Posamezna številka 1 K, Poitntna plaiana v gotovini. ki 243, v umm, v so&oia, une 23. oKioura m t SLOVENEC« volj« i>o poitl ca v«a strmi Jnjo- siaviio ta v Ljubljani: žs cfttu leto na;ir?j. B 130— z« yol leta „ ,. „ 92"— ta četri leta „ .. „ sa ra Esacea „ .. „ 15'— SntauzeiHSko celoletno E3 Soboina izdaja: — 5Ja eelo leto.....K 3C ~ sa (aoseastro.... - - ; ,:e:.' ,i£tT?(5 » v Kopitarjevi ulloi štev. fi/ilU Eotopisl «e ne vračajo; nefranStraus plsns/: se ae sprajeciijo. Greiia. tolal. štv. SO, oprava, siv. 228. LBIO KLVUL Ir » '' Inseratl: Esostolpna petltvrsta (83 m» stroka ta 3 mm visok* «11 ajt prostor) m enkrat ... po S •*— poslana itd. .. po K tw Pri večjem naročila pop ost Kafatanjki oglas j9/8mm KIS, Izhaja vsak dan lavsemši po-BedelJ«^ .n dan po praznita, ab 5. url ajutraj. Oprava je ▼ Eoplt»rts»i al. 8. — Račan poštne tira a. ljubljansko št. 650 za naročnina la št. 349 sa oglasa, avstr, ta češke 24.787, oqr. 23.511, bosn.-Uero, 7563. LDU ran?;, 22. oktobra. (Brezžično.) Poslaniška konferenca je proučevala jugoslovanski odgovor glede izpraznitve Koroške in je sklenila, da bo v novi noti zahtevala, da jugoslovanske čete brezpogojno izpraznijo Koroško. Belgrad, 22. oktobra. (Izvirno.) Kakor izvemo, je naše v coni A stoječe vojaštvo dobilo povelje, da se mora tekom današnjega dne umakniti iz plebiscitnega ozemlja. Plebiscitna komisija je podala izjavo, da jamči za to, da so nikomur, uc našim uradnikom, ki ostanejo začasno se tam, in ne prebivalstvu, nc bo zgodilo nobeno dejansko nasilje, (Zopet leži dokaz pred nami, da se centralna vlada brezpogojno uklanja pritisku entente, katera izvaja proti nam silo, kakršne si ni upala izvajati proti nobenemu alliranemu narodu. Op. ur,) Belgrad, 22. oktobra (Izvirno.) Ostavka delegata Jovana Jovanoviča jc sprejela in na n .-.to začasnega njegovega namestnika dvornega svetnika dr. Iva Šublja jc za delegata pri plebiscitni komisiji v Cc-lovcu imenovan Srb, bivši poslanik gosp. Kosta Hristič. Belgrad, 22. oktobra. (Izvirno.) Vsled včerajšnjega ujtimatuma zaveznikov ie vlada poslala na Koroško novega delegata dr. Hrističa z namestnikom dr. Šubljcm, da izvrši zahtevano evakuacijo naših čet. Administrativna uprava pa ostane v naših rokah, dokler se naša delegata ne dogovorita s plebiscitno komisijo o načinu in času predaje. LDU Dunaj, 22. oktobra. »\Viener Mittag« poroča iz Celovca, da odnašajo Jugoslovani iz Koroške zasebno in državno lastnino. S Koroška tragedija je postala predmet Strankarskih razprav, postala je predmet boja med Slovenijo in Belgradom. Naš tisk se v vedno večji meri polaščujc tega vprašanja in prav kmalu bodemo videli, kako bodo različne patriotske struje začele kovati iz te nesreče kapital za volitve. »Slovenski Narod« skuša vsled pomanjkljivega zaupanja volivcev v demokratsko stranko s koroško nesrečo v javnosti agitirati za svojo skupino. Zopet jc objavil članek iz srbskih listov, cla more s pomočjo drugih napadati deželno vlado za Slovenijo. To pot citira radikalno »Epoho« in pravi: »V prvi vrsti je bila naša javnost, zlasti srbska, slabo informirana o koroškem vprašanju. V tem oziru pa pada glavna krivda na pokrajinsko vlado v Ljubljani, ki je bila najbolj poklicana, da o tem zadostno poduči našo javnost in da se le-ta ss koroškim vprašanjem pravočasno zainte-resuje v časopisju, na javnih zborovanjih itd. Krivda pada na slovenske poslance ,vseh skupin, ki so bili popolnoma neaktivni v parlamentu, ali so se dotikali vprašanja samo površno, tako cla niti naši parlamentarni krogi in vsled tega tudi vlada niso imeli možnosti, da bi se resneje in pravočasno zainteresovali s tem vprašanjem. Pokrajinska vlada v Ljubljani pa je bila v svojem postopanju tako slepa, da je io podobno naravnost zločinu. Ona je nam- reč pridclila plebiscitni komisiji kot referente celo čistokrvne Nemce iz Gradca, kakor n. pr. nekega Rudolfa Steinmetza, bivšega c. in kr. poročnika, katerega naša sodišča zahtevajo za izvršene zločine proli mednarodnemu javnemu pravu v času, ko je bil avstrijski komandant v nekem mestu v Sandžaku. Tega človeka jc tedaj pokrajinska vlada v Ljubljani določila v to, da »ščiti < interese Slovencev v tako delikat-nem vprašanju! Sedaj poglejmo, da-li jo naša vlada skrbela za potrebne medna-rodno-pravne garancije za izvršitev plebiscita na Koroškem? Zdi se, da ne. Ne-zavisno od navedenih oogreškov opozarjamo na neko vest, objavljeno v pariškem »Tempsu« dne 12. t. m. o plebiscitu na Koroškem, iz katere je razvidno, da na Koroškem izvršeni plebiscit pod navedenimi okolnostmi ni veljaven. V tej notici sc pravi doslovno; »Eden avstrijski aero-plan jc plaval nad plebiscitno cono, motajoč propagandistične letake. Neki drugi aeroplan, ki jc tudi plaval nad to cono, se je moral vsled defekta spustiti na tla; pilot je ostal nepoškodovan,« Po mednarodnem pravu je v sličnem slučaju zračni prostor nad plebiscitnim ozemljem istotako nevtralizovan, kakor sama oblast plebiscita, Avstrijci so kršili nevtralnost plebiscitne cone v najdelikatnejšern momentu. Radi tega ta plebiscit ne more biti veljaven, niti priznan z naše strani. Plebiscit sc mora obnoviti, to tembolj, ker smo tudi poleg gori navedenih činjenic dobili znatno število glasov (41 odstotkov). Besedo ima kraljevska vlada!« Temu nasproti moramo ugotoviti sledeča dejstva, katerih resničnost je tako neizpodbitna, da o njej nihče dvomiti ne more. Če nam srbski list zatrjuje, da je bila srbska javnost o koroškem plebiscitu slabo poučena in da zadene glede tega glavna krivda deželno vlado za Slovenijo, moramo javno ugotoviti, da je bil plebiscitni komisji v Celovcu prideljeu na izrecno željo gospoda delegata urednik »Domovine« in Žerjavov pristaš g, P 1 u t, ki je imel izrecno nalogo, da skrbi on za informacijo hrvatskega in srbskeag časopisja, s katerim da ima on žc od preje dobro zveze, Ako la gospod ni storil svojih dolžnosti, zadene krivda njega, gotovo pa ne deželne vlade, ki njega ni niti predlagala niti imenovala, temveč se jc vse to zgodilo brez njenega zaslišanja. Kar se tiče izvajanj, ki sc nanašajo na g. Rudolfa Steinmelza, omenjamo, da mi tega gospoda nc poznamo bliže, vemo pa, da jc Slovencc in da je bil član delegacije naše kraljevine na mirovni konferenci v Parizu in tudi vemo, da ga tja ui poslala pokrajinska vlada v Ljubljani, temveč centralna vlada v Belgradu. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da od nobene strani nismo doslej slišali o kaki pritožbi proli gospodu Steinmetzu nc v Parizu in ne sedaj v Celovcu. V t c m o z i r u so tedaj očitki neupravičeni. Če pa imajo Srbi z g. Steinmetzom kak račun poravnati izza vojnega časa, tega nc vemo; pač pa sc moramo čuditi, da ga je centralna vlada kljub temu poslala kot svojega delegata na mirovno konfercnco v Pariz. To jc naš odgovor »Slov. Narodu« in »Epohi«, kateri smo vsekakor hvaležni, da jc ugotovila odgovornost centralne vlade in povdarila neveljavnost koroškega plebiscita. Neizpodbitna resnica je, da je belgrajska vlada lahkomiselno, malovestno, in čc se poslužujemo terminologije »Epo-he«, zločinsko dala plebiscitni komisiji vse pravicc iz rok, katere so si naši delegati v Parizu s tolikim trudom, naporom irs bojem priborili napram Nemški Avstriji, in to kljub ugovorom, protestom iu opominom slovenske vlade in kljub njenemu odstopu, Tako se je zgodilo, kar je deželna vlada v Ljubljani Belgradu napovedovala: nastal je na Koroškem položaj, v katerem glasovanje nt moglo drugače izpasli, kakor je izpadlo! Trdno smo prepričani, da bi bile stvari povsem drugače izpadle, ako bi bil stal na čelu neuklonjeni Stojan Protič. Tudi mi smo mnenja, da ima „e-daj besedo kraljevska vlada, ki ima vso oblast in vso moč v svojih rokah. Toda beseda, ki je prišla, ko to pišemo, od kra- ljevske vlade v Ljubljano, ie ta, da morajo naše čete zapustiti t današnjim dueiji brezpogoin» slovensko Koroško. trn se vrši vponedeljek dne 2 5. okt. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Ur.ion v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1, Poročilo o političnem položaju« Po* roča dr, Korošec. 