla sodbo: Proč s škodljivci države, pa naj se krijejo za še tako državotvornim imenom. , L MADŽARSKA NASILJA V BARANJI. Beograd, 30. avgusta. Tekom današnjega dne je pribežalo v Beograd preko 200 ljudi, ki so morali pobegniti s svojih domov v Baranji radi terorja madžarskih civilnih in vojaških oblasti. Dokler se ne ukrene kaj drugega, bo skrbela za begunce beograjska mestna uprava. TUDI ITALIJA NE PRIZNAVA VEČ SAMOSTOJNE ČRNE GORE. Rim, 29. avgusta. (Uradno). Kakor trdi »Giornale d’ Italia« nima hišna preiskava v črnogorskem konzulatu ter pri Jovanu Plamenacu in nekaterih drugih črnogorskih ministrih političnega značaja. Imenovani nimajo nobenih diplomatskih privilegijev, ker je Črna gora ujedi-njena s kraljevino SHS ter nima pravic na zastopništva v inozemstvih^ _______________________ BORZNA POROČILA. Zagreb: devize 208.57—209.25, Milan 772—777, London 670—671, Newyork ček 1822, Pariz 1405 do 1420, Praga 214.50—215.50, švic. franki 3065, Dunaj 16.70—16.80, Budimpešta 45—46.50. Valute: dolarji 178.75—179.25, rublji 22—32, češko-slov. krone 210—214, 20kronski zlati 640, napoleondorl 633—640, marko 208—210, leji 220—225. Beograd. Valute: dolarji 45.90, franki 348, marke 52.25. Devize: London 169, Pariz 330, Ženeva 770, Praga 53.70, Dunaj 4.19, Berlin 52.30, Solun 232, Milan 193. Praga. Nemške marke 97.50, lire 357, franc, franki 651.50, funti šter-lingi 311, dolarji 83, dinarji 18125, leji 98.75, avst^. krone 7.55, poljske marke 2.35, ogrske krone 20.60. Dunaj. Dolarji 1053—1057, nemške marke 1241—1247, šterllngl 3935—3955, franc, franki 8260 do 8300, lire 4530-4550, dinarji (tisočaki) 2346—2366, stotaki 2326 do 2346, poljske marke 35.75—38.75, leji 1252.50—1262.50, švic. franki 18.125—18.175, češkoslov. krone 1246—1270, ogrske krone 27225 do 275.25. Curih. Berlin 6.80, Newyork 588, London 21.76, Pariz 45.70, Milan 25.275, Praga 6.55, Budimpešta .52, Zagreb 3.25, Bukarešta 6.95, Var-šava0.21, Dunaj 0.70, avstrijske krone 0.59. /mIcMI Zevaco: ..NOSTRADAMUS." »Tvoja učenosti« Je prezirno zarežal Loyola. »Marija, čarovnija 1-* prazne bajke l Sleparstvo! Da ne rečem: sleparstvol« III. Loyola. Toliko da se je NosLui: :..us ozrl na moža, ki ga je napadel tako surovo. »Gospod plemič,« je rekel nekam dobrodušno, »danes pravite vsaj samo kleparstvo’; v drugih okolnostih ste ipekll,zločin’, Ali to je le beseda. Podobni ste slepcu, ki taji solnce in vendar ne more ubraniti nebeški luči, da ne bi odevala nesrečnika, ki je ne po-£na, s svojo svetlobo. Zakaj se bahate s takšno nevednostjo? — Poslušajte, gospa,« je povzel nenadoma sjvjl&enlm glasofli. . »Predstavite sl trojen šopek jasnih podmen: Vidni in dotekljiv! svet je samo senca resničnega sveta, ki se odmiče našim čutom. Mislite si človeka, ki sedi v votlini ter obrača vhodu hrbet. Ta človek ni prišel še nikoli iz svoje jame; ne zaveda se niti njenega izhoda. Na zidu v njenem ozadju vidi, kako se rišejo in gibljejo sence vsega, kar se porniče zunaj mimo votline. Kaj so njemu te sence? Edina resničnost so, ki jo on pdzna. In vendar so le sence. Prava resničnost je zunaj votline... Mislite si zdaj, da stoji blizu tega človeka drugi, ki gleda proti vhodu. Ta bo videl resnična bitja, ki se gibljejo zunaj; opazoval bo tudi vse njegove kretnje. Ali ne bo videl s tem tudi senc, ki se bodo risale na steni? In ne bo li zmožen napovedovati svojemu tovarišu, kakšne bodo te sence in v kateri smeri se bodo gibale? . -, te M ivj Sence na skali so vse tisto, kar vidimo. Redkim bitjem človeškega rodu je dodeljeno, da se obračajo proti vhodu to je, da opazujejo pozitivno resničnost in napovedujejo svojim sozemljanom, kakšne sence bodo padale na steno zemeljskega življenja — z drugimi besedami, da prerokujejo, kakšni dogodki se bodo vršili.« »In ti si izmed teh posebnih bitij?« je vprašal Loyola, »Sem, gospod,* je preprosto dejal Nostradamus. > »Dokaži nama .svojo trditev!« je kriknil Loyola. Nostradamus je položil roko na zlato mizo- Njegov visoki stas se je vzravnal. Plemenito njegovo lice je odel izraz ponosnega dostojanstva. »Bogokletnež!« je zatulil Loyola. »Kaj delaš z Bogom!...« »Z Bogom?« je ponovil Nostradamus. »Bog, gospa, je najvišja že- mMov.o* v življenje, obnovMeno v krogu večnosti. Verovati v Boga se pravi upati, hrepeneti preko minljivosti človeškega življenja.« »Nič več ne bom poslušal teh strašnih bogokletstev!« je škrtnil Loyola. Vstal je. A Nostrada^-s je iztegnil roko proti njemu in dejal z ledenim glasom: »Gospod plemič, ^htevri' r.aj vam dokažem resničnost svoje 'rdit-ve. Nočem, o> bi šli od men 2 brez tega dokaza. Gospa, nocoj ob šestih je nekdo porinil pisemce pod moja hišna vrata. V pisemcu je bil napovedan poset odlične gospe ob enajstih ponoči. Nič drugega. Tista odlična gospa ste vi, madame. Vas, gospod, ne poznam. Vedel nisem niti, da pridete k meii. Maskirani ste. Širok plašč mi skriva vašo obleko; le toliko vidim, da nosite meč. A zdaj LoyoIa Je začutil, da ga prešlnja trepet. Katarina je strmela v tega moža, ki se Je zdel sama vtelešena skrivnost. »Gospod,« Je povzel Nostradamus z mirnim glasom, »oseminšestdeset let je minilo od dne, ko je v gorati deželi, kjer solnce vroče pripeka, t^lca gospa iz visokega plemstva enajstič začutila porodne bolečine. Bilo je v gradu z dobro zavarovano Porodno lego, čigar močne utrdbe obvladujejo vso okolico. Gospa je namenoma povila v hlevu kakor sveta Devica, in je krstila novorojenčka 1 imenom Ignaclo.« »Demon!« je zajecljal Loyola, čuteč prvikrat v svojem življenju, kako mu leze nepopisna groza t dno 1 sren. (Dalje prihodnjič.) 1 Naročje Jusastajisfit M io nai poslancev slede ni® davkov. Pod tem naslovom objavlja »Slov. Narod« slavo- in hvalospev na naslov '{[demokratskih poslancev, zlasti pa dr. ‘Žerjava, ker se Je baje njihovemu posredovanju zahvaliti, da »dobimo zopet ifevčne komisije. »Nad dve leti smo pri nas v Slove-■1)1«, tako pile »Narod«, »pogrešali delo teh komisij, katere je ukinila Narodna ylada za Slovenijo pričetku L 1919. Gotovo jo, da M bOo mnogo nevolje ta pritožb odpadlo t kroga davčnih obrezancev, da so obstajale In poslovale te komisije, v katerih sodelujejo odposlanci prizadetih strank.