SEJA OBINSKE SKUPINE
Zadovoljni z analizo gospodarjenja
Delegati vseh treh zborov so obravnavali poslovanje beigrajskega gospodarstva v letonjih prvih devetih mesecih
Na zadnji sejl drubenopoli-tlfinega zbora obinske skup-ine so delegati obravnavali predvsem dve temi: analizo devetmesenega poslovanja beigrajskega gospodarstva ter predfog dogovora o me-dnarodnem sodelovanju me-sta Ljubljane.
Uvodoma so se dotaknili od-govora Komunalnega podjetja Ljubljana, ki ga je le-to naslo-vilo na vpraanje delegacije KS (vana Kavfiia. VpraSanje se je nanaSalo na rekonstruk-cijo cest v starem delu krajev-ne skupnosti, natanneje tembalove, Robieve. Zupa-nove in uiice aktivistov. Dela so bila nenadoma ustavljena. Odgovor, kakrSnega je objavi-\o Komunalno podjetje Ljub-Ijana. ki mimo vsega niti nl bilo upravifieno da)ali tovrslnih od-govorov, so delegati drube-nopolltinega zbora v celoti zavrnili kot nesprejemljiv, aro-ganten, ia\\\v ter pofitifino vpratjiv. e smo natanni, od-
govor bi moraia posredovatf beigrajska komunalna skup-nost, ne pa vodja gradbta v tozdu komunalne gradnje Ko-murtatnega podjetja Ljubljana.
V nadaljevanju seje je dru-benopolttifini zbor enoglasno polrdil novi poslovnik, nakarje Anica ampa podala pojasnila k analizi poslovanja beigraj-skega gospodarstva za leto-njlh devet mesecev. Pripomni-la je, da smo v analizi prvi celoviteje podali pregled ure-snievanja zakona o zdrue-nem delu in inveslicijski polili-ki. V kasnejl razpravi so bili vsi delegati soglasni, da je takSna analiza, kot jo je izdeial izvrni svet, dosfej najboljSa in da praktino v njej ni bilo praz-nin. Kljub temu pa nekateri ni-so mogli mimo posameznih zaskrbljujoih pojavov, ki se kazejo v sicer izredno dobri poslovni stiki beigrajskega gospodarstva.
Delegat Zvone Mencej je poudaril veje zavzemanje za ekonomske odnose s tgjino in pokazal na neizenaenosl osebnih dohodkov zlasti med gospodarstvom in prosveto. tstoasno je omenil vpraanje hiirejSega naraanja osebnih dohodkov od produktivnosti v petindvajsetih ozd beigrajske obine.
Delegat Marjan Anur ae je dotaknil vse vejega padca lik-vidnosti ter stagnacije nede-narnih sredstay kot rezultat poslabane discipline ob pri-pravljanju periodinih obrau-nov. Po njegovem, pri tem strmo narafiajo nepokrite ter-jatve, ko pa vsakdo skuSa olspSati svojo bilanco na ra-un drugega.
Delegat Borls Sutina je po-vedal nekai pikrih na rova tr-govine. Po njegovem bi se biio
potrebno do te dejavnosti na-tanCneje opredeliti. Pripomnil je, da s tako majhno akumula-cijo, kot jo ima trgovina, ni pri-akovati zidave novih oskrbo-valnih centrov in drugih trgo-vinsklh ob/ektov.
V nadaljevanju razprave so se delegati dotaknilfce vpraa-nja zaposlovanja, za katerega so enotno ugotovili, da je na-raalo odlono prehitro, hkrati pa izrazili dvom. e je takSen skokovlt porast zapo-slovanja spremljala tudi odgo-varjajoa produktivnost.
Naslednja toka dnevnega reda je zadevala osnutek reso-lucije o izvajanju drubenega plana obine za leto 1960. Za-nimivo je bilo, da se ob tej to-ki ni oglasil noben detegat in je zbor resolucijo enoglasno po-trdil.
Ob koncu seje je drubeno-politini zbor obravnavaf 5e predlog dogovora o mednaro-dnem sodelovanju mesta Ljub-Ijane. Predstavnik skupine
mesta Ljubljane Marko Morel je podal nekaj ustnih pojasnil na ta dogovor. Iz vsega je bilo mogofie razbrati, da grazapri-pravo dokumenta, ki naj bi Sa bolj pospeil podrubljanje in decentrafizacijo zunanje poli-like Ob tem pa je imef drube-nopolitiCni zbor svoje pripom-be in poglede
Menili so. naj bi bil dogovor zasukan tako, cfa mednarodno sodelovanjc, kljub tendencam
po podrubljanju, ne bi ostalo monopol vedno enth in istih, denimo. na ravni funkcionar-jev ali temu podobno. Zvone Mencej je predlagal naj se podpisovanju tega dogovora pridrui e Baziskovalna skup-nost Slovenije. Predlog dogo-vora je bil potrjen. vendar s pripombami, ki jih je navedel zbor.