2. Naš volivni program, Poroča dr< Gosar. 3, Naše gopodarske naloge. Poroča poslanec Brodar, 4. Sklepanje o kandidatih za volitve v ustavotvorno skupščino. Poživljamo vse zaupnike, ki dobe \ prihodnjih dneh pismena vabila, da se te« ga velevažnega zbora zanesljivo vdcležc- Načelstvo SLS. nega ministra $teSats©vi Belgrad, 22. oktobra. (Izvirno) Kakor znano, jc finančni minister dr. Stojanovič clal Narodnemu predstavništvu zagotovilo, da finančni zakon no uveljavi, dokler finančni odbor zakona ne pres motri in v sporazuma z ministrom i lo sklene izvestnili sprememb. Trdno nadejajoč ee na to, jc Narodno predstavništvo dalo vladi pooblastilo, da izvede nekatere zakone potom ukazov. Zdaj pa se j; izkazalo, cla je finančni minister izdal finančni zakon brez sprememb, sklenjenih cd finančnega odbora in tako Narodno predstavništvo enostavno prevaral. Poslanec »Jugoslo'-\ anskega kluba«, V c s c n j a k, jo vsled tega danes v Narodnem predstavništvu podal protestno izjavo, v kateri koustalira, da jc g. finančni minister v svojem ekspozeju v seji Narodnega predstavništva izjavil, da je usvojil vse spremembe finančnega odbora. Uverje-ni, da so te spremembe res sprejete, so poslanci glasovali za ukazne naredbe. Medtem pa so poslanci seda j opazili, da finančni minister v finančni zakon ni sprejel nobene bistvene spremembe, katere je predlagal in sklenil finančni odbor. LISTE I v a u D o 1 e n e c : ' Herman Wendel o Slovanih« (Konec.) Z mislijo, da Jugoslavija obstoja in da Bo procvitala kakor malokatera druga drŽava — rodovitnost Macedonije stavijo nemSki pisatelji r eno vrsto z rodovitnostjo Egipta — se bodo evropske države, ki jim razvoj Jugoslovanov ni prav po godu, tem laže sprijaznile, čim bolj bodo spoznale Jugoslovane, njih zgodovino in njih kulturo v pravi luči. če jc hotel pisatelj v svoji prvi knjigi pripraviti Nemce na neizogibnost jugoslovanskega pokreta ,ima v drugi knjigi namen, »Sildslawisches zu zeigen, v/ie es wirklich ist, und uns (Nemcem) ein vicl verkanntes und verleumdetes Volk naher zu bringen, das, wenn iiber kurz oder lang Dcutschosterreich mit uns verschmolzcn ist, zu den unmiltelbarcn Nachbarn der dcutschen Republik geho-ven wird.« (Iz predgovora.) Zato jc pričel pisatelj seznanjati v manjših člankih — najdaljši obsega 12, najkrajši komaj 4 strani naše knjige — Nemce z razmerami v Jugoslaviji, žc med vojsko jc bil napisan članek o agrarnem vprašanju v Bosni in Hercegovini, kjer je pustila Avstrija srednjeveške fevdalne raz- mere dostikrat skoro nedotaknjene. Ob obletnici smrti največjega hrvaškega pesnika Petra Preradoviča (aprila 19.18), jc pojasnil pisatelj v zvezi z opisom pesnikove osebnosti ludi narodni preporod Hrvatov. O osebnih zvezah, ki vežejo pisatelja z osebnostmi iz jugoslovanskega političnega življenja ,nam priča prijateljski nekrolog srbskemu časnikarju socialistu Dušanu Po-poviču. Razvoj socializma v Jugoslaviji obdeluje pisatelj v posebnem odstavku, prav tako tudi stranke na Hrvatskem. Vehc-menlno pisani odstavek »Habsburgs Schuld« slika umazano politiko, ki jo je vodil Dunaj proti Srbom od časa, ko so opetovano prosili Srbi Avstrijo, naj jih reši turškega jarma, pa do 1. 1914, ko so izvili na Dunaju iz trte vest, da je imela ofi-cielna Srbija zvezo z umorom v Sarajevu. Posebno pa moramo biti pisatelju hvaležni, da je v teh težkih časih brez ozira ua desno in levo povzdignil svoj glas v prilog naši stvari v sporu z Italijo: «Ob wir gleich mit gebroehenen Rip-pen im Abgrund liegen, in unserem Elcnd der Mufle und Neigung beraubt, uns um fremder Leute Hader zu kiimmern. so ist, in diesem Streifall, da alles gesehriebene uud uugeschriebenc, alles gottliche und menschlicbo Recbt sicli nicht aro itallcni-sclien Pol sammelt, echselzuckonde Parlci-losigkeit unvviirdig und 1'eig.« (»A. u. u, S,«, str. 84). Proti Ualijapoin, ki sc sklicujejo na zgodovinske pravice, je zapisal tudi klasični stavek: »Plusquampcrfekt, Perfekt und Im-perfekt sind ungillige Zeiten, wo die Rechte von Volk.ern konjugiert vverden; alles ili-storiseho ist nur Gewall, die sicb der Tod iiber das Leben anmaDt;Gegenwart altein darf auftrumpfcn.« (»A. u. ii. S.«, str. 81). Naj omenim šo iz knjigo :.Siidostcur. Fragcn« dva sestavka, ki sta za nas posebno poučna. To sta člauka o. Črni gori in o Albaniji. Oba se bereta kakor romana, Prvi nam slika umazano sebičnost črnogorskega Nikite, ki jc sprejemal denar od petih držav (Rusije, Avstrije, Italije, Francije in — Turčije) in se cclo življenje pro-tivil vsakemu poizkusu ujedinjenja Srbov, ako bi krona ujedinjene Srbije ne pripadla njemu. To je bil med drugim tudi vzrok, da si je nadel leta 1010 kraljevi naslov; ni hotel hiti »nižji po činu«, ako bi bilo kdaj. treba vpostavili mesto dveh eno samo vladarsko dinastijo. V Črni gori je zatiral vsako gibanje, ki je težilo za ustavo, in prav slabo ločil med državnim denarjem in svojim privatnim imetjem. Tako je prišlo da je bil vladar najrevnejše dežele v Evropi eden najbogatejših knezov sveta. Zato je cclo bolgarski poslanik v Berlinu Hizov", ki jc umrl v zadnjem lotu svetovne vojske, smatral za neobhodno potrebno, da se črna gora zediiii s Srbijo, »ker je čisto srbska dežela, ker vse črnogorsko ljudstvo to združitev vroče želi, kov Črna gora. nima pogojev, potrebnih za modernu neodvisno državo, in ker čutijo Črnogorci nekaj let sem tako organično sovraštvo proti dinastiji, da bi se odločili, če so no izvrši spojitev s Srbijo, preje celo za Avstrijo nego za samostojno Črno goro pod dinastijo kralja Nikite«. ,( Sudosteur. Fra-gen«, str, 118). - Albanski vozel« nas pa, seznanja i Albanci, ki jih je, kakor rečeno, spozna! pisatelj tudi osebno na poti skozi njihovo deželo. Albanci po pisateljevem mnenju za samostojno državo niso zreli, ker je ujih kulturno stanje nižje, nego jo bilo stanje Grkov in Rimljanov ob vstopu v zgodovino. Celo Galci, kakor jih opisuje Cezar, se glede kulturne stopnje dajo primerjati samo z onimi Albanci, ki stanujejo po ravninah, dočim so prebivale) gora skoro popolnoma divji. Razdeljeni so že po zemljepisni legi v mnogo med seboj ločenih plemen, ki sc medsebojno niti v jezikovnem oziru ne morejo sporazumeti in ki. tudi sicer nimajo uobenu skupne ideje. Petina vsega moškega prebivalstva pade kot žrtev krvne osvete, Po veri jih ie kakih '7 desetin mohamedan-cev, 'Z desetini pravoslavnih in l desetina ' katoličanov. Toda verstvo jo zapustilo \ ! značaju plemena prav malo sledov, k-.-i i živi to pleme v taki bedi, da tvori snov j tisti peščici narodnih pesmi, ki jih imajo, j skoro samo: trud in zvijača pri ovčji tatvini. Stran 2. VoHirafl Ml si ftfflnsiitfflantD. SLOVENEC. dne $J. aktoma J920, NAČELNIKOM IN ODBORNIKOM ORGANIZACIJ S. L. S, V ponedeljek, dne 25. oktobra popoldne ob 3. uri naj se zberejo vsi načelniki ln odborniki S. L. S., ki se udeleže zbora zaupnikov, v knjižnični dvorani Jugoslov. tiskarne III. nastr., k važnemu posvetu. Načelstvo S. L. S, v Kandidati J. D. S. Izvrševalni odbor J. D. S. je imel včeraj sejo. Sklenilo se je, da J. D- S- pri volitvah v vseb treh okrožjih nastopi samostojno. Izvrševalni odbor je sklenil zaupnikom predlagati kot nosilce list: za Ljubljano dr.Ivana Tavčarja, za kranjsko okrožje dr. Gre-gorjaŽeriava in za okrožje štajersko-prekmursko dr. Vckoslava K u k o v -c a. — Dr. Tavčar bo torej tudi šel z mladini. Tako bomo imeli v J. D. S. odločnega zastopnika najreakcionarnejšib nazorov v političnem in gospodarskem oziru. In kljub temu je in ostane ta stranka »demokrati čma«! v O kandidatni listini J. D. S< piše »Jugoslavija«: Na včerajšnji seji načelstva J. D. S. se je sestavila lista za Ljubljano. Stranka kandidira gg. dr. Tavčarja, dr. Reisnerja in dr. Mohoriča. Četrto mesto za enkrat še ni zasedeno, ker je gospod, kateremu je bilo namenjeno, kandidaturo odklonil. Pozornost vzbuja dejstvo, da v listi ni nobenega zastopnika »raladinov«, pač pa zastopnik njihovih hudih nasprotnikov, takozvanih -»gospodarskih krogov«, ki so hoteli najprej osnovati svojo lastno stranko, pa so pozneje to misel opustili, Pridružili so se skupini dr. Tavčarja, a baje pod pogojem, da ta vsaj v Ljubljani ne podpira »mladinov«. — Razlog je enostavno ta, ker so mladini tako zelo priljubljeni v Ljubljani, da bi ne dobili niti enega mandata, če ne bi bili naprosili sta-rinov. v Narodno socialna stranka kandidira v Ljubljani Iv. Deržiča, Antona Brandner-ja, Fr. Podbevška in Ivana Hiterja; na Štajerskem nosi strankino listo dr. Rybar. — Nekako čudno se sliši, da bo nosil listo Narodno socijalnjp stranke dr. Rybar, ki je bil s to stranko v Trstu v tako odločnem boju. v »Samostojni.