« Kdor člta v demokratskem glasilu to ostro a opravičeno kritiko razpustitve-nega sklepa Narodne vlade za Slovenijo mora misliti, da so ta sklep zagrešili sami najhujši nasprotniki demokratskih, za blagor svojih volilcev tako vnetih poslancev. Ce pa poišče dotično naredbo v »Uradnem listu«, zapazi na svoje veliko začudenje, da sta to naredbo sopodpisala dva demokratska poverjenika, med njimi kot podpredsednik Narodne vlade — dr. Gregor 2erjav. Kakor v sto in sto drugih slučajih so morali šele prizadeti krogi tega velikega državnika poučiti, da je njegovo delo za narod skrajno škodljivo. Ako it torej po dveh letih prišel do spoznanja svoje velike zmote in skušal popraviti, kar se še popraviti da, je storil le svojo prokleto dolžnost. Res smešno Je, če »Narodov« članek, v očigled takemu diletantskemu in za narod škodljivemu tavanju na zakonodajnem polju, govori o »premišljenem in stvarnem delu«. V tem tiči ravno največji vzrok za veliko nezadovoljnostjo med narodom, da naši oblastniki kakor Sv. Klara, ki čez dan šiva a ponoči para, danes preklicujejo, kar so včeraj ukazali, a jutri vže zopet spreminjajo, kar so komaj vkrenili. Nikjer nobene stalnosti, nikjer sigurnosti! Kako naj določi obrtnik cene svojim izdelkom, kako naj izračuna trgovec, koliko ga bode stala naročena soba, če se vsak teden menjajo carinski stavki, v enem mesecu štirikrat menjajo prepovedi uvoza ln izvoza; če se vsak hip uvajajo nove tarife glede carine in na železnicah, navadno celo z retroaktivno veljavo? In za to »premišljeno stvarno delo« naj bomo 8e dr. Žerjavu in njegovim tovarišem hvaležni, kakor zahteva »Slov. Narod«. Sicer pa, kar se posebno davčnih komisij tiče, naj vzame člankar na blagohotno znanje, da se je le odločnemu nastopu naših trgovskih in obrtnih organizacij zahvaliti, če so se v Belgradu od avtokratičnih sklepov dr. Žerjavove vlade vrnili k demokratskim (»demokratski« stranki povsem tujim) načelom avstrijskega zakona o osebnih davkih. Kako demokratsko misli di. Žerjav, je tudi pokazal, ko Je kot podpredsednik Narodne vlade, z intrigami in s pomočjo tovariša ministra dr. Kramarja, preprečil izvršitev enoglasnega (le dr. 2erjav je glasoval proti) sklepa glede ustanovitve upravnega sodišča za Slovenijo. Danes si ustavne države brez kontrole upravnih oblasti po neodvisnem sodišču niti misliti ne moremo. Prava demokracija ne obstoji v neomejeni in nebrzdani slobodi po kateri lahko vsak dela, kar hoče. Taka sloboda mora na spodal dovesti do anarhije, na zgoraj pa do samovolje, do avtokracije. Bistvo demokracije obstoji marveč v tem, da ne ostane nobena oblast v državi brez omejitve, brez kontrole. Vladarja omejuje parlament; poslansko zbornico v res demokratskih državah zgornji dom. Vlada je odgovorna parlamentu, a ker je tu politična kontrola nezadostna (saj Je vlada navadno Guy de Maupassant: Dežnik. (Nadaljevanje.) Molče je strmela nanj, prebesna, da Di se ji mogel iztrgati iz grla glas. Tudi on je opazoval dežnik z izbeganlm, osuplim, preplašenim obrazom. Nato sta se spogledala in on je povesil oči, ona pa mu je vrgla nesrečno stvar v obraz, našla v izlivu svoje jeze zopet glas in zakričala: »To si storil nalašč, ti kujon, a to mi poplačaš 1 To ie bil zadnji dežnik, ki si ga dobil.« Zopet sc je vršil strahovit prizor. Po besneči ut,vihti, ki je trajala celo uro, je končno prišel do besede. Prisegel je, da ničesar ne ve, da sta novo nesrečo zakrivili le zloba ali maščevanje. Kakor odrešenje je pozdravil ta trenutek rvončkanje na vratih. Bil je prijatelj, ki bi imel popoldne pri njiju obedovati. Gospa Oreille mu je razložila, kaj se je zgodilo. »Ali misli, da mu kupim nov dežnik? O ne. Ne dobi nobenega več.« Prijatelj je previdno menil: »Po- kvaril si bo obleko in ta je končno še več vredna.« Mala žena, ki se še vedno ni pomirila, je odgovorila: »Potem nai si vza- le eksponent večine v parlamentu), postavljeno je za presojevanje zakonitosti njenih ukrepov še neodvisno sodišče (upravno sodišče). Le avtokratske, oz. diktatorske vlade se odtegujejo taki kontroli. Kdor pozna poželjenja dr. Žerjava, se ne bo čudil, da se je branil proti sodni kontroli svojega »premišljenega in stvarnega« ln da je znal do danes preprečiti ustanovitev upravnega sodišča za Slovenijo, Id ga pa Srbi imajo v obliki Državnega Sveta. Radovedni smo, koliko Časa bo oviral po vidovdanski ustavi zajamčeno raztegnitev taga Driaynega Sveta na naše kraje. O tti planja Ha. Pod tem naslovom objavlja »Ri-ječ« dopis inženirja Med. Pavloviča, glavnega ravnatelja brodarskega sindikata SHS datiran iz Cirkvenice 18. avgusta. Radi aktualnosti tega dopisa, ki prinaša mnogo zanimivih novih vidikov o vprašanju Reke in luke Baroš, priobčimo ga v dobesednem prevodu. Dopis se glasi: »Bivajoč v Hrvatskcm Primorju ravno ob času, ko se je g. Zanella nahajal v Beogradu odšel sem na Sušak in Reko, da vidim na licu mesta situacijo luke Baroš. Železniška proga, ki se spušča od Zagreba čez Delnice proti severnemu delu Jadranskega morja, napravlja velik lok okoli Reke ter prihaja v Baroško luko. Direktno zvezo glavne proge z Barošem niso dovoljevali Madžari, radi izrazitega hrvat-skega Sušaka, izdelati direktno zvezo železnice do Baroša, je stvar 15 do 20 dni, kar bi mi, ako bi se izpolnil rapalski dogovor ter bi se nam Izročili vsi oni deli luke, ki pripadajo Su-šaku, mogli v kratkem času pristopiti k izkoriščanju luke. Oni del luke, ki pripada Reki, naj ostane kakor spomin na nekdanjo madžarsko ekspanzijo in naj ostane to tako dolgo, do-kjer se »Fiumani« ne spametujejo ter ne zaprosijo, da naj so »Rečani« t. j., da pripadejo Jugoslaviji. Sedaj je re-ška luka popolnoma mrtva in tako so Italijani, zahtevajoči Fiumo ali smrt, dobili oboje i firmo i ekonomsko smrt iste. Večina na Reki je brezpogojno računala, da bo vzporedno D‘ Anun-zijevih pesmi in njegovih arditov mogla ekonomsko živeti tudi brez Jugoslavije; mora se jih pustiti, da se v tem ali prepričajo ali da pridejo do nasprotnega spoznanja. Ko pridejo do svojega prepričanja, — in do tega pridejo, kakor hitro začnemo graditi oni severni del jadranskega Primorja, nastopi trenutek, ko bodo vsi realni Rečani zahtevali, da se Reka pripoji Jugoslaviji, kakor bi to bilo logično. Ako Italija ne spolni rapalski dogovor, daje nam to možnost, da konsta-tiramo pred celim svetom, da velika sila antante ne izpolnjuje podpisan dogovor proti eni zaveznici, ki je v velikem svetovnem zapletljaju, tudi ako mnogo manjša od nje — dala več žrtev, nego Italija ter lojalnejše izvrševala vse obveze, ki jih je nji nalagala velika vojna. Ali ako se, bog ne daj, mora i to konstatirati, ni treba le vstati pri tem. Nasprotno je treba takoj pristopiti k delu, t. j. zvezati glavno železniško progo Zagreb— Jadran z nekoliko krajev na obali, ki so pripravna, da se otvorijo trgovini. Do kraja Martinščica, ki je oddaljen 2 kilometra od glavne proge na našem ozemlju, mogla bi se ta zveza zvršiti zelo hitro, ter podaljšati to progo takoj tudi dalje do Bakra, Kraljeviče, pa eventuelno do Crkvenice in dalje. Bakar, ki je že sedaj središče na hrvatskem Primorju, zamore postati lepa in precej velika luka. Z nasipanjem onega dela luke, ki je plitev, bi se zadobilo zadosti prostora za ča- rne dežnik iz bombaža, svilenega ne dobi nikdar več!