TADEJ BRATOK
Zbor
zdruenega
dela
Z dokaj dotge seje zbora zdruenega deta smo izbrali samo nekaj najzanimtvejih tofik. Po potrditvi spremenje-nega dnevnega reda in zapi-snika s prejnje seje so dele-gati z zanimanjem prisluhnili poroilu komisije za drubeni nadzor. Komisija je na pobudo obinskega sveta Zveze sindi-katov obravnavala stanje v Projektivi-ineniring. ki je tozd SGP Hrastnik. V tozdu je zapo-slenih 23 delavcev, od tega 16
v Ljubljani in 7 v Pritini. ki pa se niso obnaSali preve go-spodarno in samoupravno.
eprav ima tozd pravilnik o razporejanju iistega dohodka in sredstev za osebne dohod-ke, ta ni usklajen z doloili za-kona o zdruenem delu, saj ne upoSteva nagrajevanja po de-lu. Da bi bil poloaj e slabSi, pa se v tozd ProjBktiva-ineni-ring niso drali niti tega pravil-nika. temvefi je viSino osebnih
dohodkov za posameznike do-loala komisija za delovna ra-zmerja na predlog individual-nega posfovodnega organa. Pri tem je prilo do tega. da zo imeli delavci v Pritini pov-preno za 20% nije osebne dohodke. eprav so osnove in meriia zanje ista.
Na doKaj udno samouprav-tjanje v Projektivi-ineniring kaejo tudi njihovi zbori delav-cev. saj so jih imeli posebej v Pritini in posebej v Ljubljani. Dnevni redi posameznih zbo-rov so bili razlini, tako da ni bilo mogbe ugotoviti, kakne sklepe je zbor sprejei.
Deloval ni niti odbor samo-upravne delavske kontrole, ki se je od ustanovitve v oktobru 1976 do marca 1979 sestat sa-mo enkrat, pa e to na pobudo drubenega pravobranilca sa-moupravfjanja. Letos se je od-bor sestal vekrat, vendar so na sestankih razpravljali le o predasni razreitvi poslovo-dnega organa, ki je zaet kriti-zirati posamezne nepravilno-sti.
Za stanje v tozdu pajevveli-ki meri kriv sam individuafni postovodni organ, ker ni spo-soben prepreiti osebnih inte-resov posameznih lanbv de-lovnega kolektiva, ki so izdelo-vali projekte la fizine osebe ter jih za odSkodnino od 1000 do 1500 dinarjev overjali z }\-gom delovne organizacije. Po-leg tega je sklepal in podpiso-val pogodbe nad pooblastili. ki jih je imel ter dopuSal dejav-nost za katero tozd ni bil regi-striran. Tako je kar 70 odstot-kov dohodka tozda predstav-Ija! zasluek od posredovanja del za montao toplovodnih instalacij.
Po poroilu komisije za drubeni nadzor so delegati sprejeli odlok o uvedbi nasled-njih zaasnth ukrepov:
1- imenuje se kolegijski po-slovodni organ. v katerem so Sreko Kontih, Breda Pregelj in Avgust Kussel. 2. Razpustita se komisija za delovna razmerja in odbor sa-moupravne delavske kontrole.
3. Zaasni kolegijski poslo-vodni organ morav 15dnehpo sprejetju odtoka izdefati sana-cijski program za odpravo vzrokov, ki so povzroili mot-nje v samoupravnih odnosih in oSkodovaii drubenl interes.
V nadaljevanju seje so dele-gati razpravtjali o spremembi odloka o urbanistiinem pro-gramu za obmoje mesta Ljubljana. S predlogom se ni-so strlnjali predstavniki Belin-ke, saj bi radi. da b~< bifo dovo-Ijeno izdelati urbanistino do-kumentacijo in izdati lokacij-sko dovoljenje pred" izdelavo zazidalnega narta, ker bi v nasprotnem pnmeru zavirali nartovane investicije in s tem naredili gospodarstvu medve-djo uslugo.
Po obrazloitvi predstavnika obfiinskaga izvrSnega sveta so delegati sklenili. da pripombe ne morejo upotevati, saj je na eni strani interes tovacne, na drugi pa so krajani, ki se mora-jo z zazidalnim nafirtom stri-njati.
Na seji zbora zdruenega dela so delegirali tudi deiegale za 22. sejo zbora zdruenega dela Skupfiine mesta Ljub-Ijana
Konec seje zbora zdruene-ga dela se (e nepriakovano zavtekel. ker so bili nekateri poroevalci na seji zbora kra-jevnih skupnosti, ki je bila ob istem asu To pa bo potrebno v prihodnje uskladiti. saj z vi-dnim zavlaevanjem seje po-stanejo detegati stabe volje in niso vet pnpravljeni akltvno sodelovati v razpravi
DUAN RENELJ
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si