« —— »Jutro« poroča: »Početkom t. m. jc »Samostojna kmetijska stranka« izdala poziv na S. L. S. in J. D. S., s katerim je tema strankama ponujala volilni kompromis. S. L. S. je poziv zasmehovala, J. D. S. pa je izjavila da je pripravljena pogajati se. Pri pogajanjih se jc izkazalo, da je kompromis nemogoč.« — Torej bodo samostojneži nastopili pri volitvah »samostojno«. Kljub temu ostane samostojna stranka privesek liberalne stranke, ki je ravnotako »demokratska«, kakor je samostojna »kmetska«. Samostojneži so sc pač zbali, da ne bi dobili nobenega glasu med kmeti, če se za volitve zvežejo s stranko dr. Kukovca in njemu podobnih prijateljev kmet ga stanu. Tako bodo eni in isti zastopniki kapitalistov, bank in prekupcev nastopili pri volitvah pod dvema firmama. Navzlic temu jih naše kmetsko ljudstvo predobro pozna, da bi šlo na »samostojni« lirn. v Program Samostojne, ki ga objavlja zadnji »Kmetijski Ust«, je čuda kratek in enostranski. V njem ne najdemo nič o rav-nopravnosti Slovencev s Hrvati in Srbi, nič o samoupravi, ničesar o izenačenju davkov, posebej še ničesar o stališču Samostojne kmetijske stranke do katoliške vere in Cerkve, do verskega pouka v šoli in do zakona, Kako pa hočejo samostojni poslanci glasovati, če pridejo v ustavo-tvorni zbornici taka vprašanja na vrsto? In na vrsto pridalo prav kmalu! Najbrž bodo res tako storili, kakor je rekel glede teh vprašanj neki eamoatojnež: »Bodo že gospodje v Belgradu napravili,« To je zelo verjetno. Saj so samostojni popolnoma odvisni od liberalcev. v Mušica in slon. Katoliški Cerkvi se obetajo jako resni časi. Na seji izvršilnega odbora J. D. S. v Ljubljani 21. oktobra tega leta je namreč dr. Žerjav razvijal tudi svoj cerkveni program, rekoč: »Razmerje do cerkve J. D. S. kot svobodomiselni stranki ne bo delalo težav< Katoliška cerkev nosi v svojem plašču mir in vojno z našo stranko in državo, Ako bo zmerna, zlasti če bo prenehala z organiziranjem posebne cerkvene politične stranke, ne bo nikdar incidentov. Drugim veroizpoveda-njem ne pride na misel, da organizirajo verske stranke, Klerikalizem, ki ga vodi šef v italijanskem Rimu, bomo preganjali, dokler ga ne preženemo is Jugoslavije!« — Katoliška Cerkev stoji sedaj pred uso-depolnim vprašanjem: nadaljevati svoje delo ali pa poslušati Gregorja Žerjava, Kajti sicer jo on prežene iz Jugoslavije, Mi bi svetovali, naj postane zmerna in ne nese boja v svojem plašču, ker v tem slučaju ji bo voditelj kranjske J. D. S. za enkrat še prizanesel. ČLANOM NAČELSTVA S. L. S. V ponedeljek, dne 25. oktobra ob 3. uri popoldne bo po zboru zaupnikov seja načelstva S. L. S. v posvetovalnici K. T. D., Jugoslov. tiskarna I. nadstr. Načelstvo S. L. S. v O avtonomiji se je dr. Žerjav v svojem programatičnem govoru sledeče izjavil: ^Državno upravo treba izdatno dekon« centrirati. Poleg tega naš program priporoča samoupravo občin, okrajev, pokrajin z lastnimi dohodki in imetjem, z voljenimi zastopi, ki bodo izdajali tudi norme v okviru pooblastila v ustavi in posebnih zakonih in prevzeli tudi upravne naloge lokalnega značaja. Paziti je treba, da se najde prava srednja linija: da bodo ti zastopi pred vsem gospodarski, ne pa torišča neplodne ali celo plemenske politike, da ne dobe bremen preko financielne zmožnosti onih, ki jih predvsem dosežejo davki samouprav-nih teles, po drugi strani pa, da nam bo varovana dragocena iniciativa in kontrola samouprave in da se uvažujejo krajevne jazmere. Pri tem bomo strogo izključevali avstrijski dvotirni sistem, ki je dopuščal, da sta državni in samoupravni aparat drug drugemu izpodjedala avtoriteto. Odklanjamo tudi vsak prikrit federalizem, ki ga vsebuje Protičev in klerikalni načrt s tem, ! da hoče od deželnih zborov izbranim od- j borom poveriti tudi vso državno notranjo ; upravo v pokrajini,« — Smisel teh besed ; je na eni strani nepredoren kakor ljubljanska megla, na drugi pa čisto jasen: Jugoslovanska »demokratska- stranka je proti temu, da bi samouprava imela kaj oblasti glede notranje uprave in da bi ne imela absolutno nobene politične moči, temuč samo gospodarsko. To je dr. Žerjav odkrito povedal, okoli vsega drugega pa hodi kakor mačka okoli vrele kaše. »Plemensko«, to se pravi, slovensko politiko pa naj vodijo v Belgradu Vesnič, Draškovič in Stojanovič, To je program Jugoslovanske »de- mokratične« stranke, Kdor je za to, bo 28, novembra volil dr. Žerjava, v Samoupravo razume dr. Gregor Žerjav jako originalno. On v svojem pro-gramnem govoru na eni strani odklanja takozvani dvotirni sistem, kjer obstojata vzporedno državna in deželna uprava, na drugi pa zopet'odklanja načrt naše stranke, ki hoče od deželnih zborov izbranim odborom poveriti državno notranjo upravo. Po njegovem bi torej deželna uprava ne imela državne notranje uprave, na drugi strani pa bi ne obstojali dve, državna in deželna uprava, ampak samo ena. To nelogično kolobocijo naj kdo razume! Dve upravi ne smeta biti, samo ena, in ta ena uprava ima biti državna in ne deželna. To je centralizem v najhujši in najizrazitejši obliki. Potem pa dr. Žerjav šc govori o avtonomiji! Tako slepomišenje servira J. D. S. slovenski javnosti kot nekaj demokratičnega. v Delavski program je na seji izvrše-valnega odbora J. D. S. 21. tega meseca dr. Žerjav tudi razvijal. Povedal pa ni nič razven da se je izjavil proti splošnemu 8-urnemu delavniku v industriji. Ni pa voditelj jugoslovanske »demokratične« stranke povedal, da je njegov drug po stranki in mišljenju, minister Draškovič, predložil te dni zakonski načrt »o redu in radu«, v katerem se delavstvo obvezuje, da štrajk štirinajst dni prej napove, da ga more oblast lažje zadušiti, se militarizirajo najvažnejša podjetja in vsako gibanje za izbolj* šanje delavskega položaja s policijsko in vojaško silo onemogoči .Tako demokratska stranka z zakoni in odredbami duši delavstvo, njeni voditelji pa mečejo ljudem peska v oči s »programatičnimi izjavami«, v O dolžnosti dela je govoril 21. t. m. v izvršilnem odboru J. D. S. njen voditelj. Nalaga pa dolžnost delati samo delavcem, katerih zahtevo po splošnem osemurnem delavniku v vseh industrijskih obratih imenuje brezmiselno ,ne zahteva pa dolžnosti dela za one, ki nič ne delajo, ampak samo uživajo sadove tujega dela. Takih »demokratov« varuj nas Bog! Kaj je vse »Jugoslovanska Demokratska Stranka« naredila za »Jugoslavijo?« 1. Valutno reformo 1 ; i, dr. Kukovec pa je celo zahteval i : tO, in j® s tem konfisei-rala dve tretjini našega premoženja. — 2 .Naložila po 3vojem finančnem ministru Etsakoviti preračun, kateri bo u«i?il naše gospodarstvo. 3. Odpravila deželno avtonomijo Slovenije, tako da caa zdaj absolutno komandizajo Pribičeviči, Bruskoviči in Stojanoviči. v Stanovanjsko vprašanje je reševal vodja »demokratov«, na seji J. D. S. v Ljubljani in rekel: »Napeli bomo vse moči, da rešimo stanovanjsko vprašanje. Z garancijo obresti in drugimi pogoclnostmi bo mo« gače privabiti ali pa, če ne gre drugače, prisiliti privatni kapital, da gradi.« — Pred volitvami v ustavodajno skupščino napenja dr. Žerjav vse svoje moči, da prisili privatni kapital, da gradi hiše, ko pa je naš poverjenik za socialno skrb dr. Gosar izdal naredbo, da privatni kdpital k temu prisili, pa sta tovariša gospoda Žerjava, ki jih zdaj J. D. S. z njim vred kandidira, dr. Tavčar in dr. Kukovec, napela vse moči, da to preprečita. Voditelj J. D. S. je svoj programni govor zaključil takole: »Naj pade demagogija, naj živi ljubezen do edinstvene domovine in razum: Ako ta dva činitelja prodereta, bo pri volitvi zmagala JDS.