« Pri tej misli pa je postal gospod Oreille ogorčen: »Potem se poslovim! Nato se lahko zaneseš! Z bombaževim dežnikom ne grem v ministrstvo.« Prijatelj je prigovarjal: »Dajta stari dežnik prevleči, to ne velja toliko!« Gospa Oreille pa je srdito vztrajala pri svojem: »To stane najmanj osem frankov. Šestindvajset frankov za dežnik, to je vendar blazno! To je prava nezmisel!« Prijatelju, skromnemu malomeščanu, pa se je nenadoma posvetilo: »Dajte si izplačati odškodnino od zavarovalne družbe. Te družbe so odgovorne za vsako škodo po požaru, to se pravi, če se je zgodila v stanovanju.« Ta nasvet je ženico pomiril. Ko je nekaj časa premišljevala, je dejala možu: »Jutri, preden pojdeš v urad, stopiš v pisarno zavarovalne družbe, kjer naj ti škodo potrdijo. Nato zahtevaj, da plačajo odškodnino!« Gospod Oreille se je razburi!: »Tega ne storim za vse na svetu! Izgubila sva 18 frankov in radi tega ne bova poginila!« Drugi dan je primahal v pisarno s palico. Bilo je hvala Bogu lepo vreme. Gospa Oreille je bila sama domu in še vedno ni mogla preboleti izgube 18 rinska skladišča ih ostale potrebne stavbe. Sicer je sama luka ugodno zakrita pred ljubomornim pogledom botra. 2e sedaj se nekoliko izvaža stav-binski materijal čez Bakar, samo, da je to zvezano z ogromnimi težavami in stroški, ker prevoz enega vagona stavbenega materijala od železniške postaje Bakar do luke stane 2000 dinarjev. Ta pot je precej strma v dolžini $ km. — Zgradba nekoliko manjših luk ter njih razvrstitev za posamezne vrste blaga;'bi oživeli cel ta del naše morske obale, dali bi našemu svetu lep zaslužek, povzdignili bi ga ekonomsko ter bi on čutil popolnoma, da je to njegova država ter bi se razvijal po naši stvarni potrebi. Na črti Cirkvenica—Sela se lahko izvede tudi največja pristaniška instalacija. Pustimo »fiumance« in g. Zanello, naj še nadalje živijo od D Annunzijevih pesmi, a mi se lotimo dela in povzdignimo ekonomsko v svoji hiši. Ko se nasitijo pesmi in arditov ter poprosijo za kruh, se bomo dogovarjali, a dokler ne izvršimo zvezo naše obale z glavno progo ni treba voditi nobenih pogajanj o uporabljanju reške luke, ne z Zanello, ne z Italijo. Dajati z našim uvozom in izvozom življenje »firmi«, ki bi ne hotela z nami, bil bi greh nad celokupnim našim življenjem na tem hrvatskem Primorju.« Bodo li našle te pametne besede odmev tam v Beogradu, kjer se menda še ne zavedajo zadostno življenske važnosti gornjega vprašanja za našo državo in kjer menda še vedno upajo, da se bo našel način prijateljskega sporazuma z Italijo in z Italijanskimi Rečani? Načrti Italije proti nam so jasni: oslabeti nas politično in gospodarsko ter zasužnjiti nas s tem, da se nam zapre pot do pomorske trgovine. S takim sosedom ni mogoče prijateljski sporazum. Uspeha je pričakovati le od odločnega nastopa. In tak nastop ni za nas težaven, kajti Italija nas gospodarsko potrebuje bolj, nego mi njo. Izkoristiti moramo toraj ta naš položaj do skrajnosti. Mni Mat na Dunaju. Dunaj, 26. avg, »juguslavija« od torka je objavila že tretji članek o generalnem konzulu Ceroviču na Dunaju. Priznati moram, da je Vaš dunajski zastopnik dobro informiran o razmerah v stari pa'ači na Seiler6tatte 30. — Ali ker so prav ti članki vzbudili v tukajšnii jugcslo-vanski koloniji mnogo zanimanja in odobravanja, v prizadetih krogih pa veliko jeze, se oglašam tudi jaz, da morda pripomorem dobri stvari do zaželjenega uspeha. Iz posebnih politiških razlogov se ne morem še podpisati; toda uredni-. štvo more povedati moje ime, ako bi se naši državni faktorji za to zanimali, kajti za vsako svoio besedo jamčim sam. Mislim, da toiiko zadošča. Najpoprej moram nekaj popraviti v Vašem članku v torkovi številki. G. F- Pischmacht je popolnoma naš človek, ki se je pošteno vedel tudi pred razsulom Avstro-Ogrske, česar o Ceroviču ne moremo brezpogojno trditi. Piše se Pischmacht, ker je tako pisano v krstni knjigi v Medvodah. Tukaj mož izpolnjuje svojo nalogo. Ime Weissenhofer je vseskozi nemško, ali seba ne prihaja v poštev; to je 75 let stara ženska, ki ze veliko let pospravlja po hiši in torej ne spada v okvir naših pritožb. Drugače pa ima Vaš poiočevales popolnoma prav. — Frid. Laubner ie po narodnosti in mišljenju Madjar, v Požunu (sedanji Bratislavi); naš državljan ni, in ako je portal morda čehoslovaški podanik, na stvari sami frankov. Položila je dežnik na mizo v jedilnici, se Izprehajala okoli njega in se ni mogla odločiti. Vsak trenutek je mislila na zavarovanje. Vendar se je bala porogljivih pogledov gospodov, ki bi jim morala pojasniti ves dogodek, zakaj bila je v navzočnosti drugih plaha, zardela je za prazen nič In je bila že v zadregi, če je morala govoriti s neznanim človekom. In vendar jo je izguba 18 frankov skelela kakor rana. Sicer ni hotela več misliti na to, navzlic temu jo je mučil spomin na izgubo. Kaj naj stori? Ure so minevale, a ona se hi mogla odločiti. Nenadoma pa se je vzpela, kakor bi jo bila popadla božjast. »Sama pojdem v zavarovalnico. Bomo videli kaj se da napraviti.« Vendar je morala dežnik poprej pripraviti, da bo nezgoda popolna in več upanja na uspeh. Vzela je s kamina vžigalico, sežgala všito krpo in še širok rob. Nato je zvila žalostno potvoro, je spela z gumijevim obročkom, dela na glavo klobuk, se obrnila in odhitela v Rue de Rivoli, kjer je bila pisarna njene zavarovalnico. s,:jj| f. • Cim bolj se je bližala svo:emu cilju, tem počasnejši ji je bil korak. Kaj naj poreče? Kaj ji odgovore?