« — Moralo bi se reči: »Ako so že Vsa rodovitna zemlja se nahaja v rokah absolutno vladajočih veleposestnikov. Treba bi bilo najprej, da bi prišla kaka sosedna država, ki bi jim osvobodila zemljo ia ustvarila varnost življenja in imetka. Pisatelj je bil ob času, ko je pisal »Siidosteur. Fragen«, mnenja, da bi bilo za Albanijo najbolje, če jo zasedeta Srbija in Grčija. Albanci hi smatrali vsako vlado za osvoboditeljico, ki bi jim rešila zemljo fevdalcev, ki posedujejo na desettisoče ha rodovitne zemlje. Seveda takrat Srbija ni imela Še dohoda do morja ia hi' se bila — vsaj pred svetovno vojsko — vsled lastne koristi rada poprijela nadv snaežtegave ne koristi rada poprijela nadvse težavnega dela, da zanese civilizacijo med Albance. Dandanes, ko ima Jugoslavija dru-ge dohode do morja, nisem uašel nikjer med Srbi kake izrazite želje po Albaniji. Wendel je, kakor rečeno, obiskoval pred vojsko samo balkanske države. Posebno intenzivno se je bavil s Srbi. V Slovenijo je prišel prvič baš o času, ko je nastopila demokratsko-socialistična vlada. Zato je naravno, da mu je bilo baš vsled razmer in načina, kako je spoznaval našo državo, najtežje dobiti pravilno sliko o krščanski demokraciji, ki jo zastopa v politiki SLS, oziroma Pučka stranka ua Hrvatskem. V celčti lahko opazujemo, da je njegovo mnenje o Slovencih tem ugodnejše, čim bolj neposredno jih je spoznaval. V našem časopisju jc bilo žc objavljeno mesto, kjer pisatelj pohvalno oino-uia delovanje naše duhovščine; »In deu Dorfern mit ihren weiJ3ge-tunehien, auUen und inneii sauberen uud geraumigen Hausern erinnert nichts aa deu Sudeu und nichts an deu Osten Eu-ropas; \vare es eiu v/emg schmutziger, maa komite sich iu Frankreich wahnen. Viel Verdieust an diesem hoheii Stand der Gesittung hat die mit dem Volk fest verwachsene katholisehe Geistlichkeit, die — der Name des unlangst verstorbenen Dr, Krek ist Fahne und Programm — durch Grundung und Ausbau von \virt-schaftlichen Organisationen die nationale Widerstands>kraft der breiten Schichteu starkte und das kleinste Dorf in ein Netz von landwirtschaftlichen Kredit-, Pro-duktions- und Konsumgenossenschafteu einspanna.« (Str. 100). Na nekaterih mestih se seveda opazi, da ni bil pisatelj zadostno informiran o ciljih imenovanih dveh strank. Tako se nahaja ua nekaj mestih (n. pr. na str. 31 in 130 knjige f A. u, ii. S,«) napačno mnenje o stališču SLS v vprašanju agrarne reforme in o vzrokih, zakaj je stranka proti centralizmu. To se ne bo zdelo nikomur čudno, če vpošteva, da je bil detični članek 3pisan že v avgustu 1.1919 (ne: 1918, kakor stoji pomotoma v datumu na strani i6), torej preden je mogel pisatelj bliže spoznati posamezne stranke v naši novi državi. Nekatere »lapsus calami« v knjigi »A. u, ti. S.« bo pazljivi bralec sani popravil, Tako n. pr, se mora glasiti datum ua str, 86 očividno; :-Januar 1920,c (no 1919), Na nekaterih mestih se nahaja pomotoma tudi izraz . grško-katoliškirf mesto »pravoslavni« (»S, F.« str. 15 in 51, »A. u. u. S.« str. 22), dasi seveda pričajo druga mesta, da pisatelj dobro loči med pravoslavnimi in med uniiranimi kristjani. Posebe pa moramo omeuiti sijajni Weudelov slog, O ujeto je dobil bralec že malo sliko na podlagi onih krepkih stavkov, ki smo jih citirali v razpravi in ki bi jih bilo dostikrat prav težko prevesti v slovenščino, Branje Wendelovih političnih spisov je estetičen užitek. Nekaka preprosta eleganca jo v njih* Primere so vzete iz navadnega življenja in tako nazorne, da ti misel, ki jo hoče pisatelj izraziti, res kar oživi pred očmi. Wendelovo pripovedovanje je lapi-darno in zahteva od bralca, ki hoče slediti in uživati, da ue bere prehitro. Sicer pa tega bralec itak no bo storil, ker pisatelj od njegovo predizobrazbe toliko zahteva, da bo tudi dotični, ki mu polje naše domače zgodovine ni tuje , moral dostikrat obstati in iskati v svo.iem spominu ali pa v zgodovinskih knjigah že pozabljene podatke. Po našem mnenju je šel pisatelj v tem ožim na več mestih predaleč in dal hrustatl bralcu presneto trde orehe. VVendol je napisal poleg imenovanih dveh del tudi knjigo ».vlakedonien und der Friede«, ki jo je pa nemška cenzura med vojno zaplenila. Sedaj je izšla knjiga 1 oti pisateljevi volji, Ko je namreč delo pisal, ie moral z f »* na cenzuro nuiosre __ Stev. 243, vsi ljudje pri nas padli, na glavo, ako ni več nikogar, ki ne bi sprevidel hinavščine J .D. S., in ako so vsi tako slepi, da ne vedo več razlikovati besed od dejanj, potem bo pri volitvah zmagala J. D. S,« S čem nas je osrečila »Slovenska demokratska stranka?«: i. Razbila pt dr. Žerjavu 145 avtonomnih občinskih odborov, — 2,Onemogočila stanovanjsko reformo dr, Gosarja s tem, da jo vzela v zaščito velekapitaliste. — 3 Glasovala zoper žensko volivno pravico v konsUtuanti. in hotela oropati kmefuko žanstvo iste pravice v občinah, — 4, Onemogočila upravno sodišče za Slovenijo, da smo brozza-ščltno izročeni birokra ličnemu absolutizmu. — 5 .Zagovarja militarizem in proti« delavsko zakonodajo ministra Draškoviča, v Ministrom sc mudi z ustavo. Glasilo »Hrvatske Zajednice«, »Hrvat«, se bavi z načrtom ustave, ki ga izdeluje vlada in Z govoricami, da sta tudi zastopnika »Zajednice-:, ministra Drinkovič in Kovačevič, ta načrt odobrila. »Hrvat« izjavlja, da tega ne veruje ,čc bi pa bilo res, da soglasje teh ministrov stranke ne veže. Najbrže je to intriga »demokratov«, ki bi pred volitvami radi natvezli javnosti, da so. voditelji vseh strank v vladi za centralistični načrt ustave, kakršno bi radi imeli v državi »demokrati«. Glasom informacij »Hrvata« je ministrski svet sklenil samoupravo brez političnega zastopstva in zakonodajne oblasti. — Vladi v Belgradu sc sploh čudovito mudi z ustavo, kajti danes se poroča, da je že imenovana »komisija za upravno razdelitev kraljevine SHS.,« v katero so imenovani dr. Jože R u s , dr. Radivojevič, dr. Milovao Grba in Filip Lukas. Komisija ima nalog, da zbere potrebno gradivo in izdela preaiog o upravni razdelitvi naše kraljevine z ozirom na prometno-gospodarske razmere in potrebe. — Kako se to lepo sliši: »prosvetno-gospodarske potrebeU Morebiti razdele Slovenijo v tri »pokrajinske vlade«, Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Brez legislative seveda, Potem naj demokrati to ustavo kar oktroirajo, utavodajna skupščina pa naj jo sprejme. Če ne, jo lahko razženejo, kakor je to delal rajnki grof Tisza slavnega spomina. Pribičevič bi bil za to sposoben. v Proti centralizmu piše »Obzor« jako. zanimiv članek. O programu Demokratske stranke pravi: »Težko je, da bi od 88 mandatov v Hrvatski demokrati dobili 10 in še za te se bodo imeli zahvaliti Srbom. Med Hrvati v obče ne more biti pristašev, demokratov, ker take samomorilske politike ne more noben človek podpirati, ako ni v to primoran. Treba samo prečitati njihov program, pa je jasno, da Hrvati nc morejo pristati ca to, da bodo prosto material za davke in vojsko, o njihovi usodi v najmanjšem vprašanju pa bi smel odločati samo Belgrad. Tega ne sprejme noben Hrvat niti takrat, če bi to sklenila konsti-tuanta, toda v konslituauti bo odločevala kvalificirana večina in mi upamo, da bodo Hrvati zadosti motni, da tak centralizem in tako smrtno obsodbo s svojimi glasovi onemogočijo,« — »Obzor« računa na 200 glasov jugosl. avtonomistov, ne vštevši še druge stranke. Glede teh pravi, da srbska radikalna stranka gotovo ne bo za centralizem Pribičeviča! Stojan Protič ne bo pogazil svojega programa. Nato se bavi Obzor.: s sejo ministrskega sveta, ki se je pečal z ustavo, in pravi, da ali ni res, kar demokratska Politika« poroča (da šo namreč tudi nedemokratski ministri sprejeli stvari izpustiti iu drugo omiliti. Toda žrtve na vsebini to so cenzuri zdele še vedno premajhne. Knjiga je bila ob času, ko bi bila aktuclaa, prepovedana. Sedaj so jo dogodki prehiteli. Letošnje puietjc je dovršil Wendel novo delo u Jugoslovanih: »Aus dem sudsla-wischen ilisorgimento«.Na podlagi življenja iu del znamenitih mož (Dositeja Obra-doviču, Gaja, Strossmayerj.a, Svetozarja Markovica iu Kreka) jo opisal jugoslovanski preporod. Knjiga je v tisku in Lo izšla pri Pcrthesu v Gothi, V drugi polovici letošnjega avgusta se jc podal V/endel ua svoje šesto potovanje po Jugoslaviji, Mudil se je nekaj dui v Ljubljani, v Zagrebu in Belgradu; od tu jc pa odpotoval 8. septembra v Ma-cedonijo. Tudi o tem potovanju izide posebna knjiga, Wendel je tudi stalni poročevalec lista »Frankfurter Zeitung« o razmerah v Jugoslaviji, Vsak dan dobiva približno 25 slovenskih, hrvaških iu srbskih časnikov. Njegova knjižnica morebiti največja zasebna knjižnic jugoslovanskih knjig v Nemčiji. Mi želimo pisatelju veliko uspeha pri njegovemu delu. Najlepšu lavoriko si bodo priborili tisti, ki bodo po grozotah medsebojnega sovraš'va največ ripomogli k udejstvovoiiju resnico, da su.o ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, B e 1 g r n d , 11, septembra 1920 Ste*. 243, SLOVENEC, čnts 23. <&toEra fm. Stran 3 vladni centralistični načrt) ali pa bi morali ministri, ki zastopajo hrvatski »Narodni klub« podati demisijo. i v Hrvatska ljudska stranka. Županij-slt! zbor za virovitiško županijo bo v ne-ideljo 24. t. m. v Osjeku. Na zborovanju bo 'govoril tudi minister dr. Korošec. Za zagrebško županijo se je vršil zbor v nedeljo 17. t. m. Na tem zborovanju so postavili volivno listo za zagrebško županijo. Na prvem mestu kandidira dr. Josip Andrič. v Sijajno kritiko razdiralnega dela demokratične stranke oziroma Pribičc-jviča vsebuje izjava, s katero je te dni Vstopil v srbsko radikalno stranko znani dr. Bogdan Medakavič, bivši šef lirvatsko-srbske koalicije in predsednik isaboTa. Dr. Medakovič, eden najboljših jpoznavavcev političnih prilik v Jugoslaviji, opisuje, kako je prišlo do zedinjenja, kako pa se je potem začel splošen propad Narodno skupščino in kraljevsko vlado, kaok pa sc je potem začel splošen propad ■po krivdi politike demokratov, ozir. Pri-ihičevida. Pravi: »Toda tu v Belgradu, v Narodnem predstavništvu in v političnem 'življenju, pri reševanju velikih socialnih in ekonomskih vprašanj, sc je začelo delati z metodami, ki uvajajo desorganiza-Cijo in destrukcijo. Kako* se je odpočetka ustvarjala nova država, tako sc je zdaj ustvarjala nova stranka, ki je imela dati toaha nebrzdanemu častihlepju, zavzeti gospodujoči položaj in zvesti na nič najmočnejšo srbsko stranko, radikalno. To se fc delalo, mesto cla se gradi in ojačujc država in dviga njen ugled. Pozabilo sc c na velika vprašanja, ki jih stavlja realno življenje in ki so sc morala takoj in pravilno rešiti, da se nc oškoduje država. Seda) oni, ki so pred zedinjenjem delali t a dualizem, padajo v drugo skrajnost, zdaj jim je parola centralizem. Sedaj hočejo vse izenačiti, uničiti tradicije, ubiti •vsa plemenska čustva. Sedaj oni, ki so ustvarjali Narodno \jede, ki so se udeleževali vsega, kar se jc 1. decembra 1918 naredilo, z eno potezo vse brišejo, kakor da se ni nič ugotovilo, kakor d« se ni noben dogovor sklenil! Sedaj oni, ki so na sestav Narodnega predstavništva za naše »kraje največ vplivali, temu predstavništvu odrekajo zakonito podlago in kompeten-co in so ie nameravali diktatorsko oktro-irati novi volivni red, da z njim povedejo molitve v Ustavodajno skupščino. Zato ni čudo, da pri taki zmešanosti naše narodno življenje, naši državni posli padajo v večji in večji kaos.« — Dr. Medakovič izjavlja, ida vsled tega vstopa s svojimi prijatelji v Radikalno stranko, ki jc svoj program razširila na brate Hrvate in Slovence in hoče naše narodno edinstvo postaviti na temelj bratske ljubezni in enakopravnosti. Logavas Drava Loče Ledenice Št. Jakob Rožek Si I.s '•10 • >.. t 968 lil N. A. 262 252 228 233 816 189 Globasnlca LibeliČe Libuče Blato Bikarjavas Žvaliek Št. Kancijan Zitaravas Bela 355 374 337 635 r i. 180 295 313 995 285 (1331) f tega. O stvari bi bilo potrebno obvestiti .m« . :.' m ..m/ti.'..- it:_t...«__l___::: j _ l! 277i 283 108 592 57 350 ■167 264 7M K: > (1492) (1865) (434) (1186) (1514) Ker šc noben slovenski časnik ni objavil dosedaj uradnih številk po posameznih občinah in marsikogar, ki pozna krajevne razmere, zanima izvedeti razmerje ljudskega glasovanja, zato podamo v naslednjem številko, kakor iili je ugotovila plebiscitna ko-.misija. , Okrai A Rožek: tor« Skupaj i 537/ 10 '/O 2331 ' 1980 za Jugoslavijo. SiP Skupaj ' 5339 5140 s ■ torej 51 % za Jugoslavijo; i 13 gia3QV. dvomljivih. v . p OItr.il D Velik ovac. \t SlIS N. A. Djckše 273 507 (1766) Crabštp.uj 112 832 (2029) Grebinj 380 1290 (3278) Vovbre 310 443 (1499) Labud 55 717 (1554) Pokrce 134 574 (1529) Pustrica 20 63 i (1196) Ruda 295 503 (1693) Št. Peter n. N . 251 347 (1205) Tinje 44 269 (609) Velikovcc: 230 1162 (2606) Važcnbcrk 347 1024 (2871.) Skupaj 2443 8304 merodajne činitelje v Jugoslaviji, da bi proučili, ali bi ne bilo mogoče pošiljati prebivalstvu na Čresu živila iz Jugoslavije, da bi ne bili radi glada prisiljeni, vdati se svojim sovražnikom. V vsej svetovni zgodovini gotovo do sedaj še ni primera, da bi skušal kdo i. grožnjami izstradanja razna-roditi kako ljudstvo. •• jc. Krščansko -socialna vlada na Dunafu. LDU Dunaj, 22. oktobra. »Miltagsp.« poroča, da bodo krščanski socialci sami sestavili novo vlado. sMi' za Jugoslavijo; 52 glasov torej 22 '/in c/o neveljavnih. Vseh veljavnih glasov 37.303 Za Jugoslavijo 15.278 Za Nemško Avstrijo 22.025 Torej znaša nemška večina 6.747 „\ko seštejemo glasove vseli občin rožeškega, boroveljskega in pliberškega okraja, ležečih na južni strani Drave, imamo Jugoslovani večino 542 glasov. Naravnost presenetljivo visoke številke za Nemško Avstrijo so v občinah: Št. Jakob v P.ožu, Šmarjeta v Rožu, Kotmaravas, škofi čc, Bistrica nad Pli-berkom, Libeliče, Ilikarja vas, št. Kancijan, Zitaravas, Bela, Rucla, št. Peter na V., Labod in Pustrica ste popolnoma nemški občini. Številke v oklepajih pomenijo sltupno prebivalstvo iz L 1900. Pri občinah, pri katerih nekateri deli niso spadali k plebiscitnemu ozemlju, so te številke izpuščene. V rožeškem okraju pa so od L 1900. nekatere občine na novo nastale, zato se ne ve za natančne številke. Iz teh številk se torej vidi, da je glasovala povsod i približno polovica prebivalstva. Ali niso to previsoke številke? Demokratični minister sa-voznik komunistov. Pečuh, 22. oktobra. (Izvirno.) Tukajšnji komunistični svet je dol aretirati več katoliških duhovnikov. Minister Draškovič daje temu mestnemu svetu potuho in je prepovedal vse krščansko-socialne lisic, medtem ko izhajajo. komunistični listi neovirano firmami. Belgrad, 22. oktobra, (Izvirno.) ..iz no-1 tanje Srbije prihajajo jako neugodne vesti za demokrate. Demokrati si nc upajo med srbsko ljudstvo, ki niti ne pozna lega imena. Zaio so si nadeli ime »samostalni«, »liberali« in »naprednjaki«. SPSTr'! (2931) 0'£n?j B Borovlje: a" Žrelee O J 1 o 80 165 (1.256) Medgorjc 106 383 (1056) .Radiše 188 181 (726) Bistrica v il. 500 410 (1751) Borovlje 471 1235 (2543) Hodiše • 274 304 (1204) Kotmara1 ;>• 272 449 (1407) Bilčovas 331 86 b' (777) Zihpolje 112 428 .:• (899) Otok 1 Ki 218 • (630) Zgornja i 139 63 (429) Šmarjeta 279 291 • (1154) Škofiče 28U 354 (1171) Medborovnica 225 315 (1101) Podljubelj 315 >■ ■) J t . (1440) Vetrinj 152 703 (1297) Švctnavas 321 166 (972) Slov. Plnjbork 276 71 ' (899') Selc 511 17 (1007) i i Skupaj 4984 6428 Štrajk radi ju. LDU Dunaj, 22. oktobra. V XX. dunajskem okraju so pričeli radi otvoritve češkoslovaške ljudske šole stavkati nemški učenci. renskem vprasaRt&i. LDU Dunaj, 23. oktobra. Vsi dunajski listi prinašajo izvlečke iz italijanskih časopisov, po katerih zahteva italijansko javno mnenje zasedbo Koroške, če ne bodo jugoslovanske čete takoj izpraznile Koroške. — Giornalc dJtalia« poroča, cla sc italijanska vlada nc bo prej udeležila pogajanj za rešitev jadranskega vprašanja, preden jugoslovanske čete ne zapuste Koroške. Navedeni list zahteva za Italijo kot mejo Julijske Alpe, neodvisnost z Italijo spojene Reke, odstopitev Zadra in nekaterih dalmatinskih otokov. Politični krogi v Rimu imajo malo upanja v uspeh poga- 'an' LDU Berlin, 22. okt, (DKU) »D. Allg. Zeitung« javlja iz Rima po vesteh oficial-nih krogov: V rimskih krogih imajo malo upanja na uspešna pogajanja, ker Jugoslovani zavračajo mejo na Julijskih Alpah. Jugoslovani vztrajajo pri Wilsonovi črti in se branijo pripustiti zvezo Reke z Italijo. mm na iskem. LDU Varšava, 22. oktobra. (Brezžič.) V svoji včerajšnji sc ii sc jc deželni zbor pri glasovanju o treh prvih poglavjih ustavnega načrta izrekel za senat s 195 glasovi proti 183, s čimer jc bil sprejet sistem dveh zbornic. sociaBs- LDU Bruselj, 21. oktobra. (Wol{{.) Kakor poroča »Indepedent Belge« jc generalni svel socialistične stranke sklenil, da sc socialisti morajo udeleževati koalicijske vlade, ako sc vojaška službena doba skrajša na šest mesecev, ako se senat dc-mokratizira, ako so zakonito zagotovi popolna svoboda slavkanja in ako se ukrene vse potrebno proti draženju živil. na glGSKORl. LDU LONDON, 21. oktobra. (Reuter.) Zborovanje železničarjev jc sklenilo, da prično vsi železničarji v nedeljo opolnoči stavkati, če vlada ne sprejme pogajanj z rudarji pred 23. oktobrom. Strašna mm 400 oseb mrtvih. LDU Tientsin, 19. oktobra, (Havas.) V premogovniku Tangham v provinciji Čili sc je dogodila strašna eksplozija. 