« Gledala je na hišne številke. Manjkalo jih je še osemnajst. Dobro, ima še to nič ne izpreminja. Ta možakar ne zna jugoslovenski, kljub temu ga je Cerovič postavil za računskega višjega svetnika v VII. činovnem razredu in je tu samo upravnik hiše, kar bi mimogrede kdo drugi rad opiav-ljal. Drugače je brez dela in tu nepotreben. Georg Schirnagel je Dunajčan, jezikovno nesposoben in zato malo uporaben. — Fritz Pogatacbnig je p« zaprisežen renegat; njegov oče je bil nekod z Gorenjskega. Poleg; zagrizenosti se odlikuje po nesposobnosti, neporaben za našo službo. — Zelo sem radoveden, kako so ti tuji dr* žavljani prisegli na našo ustavo ia zvestobo našemu kralju. — Po pravici se torej vprašujejo naši državljani: Ali je vsega tega treba? Ali nimamo naših ljudi, zelo sposobnih in vrednih za tako službo na Dunaju? Drugače potrjujem v bistvu glavne trditve v vseh treh Vaših člankih o našem generalnem konzulu dr. Ceroviču. Pričakujem z gotovostjo, da j>h v slučaju potrebe potrde tudi dosedanji naši diplpmatski zastopniki gg. Defranceschi, Pogačnik, Mihajlovič, Jankovič, Fotič in morda celo dosedanji upravnik poslova g. Rajič, bivši konzul Dimitrijevič, pa cela vrsta uradnikov in članov bivše likvidacijske komisije. Ako bo potrebno, upam, da ne bo nihče vstrepetal pred mogočnim Hofratom Cerovičem, čeprav se hvali z mogočnimi zaščitniki v Beogradu. — Treba končno vendar enkrat povzročiti konec dosedanjim nečastnim in nevzdržljivim razmeram na našem dunajskem zastopstvu, in kdorkoli kaj do tega pripomore, naredi dobro delo. Zato sem se spustil v ta neprijetni vrtinec tudi jaz z edino željo, da morda kaj dosežemo v Beogradu. Naša država je imela doslej ze — sedem diplomatskih zastopnikov na Dunaju. Do tega rekorda med vsemi državami (Češka n. pr. ima šele drugega poslanika!) je zelo veliko pripomogel ravno Cerovič, ki je od prvega trenutka vse do danes kandidiral za poslan, mesto. Kolikokrat je bil C. v Beogradu povsem po svoji volji, brez vednosti poslanika! Vsakokrat smo posledice čutili na Dunaju. Ali so njegova poročila shranjena v tajnem arhivu v Beogradu, ne morem vedeti! Trdim pa s popolno ravnodušnostjo, da je Cerovič glavni povzročitelj vseh možnih sporov med poslaništvom in konzulatom in med urad-ništvom, ki je vedno razcepljeno v dva tabor ja: za Ceroviča in proti Ceroviču. — Te razmere, ki so ie davno zaslužile več pozornosti tudi v Beogradu, so na Dunaju dobro /nane ne le med jugoslovensko kolonijo, marveč tudi med drugonarodniki in posebno v diplomatskih krogih in vzpod-kopavajo ugled našega poslaništva. Iskrene Jugoslovane zelo boli, ko vse to sami vidijo in slišijo, pa ne morejo pomagati ter morajo proti svojemu prepričanju celo marsikaj navidezno zagovarjati. Vem dobro od raznih' strani, da Cerovič ni bil nikdar naklonjen niti sedanjemu upravniku g. Svetoslavu Rašiču, ki je mož na svojem mestu. Sam gojenec dunajskega »Thefreai-anuma« pozna izvrstno jezik in tukajšnje razmere. Tekom svoje diplom. službe, zlasti zadnje čase v Parizu si je pridobil vse ono znanje, ki mu je v tej službi potrebno; mož je vseskozi Evropejec, svetovno izobražen in ne le vrl Srbin, marveč tudi iskren Jugoslovan. — G. Rašič se odlikujejo neizmerni delavnosti, iskrenosti in poštenosti, in smelo trdim, da je dosegel tu že najlepše vspehe, ter da popravlja izgubljeni ugled našega poslaništva. Jaz sam nisem imel ž njim še prav nič posla in komaj se poznava, ali resnici na ljubo sem mo- časa za premišljevanje. Stopala je vedno počasneje. Končno se je jela tresti. Tu so stala vrata, nad njimi pa z zlatimi črkami: »Zavarovalnica zoper škodo, povzročeno o požaru.« Torej je bila že tal Sedaj se je za sekundo ustavila, plaho in sramežljivo, šla dalje, se vrnila, stopila še enkrat naprej in se zopet vrnila. Končno je črhnila: »Saj mora biti, čim preje, tem bolje.« Ko pa je vstopila v hišo, je opazila predvsem, kako ji bije srce. Prišla je v veliko sobo, ki Je bila s pregrajo z mnogimi okenci razdeljena na polovico. Iz okenca je gledala moška glava, telo je zakrivala gosta mreža Približal se ji Je gospod s skladovnico papirjev. Obrnila se Je proti njemu in ga tiho, negotovo vprašala: »Oprostite, ali mi morete povedati, kam naj se obrnem radi povračila sežganih predmetov?« Odgovoril ji je z globokim, polnim glasom: »Na nezgodni oddelek, prvo nadstropje na levo.« Ta odgovor jo je še bolj oplašil. Najraje bi bila odšla brez besedice in žrtvovala svojih 18 frankov. Ko pa si je zopet predstavljala to vsoto,* se je opogumila in vznemirjeno dihaie je kora- ral to povedati, kajti na Dunaju imam drugače najširše zveze v vseh možnili krogih in zato me iskreno veseli, aka vidim in čujem kaj dobrega o našem poslanstvu, proti kateremu se je po»i sod samo zabavljalo . » . Gosp. Cerovič je torej tudi g. Ran šiča ves čas gledal »od zgoraj doli«« Zadnje dni pa mu leze pod suknjo i* še glob j e, odkar ga namreč »Jugoslavija« krtači Morda te nadeja, d« zdaj g. upravnik zastavi svojo beseda zanj proti »Jugoslaviji, in vsem tistim, ki njene članke odobrujejo. Zelfl bi obžaloval, ako bi C* dosegal tak vspehl V zadnjem Slan1 . omenjate, rda se boste še posebe ba\ '[ z razmerami na — poslaništvu saj. m. Po mojem povsem stvarnem opazovanju pa rečem, da 0» aedanjiK razmerah na poslaništvu ni mgoče reči slabe sodbe, narobe, treba v splošnem le pohvaliti. Po vzgledu upravnika samega vsi uradniki pridno in vestno delajo ter so zelo postrežljivi. Več od njih seve-i da ne moremo zahtevati.. Na konzulatu pa Cerov iČevi uplivi im vzgledi slabo delujejo na uradništvo, ki prav po nepotrebnem razdeljeno v! dva tabora. — Izjema bi utegnila biti za poslaništva le ena sama, ako vse govorjenje m razburjenje niso le prazne čenče! Toda ena sama oseba se lahko zamenja z boljšo. 1 in poten bo vse dobro. Za naše državljane posebno Je mn ner. konzulat važnejši, kajti i;' njim imajo vsak dan najrazličnejšega posla. Pomisliti ja, da j* naša kolonija na Dunaju selo številna. Naši ljudje imajo tu najrazličnejša podjetja. Poleg državne opere imamo na kupu kan troje jugosl. bank (Jadranska, Narodna iz Zagreba, Boškovič iz Beogradajf in v Jakobergasse. 4. (Jugoslovan* sko i* Beograda). Tu imamo svoj«) velike trgovce in obrtnike; imam« celo svoj hotel (Holzwarth na Maria« hilfsstr. 156), kino (Bisjak), brivec, fotografa; samo kostanjarjev in soda-vičarjev je če* joo slov. rodbin. la is dmovine prihaja vsak dan po vašnIH opravilih več ljudij nego ^ kdajkoli pred vojno. Interese vseh teli rojakov, zastopa, ali bi jih vsaj moral zastopati, nai generalni konzulat. Zato mora stati na čelu temu tako važnemu uradu mož čiste preteklosti, mož vseskozi poštenjak in nečak, do katerega bodo imeli naši rojaki zaupanje, a ne, da se ga bodo izogibali kakor steklega psa. Sicer tudi Cervlč ne mara stika s strankami in je ves divji, ako niso hodniki prazni! — Eto glavni vzroki, zakaj se javno pridružujem tožnikom Cerovičevim in odobravam vse, _ kar so pisali. Potrjujem, da se o vseK teh' rečeh tu javno govori in upam, da bo v slučaju potrebe vse tudi dokazano, čeprav je včasih v najbolj resničniK stvareh težko doprinesti dokaze. Najbolj zanesljive priče se strahopetno skrivajo I Naj Cerovič poskusi tp srečo! * K izjavi m fc Un. G. dr. žerjav je v včerajšnjem »Jutru« končno vendarle našel pogum, da bo našega odgovornega »tednika. tožil ker smo mu mi očitali, 'da javno laže. Kaj ga je zapeljalo k tej predrznosti, ali zaupanje na svojo, advokatsko zvitost ali pa dejstvo, 'da svojo tožbo lahko še vedno umakne, tega danes ne vemo, najbrže pa zadnje, ker tako se dogaja navadno s vsemi tožbami ki jih takole pred vo* litvami vlagajo na različne očitke raa* lični mladoklikarji. Ker g. dr. Žerjav mora vendar vedeti, da bo dokas, ld smo ga doprinesli glede njegove la>« njivosti, ko Je trdil, da je preiskav* proti g. Pesku odredil g. kralj. aa* kala po stopnicah v prvo nadstropja. Počivala je pri vsakem koraku. Kmalu je našla vrata in potrkala. Razločen glas je zaklical: »Naprejle Stopila je v veliko sobo, v kstert so sedeli trije z redovi odlikovani ffei spodje ln slovesno razpravljali. Eden izmed njih Jo Je vprašal: »gag želite, gospa?« Nenadoma ni vedela idfi edgovorM in je zajecljala: »Prihajam... prihajal* ... radi neke nezgode.« Gospod Jo Je vljudno pozval, n) sede ln odvrnil, da ji Je na razpolago. Nato se Je zopet obrnil k ostalima dvema gospodoma In nadaljeval pogovor z njima: »Torej, gospoda, družba se čuti dolžno, izplačati Vama le 400 tisoč frankov In ne priznava Vaše zahteve na ostalih 100.000 frankov. Ugotovitev dejanskega stanu, kakor rečeno, izkazuje.. .* Eden od gospodov ga Je prekinil: »Dovolj veva, gospod, sodišče bo Izreklo zadnjo besedo. Svojo nalogo sva tu Izvršila.« Po nekaj ceremonljalnlh' poklonih sta odšla. (Dalje sledi.) 1 1 i»niMw«^im.u.l.^1rrffp1|TmrTTnr^>^MeaeMMa Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. mestnik in ne, kot odgovarja resnici, njegov predhodnik, ki je bil samo eksponent demokratske stranke, obveljal tudi pred sodiščem. No, mi mirne duše ponavljamo, da se je g. dr. Gregor Žerjav zlagal celi javnosti v obraz in to že deloma sam priznava, ko pravi, 'da je po njegovem mnenju »sicer vseeno ali e preiskavo odredil ta ali oni 'državni funkcijonar«. Za nas pa se-veda nikakor ni vseeno pod kakšnim vrhovnim nadzorstvom se je vodila preiskava ali pod strankarskim ali nadstrankarskim, čeprav preiskavam političnih oblasti kot takim sploh ne prepisujem* posebne važnosti, ker nikakor ne morejo biti vsled odvisnosti vseh posameznih činiteljev meritorne. Interesanten je pa začetek dr. terjava izjave, ko pravi: »Gotovo mi vsakdo verjame, da mi je eden najneprijetnejiih poslov, da se moram i»aviti z afero g. Peska. Stvar se še jrsakemu gabi in si vsi samo želimo, 'da bi je bilo čimprej konec..« Glej ga ao tiča! On, ki je, če že ne iniciator te ogabnosti, eden najbolj soodgovornih činiteljev pri jutrovi kliki, je pri-iel sedaj do prepričanja, da je gonja proti g. Pesku ogabna. Veselili bi se tega samospoznanja, če bi mogli verjeti, da je iskreno, toda zdi se nam, da se jutrovci zavedajo ogabnosti svojega početja šele zadnje dni, ko jim je stvar pričela ostro smrdeti pod njihov lasten nos, ko so se prepričali, da imamo v rokah dokaze glede podkupovanja prič g. Peska in ko so zvedeli, da je ogabnost njihovega postopanja pričela trumoma odbijati njihove lastne dosedanje pristaše. Kar pa je zanje lahko pogubonosno in česar se gospodje jutrovci z g. dr. Žerjavom vred tako boje je pa dejstvo, da so menda izvedeli, da je ogorčenje nad njihovim amoralnim postopanjem privedlo gotove poštene ljudi do tega, da so se oglasili pri nas in se prostovoljno ponudili za priče proti vodilnim možem jutrovske klike in to ne samo v stvareh, ki jih po nedolžnem očitajo g. Pesku, temveč tudi o stvareh, ki mečejo silno čndno sliko na umor ranjkega šritofa. Razumljivo je seveda sedai, zakaj da si g. dr. Žerjav želi, da bi bilo afere g. Peska čimpreje konec. No njegove želje za nas gotovo ne bodo merodajne. *---- Dnevne vesti. — Našim cenI. naročnikom! V zadnjem Sasa so se nam pripetile nekaterlkrat zAmu-de ter naročniki niso Usta prejeli pravočasno. Vzrok tem zamudam Je bilo postavljanje novega motorja za rotacijski stroj. Odslej pa Je tiskarna tehnično docela Izpopolnjena tal so vsakojake zamude v bodoče izključene. — Prošnje za podaljšanje osemurnega delavnika. Pokrajinska uprava oddelek za socialno skrbstvo, opozarja z ozirom na svolečasno notico v časopisju, da prošenj za podaljšanje delavnega časa n treba ko-lekovatl, vse Interesente, na začasni taksni zakon v Uradnem listu št. 100, tarli post. 1 ta 2 glasom katerih Je taksa tudi za t« prošnje S dinarjev. In sa njih prilogo BO para — Slovenska dijaška zadruga v Brnu razglaša:: (Inskriblcija na češki tehniški visoki šoli v Brnu traja od 15. sept. t L Po 1. oktobru so redna predavanja.) Clano obenem opozarja naj ne zanemarjajo nabiralne akcije, ker še ni gotovo kdaj, komu la ▼ katerem obsegu bodo centralne štipendije podeljene. Odbor. — Poziv. Srbski kmetovalci žele poslati nekaj svollh najboljših ukaželjmh sinov - mladeničev vsa] za pol leta k našim slovenskim kmetom v prakso. Oddelek za kmetijstvo je trdno prepričan, da bi bila ta akcija za oba bratska naroda velike koristi; zato se z zaupanjem obrača na naše kmetovalce, s toplim priporočilom, da bi zlasti oni posestniki, katerim primanjkuje delavnih sil, vzeli po enega ali več srbskih mladeničev na svoja gospodarstva v prakso. Vajene: bi naj opravljali vsa kmetijska dela in bi naj imeli tudi enako Ira-no in stanovanje kakor vsi ostali člani do-tlčne kmečke družine. Skrb gospodarja bi morala nadalje biti, da se vajenceiu v>ako važnejše delo primerno raztolmači, da*-Se slzične sile mladeničev preveč ne izkoriste in da se z njimi vedno In v vsakem oziru lepo postopa. Dolžnost dotlčnega gospodarja bi bila tudi, da sem in tja poroča o vedenju in marljivosti vajencev na gotovo mesto in dovoli vsako službeno nadziranje vajenceV. Blagohotne prijave za sprejem omenjenih vajencev se naj pošljejo na podpisani oddelek najkasneje do 20. septembra 1921. Od pokrajinske uprave, oddelek za kmetijstvo. -- To ni prav. Kakor čujemo iz zanesljivega vii a, se naseli prihodnje dni naš rojak gospod Ksaver Meško, ki sedaj životari kot koroški begunec, v gorski župniji Sv. Roka pri Selah, okraj Slovenjgradec. Mislimo, da to nikakor ni mesto za tako odličnega narodnega delavca in rodoljuba. Stvar merodajnih krogov bo, da se Mešku preskrbi mesto, ki mu gre po njegovih velikih zaslugah in njegove velike ljubezni do naroda. x - Na zimski kmetijsko * gospodinja 1 šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se pridne novo šolsko leto s 17. oktobrom !' !' J01® traJa 6 mesecev od 17. oktobra K i . ayr**a 1922' V zavod se sprejme 12 *o,enk z vso potrebno oskrbo. Oskrbo-vaJnma znaša 400 K na mesec v denarju, v ž vil h za celi tečaj 3 kg masti, 3 kg sladkorja in 30 kg pšenične moke. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, Je vlagati do 30. septembra t L pri vodstvu kmetijsko - gospodinjske šole ▼ Repnjah p. Vodice na Ooretijskem. — Anonimni dopis. Uradno so objavlja. da se pisma In dopisi, ki so naslovljeni na pokrajinskega namestnika In ki nimajo nobenega, ali pa le kak anonimen ali potvorjen podpis, ne bodo obravnavali, tem-yti pridejo brezpogojno v koš. — Roparji * Gorjancih. V prvih popoldanskih urah Ja bil nred dnevi napaden In ubit mlad Amerlkanec iz Podgorja Bil je ustreljen ln sicer v glavo In prsi, tako da Je smrt nastopila takoj. Ta dogodek Je zelo mučno vpliva na ljudstvo, ki |e bilo preje vajeno miru. Orožniki seveda pridno iščejo. Dobili so tudi ojačenja. — Kongres dobrovoUcev. — Udele-lencera kongresa septembra v Ljubljani 6 dovoljena p^-^lčna vožnja na državnih Južnih železnicah. Na državni žeL kupijo cel listek, ki velja za povratek, potrjen od Odbora, na Južni ŽeL dobijo takoj polovični listek na člansko legitimacijo. Olajšava velja od 4.—12. septembra Po prihodu naj se vsak Javi ▼ društveni pisarni, Kolo-d nllca S. — Odbor« UubUana. = Čiščenje L/ubl/ančtoe $truge. Zadnje dni so na Krakovskem nasipu nekoliko od-Prll vodne satvomlce, tako da so malo oči-*tlU strugo smrdečih mlak. Bil Ja že res •krajni časi — r*vtn* v vlaku. Premeten Iv, trgov-*■ S manufakturo v Ljubljani v Kolodvorski JfUcL so bU med vožnjo ukradeni Is prtljage jUadl v velikosti 170 cm in a pol metra dol-pM IranlamL Qya ploda ata črna, eden siv temnordeč. Vredno* mala 30.000 g** Tatvina Je bOa izvršena med Maribo-TO In Ljubljano. Storilec Ja neznan. tfepievUnt koksarH Delavko Ivano na Tria-zlomila dri s kolesom Pr. Vldallja, ki se jc ooško-doval na roki. Neka kolesarka je podrla na tla vdovo Magdaleno Pettauer, ki je poškodovana na levi nogi. «= Dramatični odsek Izobraževalnega društva »Bratstvo* sklicuje za danes ob 8. uri zvečer v običajnih prostorih skupen sestanek vseh že prijavljenih članov in vabi Istočasno druge Interesente, da se pravočasno prijavijo. — Na tem sestanku se bodo namreč razdelile vloge za novo igro ln sicer Je sedaj na sporedu velika narodna igra, ki zahteva izredno številen ansambl. — Igra se bo študirala za prihodnjo turnejo, ki j d namerava odsek napraviti v najkrajšem času. — Sodobno se bo začela študirati igra »Na pologu« Dr. Ivo Šorlija, katera se bo Igrala o posebni priliki. — Pridite gotovi vsi, člani obvezno. — Režiser. — Kavarna Leon. Vsak dan damski koncert Se priporoča za obilen obisk. — Umrla le ga Roza Ceme, Iz ugledne ljubljanske rodbine. Preostalim naše Iskreno sožalje, blagi pokojnici pa večni mir. = Ukradena listnica. Boženi Gorazdovi Je bila 29. t. m. okoli pol 9. ure na Vodnikovem trgu Iz košare ukradena rdeča usnjata listnica z letnico 4. 10. 1882, z 200 kronami. Tat je neznan, vendar se sumi, da Je tatvino Izvršil 12 leten dečko, dobro razvit, sivo umazano oblečen, s kapo »Športe. Maribor. S ' ~.r. .ilfrmmd Sokolstvo. Ljubljanski Sokol poživlja svoje članstvo, da se v čim večjem številu udelešl pogreba starega našega člana br. Josipa Kuharja. Zbirališče danes 30. avgusta ob pol 14. uri pred Narodnim domom. Mlad sleparček — prilet pod Tivoli. Bilo je neko nedeljo, lep dan ln pod Tivoli je vrvelo živahno življenje. Osoblto se je gnetla mladina okrog raznih stojnic, gugalnic, strelnlc ln okrog podobnih barak. Posebno pozornost pa Je zbudil v t«J pestri družbi pri streljišču mlad dečko, ki je streljal kar naprej in plačeval tudi drugim za streljanje. — Na tega fanta Je opozoril nekdo stražnika in prijelo se Je fanta oko postave. Kmalu ga je stražnik pograbil In preiskal, NI se malo čudil, ko je začel razgrinjati pred sabo cele kupe bankovcev. Fant je imel pri sebi. steoro 76.000 kron. Uvedli so strogo preiskavo ln ta Je dognala sledeča Lesni trgovec ln posestnik Podbevšek Iz Vrhpolja je Izgubil v gostilni »Pod Skalco« v Kamniku lz svoje listnice kuverto, v kateri Je Imel 86.000 kron. To kuverto Je našel današnji obtoženec 15 letni tovarniški delavec. Fant se je obnašal, ko Je dobil denar, dosledno prav tako, kot se obnašajo otroci, ki pridejo do denarja. — Denar je skril najprej pod neki žleb. Končno je šel k neki natakarici in k nekemu prijatelju ln tema dvema povedal, da ima veliko denarja in Jih vprašal aa svet kaj hoče z denarjem napraviti. Ta dva sta mu svetovala, naj ga obdrži. »Molči pa tiho bodi ln lepo počasi troši.« — Za ta nasvet je plačal lant natakarici 800 kron, — prijatelju p* kar 4000 kron. — Drugi dan Je lante odp^-^dal službo, vzel denar In hajd " svet — Ker Je bil svoječasno delj časa na Rakovn jcu. Je šel najprej obiskat svoje tovariše. Tam si ja nakupil razne drobnarije, lukor nro, peresa za klotmk, naličje, HŠp, notes in rasne drobnarija Od tam J* šel v mesto, kjer Je nišel vesele lačne ln žejne tovariše, katere je pošteno pogostil ln dal še vsakemu po 20 ali 40 kron. — Nato pa Je šel pod Tivoli, kjer Ja bU zanj otroški raj, osoblto ker Je imel dosti denarja. — Zabaval se Je precej časa, končno pa ga Je zadela usoda pri strel-nld. kjer Je streljal tarčo. — Pri obravnavi fant pove, kako Ja vzel. pravi pa, da ni vr-ftfl denarja teto, ker so mu drugi odsvetovali le pa ker se Je baL da ga ne bi ltneli sa tata. Dečko Je nekoliko duševno omejen, vendar dosti pretkan, da ve kal dela. Žana ravnana. Senat je stavil porotnikom samo eno glavno vprašanje glede prikritja in uporabe najdenega denarja. — Porotniki so vprašanje soglasno potrdili, pri tem 10 glasov za krivdo v smislu obtožnice, 2 glasova pa. da znaša škoda več kot 4000 in manj kot 40.000 kron. — Drž. pravdnlk predlaga obsodbo, predlaga pa tudi, da se z ozirom na razne olajševalne