400 kitajskih kulijcv jc mrtvih. Dosedaj so jih izkopali 119. Nesrečo jc zakrivila neprevidnost osebe, ki jc kadila v premogovniku. NOVA TURŠKA VLADA. LDU Carigrad, 21. oktobra. (Havas.) Novi kabinet je sestavljen. Ministrski predsednik ic Tcvfik paša, Sola bej pa zunanji minister. ... . plešno, da je uprava kriva, a ne pov':, jc uprava zagrešila. Bilo bi želeli, da torei u, ',1. za Jugoslavijo. Okrni C PJiberk; Piibcrk SHS 129 N. A. 406 ; <•. (945) Dober! av as 493 968 (2695) (1115) Železna Kapla. 177 367 Bistrica nad Pi 633 239 ^ (1854) Galicija r v 101 3 i 7 . (1071). S LDU Split, 20. okt. Z otoka Čresa poročajo: Italijani sc zavedajo, da našega naroda nc bodo pridobili na noben način na svojo stran, vsled česar so začeli razširjati vest, da ne bo nihče dobil živji, kdor se nc vpiše v italijansko zadrugo. Če bi bilo to res, hi bili naši ljudje radi lakote prisiljeni, vpisati sc v to zadrugo. Sedaj iz- , . prajujfjo, kaj naj siorc, ako bi došlo do 1 kmetske sinuike. Vendar -j- Koroška katastrofo in dr. Fuc. Pred kratkim jc dr. Puc v »Slovenskem Narodu« nenadoma odkril vzroke koroške nesreče. Velikega narodnega poraza je kriva slovenska uprava. Pcznavatelj vzrokov vseh narodnih nesreč trdi sicer na kaj bi Lo povedal, drugače namreč sploh m mogoče o grehih uprave razpravljati. Na splošno sc mora reči, da ni bilo nikakih pritožb čez upravo slišali; in če se je kak pregrešek javil, sc je takoj tudi odpravi!. Sploh sc mora vsakomur čudno zdeli, cla bi ti grozni nedoslatki, če bi bili res obstojali, ostali prikriti vsem našim oblastem, vsem narodnim svetom, vsem krajevnim odborom in celotnemu občinstvu, Čudno se nam tudi zdi, da je bil dr. Puc v položaju, nemudoma po plebiscitu take nedostalke kritizirati, a ni imel preje niti besedicc kritike, ki bi jo javil na pristojnem mestu. Tega ni storil, ker lega ni mogel, ker se za to sploh ni brigal in ker hoče pač koroško tragedijo izrabljati v agitacijo za svojo polomljeno stranko. Prehitro veselje. »Slov. Narod« ves radosten naznanja, da jc večina kmetijskih podružnic v rokah samostojnih kmetov. Nas tudi veseli, da se vse sorodne duše vesele nad uspehi najmlajšega brala. Zanimivo jc to, da jc neodvisna oziroma samostojna razredna kmelska stranka potegnila v svoje vrste vse liberalne doh-tarje in pismouke, oderuhe in verižnike, pa šc celo marksiste in komuniste. Kajti vsi ti so pri vseh občnih zborih kmetijskih podružnic v največji slogi in bratski^ ljubezni nastopali proti kmetskiin kandidatom. To jc značilno znamenje za »samostojnost in : kmetsko- stališča lc laži- liberalcev in eamostojnežev mnogo prenagljeno. Kljub vsem sleparijam in zahrbt-nostim, ki so jih s pomočjo nekaterih uradnikov pri Kmetijski družbi uganjali, jim nc bo ves trud nič pomagal. Samostojni so napravili iz Kmetijske družbe politikum. Pri uradništvu so zvedeli, koliko članov imajo posamezne podružnice in so nato vpisali naravnost pri Kmetijski družbi neposredno, preden je potekel rok, brez vednosti podružnic toliko članov, da so pri več podružnicah na ta zahrbten način dosegli večino. Čc pa »Slov. Narod« v Kmetijski družbi vidi že liberalno večino, sc vrlo moti. Zagotavljamo ga, da so vsi liberalni elementi od Žerjava do Ureka igro žc izgubili. Pristaši K. Z. imajo žc kljub vsem »lepim političnim manirara: zagotovljeno absolutno večino delegatov. To za nas zadostuje, liberalcem pa puščamo prazno veselje. -f- Grobokopi jugoslovenstva, »Nar, Politika« prinaša uvodnik pod naslovom; »Jugoslovenstvo na minimum«. Ta opozarja, kako danes pridobivajo vedno več tal stranke in struje. ki zanikavajo jugoslovansko misel: AW Srhi Čokorilovci, med IIi-vaii radičevci n frankovci. Povsod se opaža, kako se med mase vrača plemenska nv-sel in sovrašho. Jugoslovanstvo, misel, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci edinstven narod z edintvenimi interesi, nikogar več Oc \lcčc. vanjo na splošno nihče več ne verjame. Kaj je temu krivo? To je vsem očividno: Jugoslovansko idejo so ubili tisti, ki so bili to idejo vzeli v zakup in jo hoteli po svoje in nasilno uveljaviti, zanikajoč in prezirajoč pri tem vsa obstoječa dejstva, razlike in preclanja, mišljenje in čustvovanje narodnih mas. To so bili predvsem Pribičevič in njegovi privrženci, ki so vrhu, vsega postopali enostransko in pobijali separatizem Hrvatov, podpirali pa hegemoni-stična stremljenja Srbov. List zaključuje; Poslcdice Pribičevičeve napačne stiliza-cije jugoslovaustva so za našo državo velike. V nevarnosti jc sam obstoj konstituanto, ker bi utegnila dobili dva ekstremua bloka: eden skrajno centralističen, drugi, skrajno federalističen, ki. bi sc skladala sa-iuo v negaciji jugoslovanskega značaja naše države. Zato jc treba jugoslovanstvo prav stilizirati: ono nc znači uničenje nc srbstva nc hrvatstva ne slovenstva, marveč samo njihovo podreditev eni višji misli — jugoslovanski, kakor tudi neinštvo ne znači uničenje bavarstva ne prusovstva, Pravilno sc mora jugoslovanstvo oživotvo-rili tudi v ureditvi države ali u,stavi. Bodoča. ustava mora omogočili svoboden razvoj weh treh plemen. Zato mora konstilu« anla zavreči tako skrajni centralizem kakor skrajni federalizem ter prinesti zdrav avtonomizem, ki jc sredi med obema ek-stremoma.« - Obnova Francije, Francija z neverjetno naglico popravlja vojne škode in sc v največjem slogu obnavlja. Doslej jc v opus točenem ozemlju popravila 1400 milj razdrtih glavnih železniških prog, ki so sedaj zopet v polnem obratu. Od beguncev sc jc vrnilo cioslej 4 milijone, zunaj je ostalo ic šc 33.000 Francozov. Od 3088 predvojnih tovarn, ki so bile v vojni opustoše-ne, obratuje zopet 2800 tovarn, V kmetijstvu so žc letos dosegli predvojno produkcijo, prihodnje leto bo Francija sploh neodvisna od inozemstva. Že v prvih 6 mesc-cih tekočega lcla je izvoz presega! uvoz za 700 milijonov frankov. Velikansko jc Francija po vojni dvignila svojo produkcijo železa in jekla. Dočim jc prej proizvajala tri četrtine milijarde ton letno, se je vsled pripojitve Lolaringijc zvišala letna produkcija za celi dve milijardi ton. V največjem obsegu sc je Francija lotila izkoriščanja vodnih moči, katerih ima za 9 milj. konj, moči. Klektrificirala. bo 5200 milj železnic ter bo do konca 1. 