okoliščine posluži sodisče pravice olajšave pri odmeri kazni. Zagovornik je obširno razširil olajševalne momente ln prosil za nizko kazen. Fant Je bil obsojen radi hudodelstva goljufije m eno leto teike teče. Požig iz leze. Bivši mesarski pomočnik Jakob Avšlč kasneje tovarniški delavec lz Dev. Marije v Polju se Je seznanil še pred vojno s sestro svoje takratne gospodinje. Ko se je vrnil Jakov iz ruskega ujetništva, se mu nJ ljubilo preveč delati ln rad bi sl bil ustanovil udobnejše življenje. Sestal se je zopet s svojo predvojno znanko in dasl je bila ona 18 let starejša, se je vendar ž njo dne 2. januarja letos poročil. Zena je bila precej dobro situirana branjevka in je prodajala na trgu kuhinjsko posodo. Ko se je Jakob poročil, se ni pečal več s svojim obrtom, marveč je hodil z ženo na trg. Kmalu po poroki pa je začel Jakob popivati in se z ženo prepirati. Posledica teh prepirov pa je bil usoden dan, ki je pripeljal Jakoba pred današnjo poroto kot požigalca. Dne 18. junija je vzel Jakob zjutraj svoji ženi 1800 kron. — Sel je v gostilno — žena za njim. — Sledil je prepir v gostilni in žena ga je pošteno oštela. On je ostal v gostilni cel dan, je v gostilni prenočil in drugi da« zopet cel dan popival. Med tem pa je žena Terezija Avšlčeva zmetala njegovo obleko Iz stanovanja in pobegnila k svoji stari znanki Ambroževi pri Dev. Mariji v Polju. — Drugo noč je prišel mož Jakob — zapil je v dveh dneh vseh 1800 kron — pijan domov, in ker je ni bilo doma, je šel k Ambroževi. — Poklical je gospodinjo ln zahteval ženo. Ta pa mu je rekla, da žene ni pri njej, marveč v Ljubljani. Jakob je malo rentačil pod oknom In Ambroževa je čula besede: Ce nočete odpreti, Vam bom že posvetil. — In res 10 minut nato je začela goreti par korakov oddaljena šupa. Zgorelo je: šupa, tri drvarnice, 30 smrekovih desk, pet kos, 6 kosišč, mlekarski voziček, mali voz, pol metra drv, voz stelje In dva para golobov. — Obtoženi Jakob Avšič se zagovarja s popolno pijanostjo. Sele dejstvo, da je zagorel pred njim požar, ga Je nekoliko stres-nil In prestrašen in skesan Je Jakob pobegnil v Kuharjevo gostilno. Kako Je zažgal ne ve, ali s cigareto, ali pa Je vrgel v steljo gorečo šlblco. Obtoženca slikajo priče drugače kot mirnega, in dobrega človeka in je bil pri sosedih priljubljen človek. Ogenj Je napravil okoli 14i)0Q K škode To škodo Je soproga Avšlčeva popolnoma poravnala in Ambroževi so zadovoljni ln zopet ravno tako prijatelji, kot so bili pred tem nesrečnim dogodkom, In ni bilo ln ni med njimi sovraštva. Obtoženec je bil res pijan, ves zamazan, kot M se valjal po blatu in se Je zaletaval. Pijančevanje sicer ni njegova navada, pač pa je ona precej sitna ženska In precej ostrih in gostih besedi. — Bila Je tudi slino ljubosumna. Ker je obtoženec dne 4. junija v preiskovalnem zaporu priznal, da Je zažgal hi povedal, kako Je to napravil, danes pa trdi, da ga morda preiskovalni sodnik ni dobro razumel je bil zaslšan tudi preiskovalni sodnik dr. Retnar. — Priča potrdi, da je obtoženec res po dolgem premišljevanju priznal. Na vprašanje, zakaj pa ni pogasil, mu Je rekel, da Je bilo že prepozno. Poudarjal pa Je, da je to storil v jezi ln pijanosti. — V supl Je bila razna stelja in Jako suha. — So-dlšče Je stavilo porotnikom štiri vprašanja ln sicer prvo, glede požiga, in tri vprašanja radi hude škode ln pijanosti. Drž. pravdnlk •vzdržuje obtožnico, zagovornik pa poudarja, da je obtožencc po Izreku številnih in različnih prič dober, trezen ln zmeren človek. Zenu, ki Je prav za prav zakrivila celo nesrečo, je tudi popravila In poravnala Am-broževlm celo škodo ln so z Ambroževimi prijatelji, kot so blU prej. Posledice so zbrt-sane maščevanja ni, — Ker Avšlč priznano ni alkoholik, takrat pa Je pil razjarjen In jezen na ženo, ki ga je javno v gostilni ozmerjala, dva dni ln gotovo ga je kot nevajenega pijanca tako prevzela pijača, da Je res Izgubil ono treznost ln zavest ki Je potrebna za kvalifikacijo hudodelstva. Prosi porotnike, da zanikajo prvo vprašanje, nakar odpadejo vsa ostala vprašanja, če pa prvo vprašanje potrdijo, potem naj potrdijo še tretje ln četrto, s čemur bo tudi pravici zadoščeno. — Porotniki so prvo glavno vprašanje glede zažiga potrdili z enajstimi glasovi Vprašanje glede popolne pijanosti so blU z devetimi glasovi zanikali, zanikali pa so tudi soglasno drugo vprašanje glede znamenito velike škode. Ker so bili odgovori v logičnem neskladu se Je vršilo na predlog zagovornika ponovno glasovanje. ____________ Ponovno so porotniki glasovali kot prvič, odpadlo Je samo četrto vprašanjo. Jakob Avšlč Je bil nato obsojen na S leta teike teče. Novdl Novol Helena. Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K Naroči ae: knjigarna Ljui . Marijin, tig štev. 8. Proda se: ČEBULO i Silla n« drobno ha debelo pt .; ;i ,i-nsodfiejšnil pogoji. Cena dnovna. "agoršek Tone, trgovec, Dornava P- MoškanjcL 1793 POZORI ZIMA! POZOR! Žimo vsaka vrste izdetuje bi prodaja tvrdka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago poštnine prosto. 1737 DOBRO VPELJANA GOSTILNA jinadtai jjMomib*. Ulm h* aa. mi GOSTILNA dobro vpeljana na zelo nrometnem krajb v. bližini Ljubljane se odda pod jako ugodnimi pogoji dobremu gostlničarju ali družini brez otrok. Prednost imajo dotičnl. ki imajo stanovanje obstoječe iz dveh sob ln kuhinje v mestu v svrho zamenjave. Več se poizve vsaki dan od 6.—8. ure zvečer Glincah 213. 179* CVETLIČNE DEKORACIJE paviljonov »Ljubljanskega semnja« sprejema In Izvršuje v vsakem obsegu Anton Ferant, mestni In trgovski vrtnar, Ljubljana. Ambrožev trg 3. 1790, HIŠA Z NJIVO pri posta« v Kaodljl št 68 prt Novent mestu. 1789, LEPO POSESTVO v prometnem kraju blizu Celja In zdravilišča. pri katerem je trgovina, mesarija, kavarniška koncesija in tobačna trafika se z vsem inventarjem in živino proda. Pojasnila daje g. Ferdinand Dečman, Celje, Gosposka ulica št 34. 1786 ! ! POSESTVO ! ! četrt ure od žel. postaje, farne cerkve, šole in pošte na ravnini v najlepši občini v Kočevju v Starlcerkvi, se proda iz proste roke in po ugodni ceni. Isto se lahko z žetvijo, živino ln z vsem! pritiklinami takoj pre-. vzame in meri 28 oralov. Gozdi so polni lesa in le 2—3 četrt ure oddaljeni od hiše, Les črn in bukov. Hiša, klet in hlev so zidani ln pokriti z opeko. Vse v najboljšem stanju. Več se poizve pri posestniku Francetu Godetu v Koblerjeh 28, Kočevje. Cena 350.000 dinarjev. 1778 RODOVIT VINOGRAD na krasni legt eno uro od trga Gornje Radgone z letošnjo lepo bratvo vred zelo po ceni na prodaj. K temu pripada enonadstropna gospodska hiša, s komp -tno stiskalnico, velika klet In zidano viničarsko poslopje, ter ca. 3 orale njiv, n orale gozda 3 orale sadonosnlka. Vprašati je pri posestniku Franc Korošec v Gornji Radgoni. 1802 POSESTVO odaljcno 7 minut Iz mesta Slovenjgradec z hišo in gospodarskim podjetjem ter lep sadni vrt. Naslov se poizve pod poštno ležeče, Slovenjgradec št 100 nato dajo natančnejša pojasnila. lfioi STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO v sredini večjega mesta na Štajerskem^ Cenjene ponudba pod •stroj« na upravo. 1797 Kupi se: SUHE GOBE, LANENO SEME druge deželne pridelke plača naJbotM »r la Kotnp. Ljubljana. Wolfova ulica Iti 17« Službe s ANDREJ GABRŠČEK, LASTNIK« »GORIŠKE TISKARNE« ITD. f iz Gorice zdaj na Dnnaja, M »Jugoslovan*, ske blagovno poslovnlce* d. z o. z. L Bin* menstockgasse 5. I. nadstropje se priporoči' rojakom za vsako kupčijsko potrebo, ban&; no transakcijo Itd. na Dunaju. Veliko r&»> Jakov se obrača nanj, aU največ za sebne usluge posredovanja za vse mo slučaje — ali mnogi rojaki bi storili se„ njemu dobro, ko bi mu zaupali tudi trgo ske posle pri prodaji ali nakupu. Kdor' torej hoče te prodati v Avstrijo, na C ln Poljsko, v Nemčijo itd., obrnite sa _ s točno ponudbo; istotako, ako hočete Avstriji kaj kupiti bodisi za hišo ali sa « govino. Za one, ki ga poiščejo na zasebnem stanovanju, naznanja, da se preseli s L okr1 tobrom a predmestja v L okraj, Jakobi 4 I. nadstropje, telefon »t W50 (poleni Stuben-Rlnge). Tekom vzorčnega sejma se priporoča sestanke v Jugoslovanskem hotelu Holzwarth, Marlahleiistraase U& eno tramvajsko postojsnko nad OurtlomJ kjer ta Juana taborna in ao mm Baarafc J' '' ' ! VRTNAR ' z dobrimi spričevali. Išče za’ takojftdl stop stalno dobro službo, zmožno vseh vrt« “arskih delov kakor tudi v novih vrtnih n* sadik (Parckanlagee) e. ponadba pod »Vrtnar 365« na npr. tega lista. J&g} absolvbnt^mahjotb tboov. ■£ s večletno prakso Uče primerne sfažba, kakem večjem kraju Jugoslavije, enventa»| elno gre tudi na deželo. Nastop lahko ta* v kol. Ponudbe na J. R, 100 ao4tea ležeč«,« ta _ Sever UUia. ^ DELAVKE se lupljenje sfhr sprejme pod ugodnimi n goji: tvomlca »Sliva« v Strnlšču prt Ptnl postaja sv. Lovrenc na Dravskem poljn^ Išče kurilnica Južne železnice. Biti mora W; krovstvu strokovnjak. Javiti sa pri vo*.j stvn Južna kurilnice. 17* Razno: DIJAK — TRGOVSKI AKADEMIK Išče v Ljubljani sa prihodnjo šolsko leto stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Trifevskl akademik«. 1700 ISCEM STANOVANJE Vzamem vsako stanovanje, grem kot pod> stanovalec z souporabo kuhinje, vzamem ev. samo mesečno sobo. Cenjene ponudbe prosim pod »Nujno« na upravo lista. 1764 SPREJME SE UČENEC g boljšo šolsko Izobrazbo v trgovino z me-Oplotnid!*80"1' Tr‘ovl“ Fr“i® ^ngar. v MEBLOVANO SOBO f/?.21*0, ^ mogoče s posebnim vhodom .15 sept m1nd- »olldcn gospod. „ *ka *tvar- Ponudbe pod »Soliden« na upravnlštvo. CVETLIČNE DEKORACIJE ma»Vh!°i’°V x*,Llub!ianskega semnja« sprejema ui Izvršuje v vsakem obsegu Anton Fe-»metni In trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev teg 3. 1790 ZAMENJAM STANOVANJE obstoječe lz 2 sob In 1 kuhinje v Celju za temu odgovarjajoče v Ljubljani. Več se poizve pri Antonu Knezu, tiskarna Hrovatin, WolloYa uL. Ljubljana. Č>^>! Krasna vila v Mariboru. v najboljšem stanju, na najlepšem delu mestnega parka, 8 minut od središča mesta, enonadstropna, v vseh sobah parketna tla, 1 stanovanje se lahko takoj zasede, s 5 sobami, predsobo, kuhinjo, kopalno sobo s plinovo kurjavo, sobo za posle, balkonom ter drugimi pritiklinami, velik vit z vodometi ter sadnim drevjem, hlevi za kokoši, (zidani in z opeko kriti), vrt za sočivje in cvetličnjak tako naprodaj. Dopisi pod »Seltener Gelegeuheitskauf« na g. direktorja Schwarz, internacijonalna časopisna pisarna, Zagreb, Illca 21. Prvovrstna papirna trgovina ter trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebščinami. z oglasno In časopisno odpravo, kompletno opremljena, * polnim blagovnim skladiščem, 50 let obstoječa, v sredini velikega mesta v Sloveniji, z velikim krogom odjemalcev, velike izložbe in skladišča, je radi odstopltve posestnika od trgovine takoj naprodaj. Dopise pod »Erstklassige Papierhandhmg« na g. direktorja Schwarza, Internacijonalna časopisna pisarna, Zagreb, Iliča 21. Spisal: Emil Stefanovič Novo! Gena Z in Vsd. Novo! Vedno velllra izbira vseh vrst bombaža, sukanca, kvačkanca, nogavic, za dame in gospode, ter galenterijo na debelo, Karol Prelog, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 11. Lastni razstavni paviljon na Ljubljanskem velikem semnju od 3.-12. septembra 1921. f Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode delniška družba v Ljubljani Wdh it. I—B (LlubljanaJ Bralasl: Papirnic« Veti: Mhi tratiali: za fino perilo se pod zelp ugodnimi pogoji takoj sprejmejo. „Trlglav“* izdelavalnica perila, Poljanski nasip lfl. Novo za otroke! Cena 40 kron za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t d. ima trajno veliko zalojjp ..PROMET telili, iiid. podjetje Ljubljana. * Wolfova ulica-St. 1 Cirkus ..SLAVIJA" iz Prage Papirnice s Mali, papir®, tvornica celuloze in lesovine o Goričanah in tvornica lesovine o Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. — Rotacijski tiskovni papir. — Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. Pohištvo v Lattermanovem drevoredu. nudi oobSinatvu s svojim prvovrstnim programom najrazličnejše novosti. Sami čehoslovažki artisti. — Naj novejši proizvodi. — Najboljši glumaSi. 12 konj. 36 oseb. spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture in kuhinje po nizki ceni. Hala Sever. Ljubljana, Kolizej. Gosposvetska cesta štev. 13. Večja množina odpadkov se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. z moškimi in deškimi oblačili. K.er imam v zalogi izključno le lastne Izdelke, jamči moje ime in solidnost blaga in prvovrstni kroj. Kot prva roka pa morem poslužiti tudi z izvanredno nizkimi cenami. V zalogi imam lepe in dobre obleke iz volnenega blaga za moške od K 900: naprej. Obleke iz pristnega angleškega blaga K 2000. Priporočam najvljudneje ogled kakovosti in cen mojegg, blagot, Z velespoštovanjem A. Kunc. Najnižje cenel tvornica gumijevih Izdelkov v Kranju Wolfova ulica št.1 Odgovorni urednik: Dominik Cobin.