1921 elcklrificiran prvi milijon in ena četrt. Z vsakim milijonom konjskih : il se bo prihranilo 5 milijonov ton premoga na. leto. V Alzaciji jc Francija dobila nad 8 milijonov vreten močno tekstilno industrijo. Zunanja obnova Francije z orjaškimi koraki napreduje — v prvi vrsti seveda na račun Nemčije, toda tudi vsled silnega napora vseh sil Francozov samih. Pri tem nc smemo pozabiti na orjaške kolonije, glede katerih sloji Francija takoj za Av-glijo. Tu ima francoska država neizčrpen \ir bogash a in materialnih sil. Toda le eno jc potrebno .,. in čc svoje zunanje obnove ne bo oprla na notranjo obnovo svojega naroda, ji vse drugo ne bo nič pomagalo. ie — Poročil sc je clr. Ludovik Koser, poslaniški tajnik v Varšavi z gdč. Fino Loschnigg, trgovčevo hčerko v Šmarjah pri Jelšah. — Sarina kosa. Umrl je v Dolskem ob Savi včeraj dopoldne v 74. letu starosti ondotni posestnik in gostilničar g. Jož. Zupančič. Pokopali ga bodo v nedeljo popoldne ob pol t. uri na pokopališču pri Sv. Agati. — Umrl jc v Šmart-nem pri Litiji klobučar Lovro Porentn, v 81. lotu starosti. Do zadnjega jo. izvrševal svoje rokodelstvo in bil zdrav in vcsidje vseh i čil. Zadela ga jc kap, ko je žagal oreh na domačem dvorišču. — V Framu na Štajerskem je umrla 24 letna posestnikoma hči, gdč. Micika Veber. — V deželni bolnici je umrl g. Leopold Korže, nadučitelj v Ribnici na Pohorju. — V Ljubljani je urnri g. Ivan Škerl, mehanik in posestnik na Opekarski cesti. N. p. v m.! — Iz nesrečne Korožke sprejemamo sledeči dopb: Naš poraz na Koroškem morajo najbolj občutiti oni zavedni Korošci, ki so za našo stvar javno delovali ter se niso ustrašili nem-č.kfga terorja. Ti našinci morajo sedaj preslikati nebroj zasramovanj in gro-ienj. Pa to bi se prestali iz ljubezni do Jugoslavije, toda napadajo jih tudi dejansko. Sledeče pismo, ki je pisano iz Celovca, nam razsvetljuje položaj koroških Slovencev: »Dragi brat! Najpi*vo Ti moram sporočiti, kako se nam godi. Od malega do velikega nns zasramujejo: »Horruk uber den Loibl!« •Vsak dan hodijo nemčurski vagabun-di pred okno, hrumijo in pretijo, da nas pobijejo. Mi celi dan jokamo. Danes so prišli trije k.bratu in bi ga bili kmalu ubili, ko bi ne bili oče in stric prišli. Natepli so ga tako, da zdaj leži. To je nemška kultura, kakor pišejo »Freie Stimmen«: »Wir tvollen zeigen, dass wir ein KulturvoLk sind.« Ljudje so Cisto obupani. Vedno prihajajo k nam in se posvetujemo, kaj nam je storiti. Tvoja sestra Marica.« — Milo se mora človeku storiti, ko to bere. Našim bratom treba pomagati. Apeliramo na vlado, da vsakemu posamezniku zasigura varnost življenja in imetja! Če pa kdo na noben način ne more ostati tam, naj mu vlada pomaga, da se preseli v Jugoslavijo. Če redi Jugoslavija toliko Nemcev, nemčurjev in čifutov, bo tudi za naše nesrečne brate imela kruha. Pa tudi Narodni svet in »Gosposvetski Zvon« naj priskočita na pomoč bednim ljudem, ki trpe vsled svoje značajnosti: — Moravče pri Litiji. Tukajšnji župan g. Franc Miklavčič je prostovoljno odložil župansko mesto. Za novega župana je bil izvoljen občinski svetovalec g. Janez Resnik, posestnik v Moravčah. — Mozirje. Dne 17. oktobra 1920 popoldne se je vršil tukaj velik protestni in manifestacijski shod za uropano nam Koroško. Pod trško lipo zbralo se je mnogo nad več tisoč najodličnejših zborovalcev iz Gornje Savinjske doline. Poročalo le osem govornikov v kremenitih govorih, posebno ginljivo je Korošica gospa Otič orisala sleparije koroških nemčur.ev. Po lepem sklepnem govoru je tukajšnji veie-trgoves g. Rudolf Pevec prečital j^ko odločno resolucijo. V tej se poziva deželna in centralna vlada, da nujno ukrene, da se izvrši remedura potvorbe koroškega plebiscita, da se nam vrne oropana Koroška, da naša armada stalno zaščiti ogroženo slovensko prebivalstvo m da se prekine naš aprovizacijski promet z sovražnimi državami. Ako bi nasilstva naprej trajala, odgovorili bodemo z enakimi represaii-jami. Gospodu predlagatelju se je bur-io pritrjevalo in zaoril je končno klic preko Govčkih planin na sosednji Korotan: ^Živela osvobojena slovenska Koroš ka.« — Lom pri Tržiču. V nedeljo, 17. okt. bc je usianovil v izobraževalnem društvu v Lomu telovadni odsek »Orel«. Na ustanovnem občnem zbora, ki ga je kot sklicatelj otvoril iu vodil župnik Govekar, sta govorila poleg predsednika O. Z, J. Firca še g. Papov, prods. izobraževal, društva v Tržiču in g. Franko, predsednik tržiškega Orla. Mlademu Orlu v Lomu, ki šteje že sedaj 17 rednih in nekaj podpornih članov, želimo, da se krepko razvija! — Nova cesta iz Tržiča v Lom je dodelana. Cesta je lepo izpeljana, 4 m ..i rok a ia nič strma. .Vseh stroškov je sto tisoč kron. Pač velika požrtvovalnost za malo občino iu čupnijo. — Planinsko zavetišče »Finka«, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo, je z ozirem na to, da bede Savinjska pcdruSni-ca slovenskega planinskega društva gotovo prevzela v last ali vsaj trajno upravo Piskernikovo kočo v Logarski dolini in jo po potrebi razširila, tako da ni več potrebe zidati posebnega hotela, kot konkurenčnega podjetja proti nemškemu zavetišču, na svojem občnem zboru dne 18. 7. 1920 sklenilo, da hoče prepustili svoje premoženje navedeni podružnici. Vsi zadružniki te pozivajo, da izjavijo do konca listopada 1920 nacelstvu, bočeio li zahtevati od zadruge tvoj ddež ali ga prepustiti na korist Savinjske podružnice slovenskega planin-kega društva. Giede zadružnikov, ki sc ne bodo oglasili, domnevalo se bode, da prepustijo svoj delež na korist Savinjske podružnice iovenkega planinskega društva, — Načelstvo. — Kdo i? Amerike se vračajočih ve pbročati o bivališču in drugih podrobnostih Ivana m Pavline Jarc, ki sla 1, 1914 bivala še ni svojem posestvu v državi TeKaš? Cenjena sporočila sprejemajo na: Frančiška Peruzzi, Rimska cesta štev. 16. Ljubljana, Stroški se povrnejo. —■ Urad Državne okrožne zaščite dece ln mladine v Maribora se je preseill iz Koroške ceste št. 1 v Strossmayerjevo ulico št. 26 (deško zavetišče). — Nasilna razlastitev posestev rimskega kardinala. V Campagnano so se mali najemniki in poljski delavci s silo polastili družinskih posestev kardinala. Sili-ja, sorodnika kardinala-državnega tajnika Gasparija, Z mestno godbo in celokupnim občinskim svetom v Campagnano na čelu je šlo 300 poljskih delavcev z razvito zastavo agrarne stranke na kardinalova posestva, katera so si nato med seboj razdelili. — O brzoavnem prometu. Tozadevni članek višjega poštnega kontrolorja v Ljubljani, gosp. I. Napotnika, je treba v 8. odstavku počenSi od 14. vrste popraviti sledeče: »Mehanizem Hughesovega stroja, tega splošnega in posebno v veliki svetovni vojni rabljenega Hughes-stroja, se je do sedaj zelo popravil in spremenil; danes je ta priprava najboljša in najpraktičnejša pri brzciavu itd.« — Kopenikijada na sarajevski policiji. Pred nekaj dnevi je prišel na policijsko ravnateljstvo neki Aleksander Vraničcvič, ki se je predstavil kot novi uradnik kriminalnega urada, kateremu je tudi bil dodeljen. Tam je Vraničavič prevzel mesto šefa, ki je bil na dopustu, in je začel »urado-vati« tako, da je takoj zbudil sumnjo pri predpostavljenih. Uvedla se je preiskava, ki je prinesla na dan razne pustolovščine, katere je Vraničevič izvršil: 24 ur na to so ga zaprli. Preiskava je dognala, da je Vraničevič — pravo njegovo ime je Vranicza-ny, katero je pa duhu časa primerno spremenil in tudi prestopil v pravoslavje — tudi v Zagrebu in Belgradu izvršil podobna dejanja. — »Adresar za Slovenijo«, katerega že težko pričakujejo vsi, posebno pa industrijski, trgovski iu obrtniški krogi, je že v tisku in izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino in bo nudila vsakemu brez ozira na stan in poklic, zlasti pa kupčijskim iu obrtniškim krogom splošno sliko našega gospodarskega razvoja in ho pokazal vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga iu pa nabavo njemu potrebnih predmetov ter so vsem krogom toplo priporoča. Knjiga, lično vezana stane v pred-uaročbi K 240.—, proti takojšnjemu predplačilu K 120.— in se naroča pri uredništvu Adresarja, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. — Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg, Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »S 1 o v e n c u«. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Josip Breskvar Skofja ulica 10. (k) lj Izgubil je Mihael Simončič, stanujoč v Ljubljani, Ilovica št. 50, na Grosupljem v buletu na kolodvoru 18. t. m. denarnico z 11 bankovci po 100 dinarjev. Denarnica se mu je vrnila, denar pa ne. Čc bi bil kateri potnik kaj našel, naj jih vrne. lj Predprodaja vstopnic za koncert Kogoj, Brezovšek, Zikova se prične z današnjim dnem v trgovini J. Vidmar, Pred škofijo št. 19. Na to se interesenti opozarjajo. BV Ifenice SLS! Volilni odbor S. L. S. za Ljubi?no sklicuje v nedeljo 24, oktobra 1920 VOLIVNI SHOD scmiiž^nikov in somišljenic S, L. S. za Ljubljano. Dnevni red: 1, Političen položaj. 2, Slučajnosti. Shod se bo pričel točno ob pol 11, uri ! dopoldne. Vstop na shod bo dovoljen le proti vstopnicam, katere bodo delili naši somišljeniki in somišljenice pri svojh krajevnih odborih, V tajništvu S. L. S. za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II .nadstropje, se bodo dobile vstopnice za shod vsak dan nd 8.—12. opoldne in zvečer od 7.—9., v nedeljo dne 24. t. m. pa od 8.—10. dopoldne. Vsi naši somišljeniki in somišljenice naj si preskrbe vstopnice. Častna dolžnost veleva vsakemu našemu somišljeniku in somišljenici: V nedeljo dne 24. oktobra 1923 ob pol 11, uri v veliko dvoraco Uniona! Voli i ni odbor S. L, S. v Ljubljani. »Uavaske tc lj V Šentjakobski prosveti bo predaval v nedeljo ob pol 7. uri zvečer g. Fr. Ter-sc^lav. Udeležite se v obilnem številu! lj Somišljeniki! Somišljenice S, L. S,l Kdor še nima vstopnice oziroma vabila na nedeljski shod, naj si ga nemudoma preskrbi. Dobe se še vedno v Jugoslovanski tiskarni II. nadstropje. Vse krščansko misleče ljudstvo v Ljubljani v nedeljo 24. t. m. na shod vUnionovo dvorano! — Volivni odbor S. L. S. za Ljubljano. lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, v ponedeljek, 25. oktobra ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica št. 4. Obenem razpisuje mesto prodajalca, bili mora čevljar in žc izvežbnn v tei stroki: nastop s L januarjem 1021, Opera: Sobota, 23 okt.: »Lepa Vida«. E. Nedelja, 24. oktobra: »Od bajke do bajke«. Izven. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Drama: Sobota, 23. okt.; »Ljubimkanje«. D. Nedelja, 24 .okt.: »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski. Izven. Ponedeljek, 25. okt. »Ljubimkanje«. C HaJnDucSifl p^ragilf5. MINISTRI SE IZRAŽAJO. Belgrad. 22. Povodom vesti raznih demokratskih listov, da je bil te dni na seji ministrskega sveta sprejet načrt ustave ter o centralistični ureditvi naše države se ugotavlja z merodajne strani, da posvetovanje ministrskega sveta ni imelo obveznega značaja, temveč samo in ormativni. Posamezni ministri so izrazili samo svoje mnenj® o ustavi, ki naj bi jo sklenila konstitu-anta. Na podlagi izraženih mnenj v ministrskem svetu, bo izdelal minister za konstituanto načrt ustave, napram kateremu bodo imeli posamezni ministri še priliko, zavzeti svoje stališče. Ta načrt ustave bo potem predložen ustavotvorni skupščini. Vesti demokratskega tiska o obveznih sklepih že zaradi tega ne morejo biti točne, ker niso še posamezni ministri dobili od svojih strank nobenih pooblastil za obvezne izjave, predvsem zato, ker še niso njihove stranke stilizirale svojega ustavnega programa. (S. L, S. je svoje stališče do ustave že podrobno precizirala. — Op. uredn,) ZAKON O »BESU IN RADU«. LDU Belgrad, 22. oktobra. (ZNU) Na seji ministrskega sveta je bil sprejet predlog ministra za notranje stvari dr. Draškoviča glede uredbe o spoštovanju države in reda in dela v njej. Ta predlog se bo predložil v rešitev parlamentu., ako bo sprejet predlog zakona 0 uredbah. Po tem predlogu ministra Dr&škoviea bodo državna oblastva smela preseljevati rodbine hajdukov iu dezerterjev; ustanovile se bodo posebno straže, putrole in tiralei. Ministrski svet bo odredil okrožja, v katerih sc bodo smele gorenje odredbe vršiti. Vsi oni, ki bodo sodelovali pri takih pogonih in bi bili pri tem ranjeni, bodo uživali invalidsko podporo. Z uredbo proti draginji se državna oblastva pooblaščajo, da smejo krivce obsoditi na zaporno kazen clo petih let, jim razprodati imetje in prepovedati poslovanje. Razen tega jih bodo smela kaznovati tudi z denarnimi globami do vrednosti vsega krivčevega premoženja. Iste kazni se bodo smele naložiti tudi tihotapcem s kovanim m papirnatim denarjem in drugimi predmeti, katerih uvoz in izvoz je prepovedan. V borbi proti korupciji in sabotaži državne službe od strani državnih uradnikov se bo ustanovilo disciplinarno sodišče, ki bo sodilo p6 svobodnem preudarku. Uradniki, ki imajo nad deset let službe, se bodo smeli odpustiti s penzijo brez doklad. Vsaka propaganda ustna in pismena za rušitev današnjega reda v državi in družbi se bo kaznovala z zaporom do dveh let, tiskarne pa se bodo zatvorile in združevanja prepovedala. Prepovedane bodo tiskovine, s katerimi bi se poizkušala slabiti vojaška disciplina. Hujskanje enega plemena proti drugemu ter žalitve in postavljanje enega plemena nad drugo, ter vsako poniževanje in provociranje se bo kaznovalo z zaporom do enega leta. Ne bodo se smele začeti niti lokalne, niti splošne stavke, ako bi se prej ne poizkušalo priti do sporazuma potom ministrstva za socialno politiko. Obrati za razsvetljavo, vodovode in v pekarnah se ne smejo ustaviti, ako »e 15 dni prej ne predloži pismene predloge ministrstvu za socialno politiko. novice. r Stoletnica fcrzojava. Danskemu fiziku Oretcdu, ki jc v letu 1320 objavil vpliv električnega toka na magnetno iglo, so na dan 21. julija, na kateri padu stoletnica tega odkritja, izkazali njegovi ro- 1 iaki v Rudjobiruzu javno časi tem. da so mu na trgu, kjer stoji njegova rojstna hiša, stara lekarnica, odkrili prelep spomenik. — Hans Orsted (rojen leta 1777, umrl lota 1851), jo bil profesor lizike na kodanjskem vseučilišču in je napravil svojo iznajdbo že v 1.1819, ali objavil jo jo šelo v juniju 1820 v kratkem, samo .štiri strani obsegajočom članku »Esperi-menta circa efficaciam conflictus electrici in acum magneticum« v Schvveiggerjevem Journalu kemije iu fiziko. Kakor trdi Ampere, je študiral Orsted že od letal8(>7 vprašanje razmerja med elektriko in pa magnetizmom. Njegov spis v Schweigger-jevem Journalu je zbudil veliko pozornost v učenih krogih; francoska akademija se je začela v naslednjih mesecih živo zanimati za Orstedovo odkritje, 2e 2. oktobra leta 1820 jo opozoril veliki Arago v francoski Akademiji na možnost uporabe Or-stedovega izuma za praktični brzojav. Ali Aragov aparat se ni obnesel, ker jo bil premalo praktičen. Toda pozneje se je posrečil tak aparat baronu Schillingu v Monakovem. Schillingov izum jo prodrl na Angleško, kjer je prišel v splošno uporabo. r Ukrajinska pesnica Krista Alčevska je umrla. V Charkovu je umrla znamenita pesnica Krista Alčevska v 37. letu svoje starosti. Bila je pomembna lirična pesnica in goreča, rodoljubkinja. Pripadala je šoli »mlajših« v ukrajinski literaturi. Bila je že radi svojega ukrajinskega patriotizma v ječi. d Sestanek S, O, 23, oktebra ob sečf-mih zvečer v čitalnici Jugoslovanske ti« skarne: 1. Deklamacije. 2, Govori dr. Sre-brnič (druga resolucija, sprejeta na prvem sestanku). — Udeležba brezpogojno obli« gatna, d Odborova seja S. O. ob štirih popoldne. d Dramatični odsek S. O.: v nedeljo ob pol treh. — Predsednik. d Ženska organizacija SDZ — Ljub* Ijana ima svoj redni sestanek v nedeljo, 24, oktobra 1920 ob 11. uri v zvezinem lokalu, Ga dr. Š. referira o Koroški. Tovari-šice, udeležite se prvega rednega sestanka polnoštcvilno! Točnost! — Predsednica. d Naš oče dr, Mahnic se poslavlja. Iz Zagreba nam poročajo tužno vest, da je pričakovati vsak čas slovesa prvobori-telja v našem idejnem pokretu, očeta katoliške kulture med Slovenci, najboljšega prijatelja katoliškega dijaštva, našega dr, Maliuiča. — Pozivau vse tovariše, da se ga spominjajo v molitvi in na ta načiu pokažejo svojo sinovsko ljubezen in hva-ležnost. — Predsednik SDZ. d Slike mariborskega tabora, V zalogi jo še večja množina slik našega sestanka ob priliki orlovskega tabora. Razglednice stanejo komad po i K, velike stenske sliko komad po 20 K. Priporočam vsem tovarišem, da si slike nabavijo. Posamezni? organizacije prosim, da naročila organizirajo. Naročila sprejema tov. Kovač St,, Maribor, Koroševa ulica 12. —- Predsednik SDZ. LaMkoatletične tekme so vrše v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri na prostoru S. K. Ilirije. Tekmujejo tudi članico klubov e damske sekcije. Na sporedu: tek na 100 m, 400 m, štafeta -4 X 100 nt, diskus, vlečenje vrvi in kot damske konkurence tek na 60 m, štafeta 4 X 60 metrov. (k) Rokometno tekmo med dvema skupinama damske sekcije prirčdi S. K. Ilirija v tiedeljo 24. t. m. po lahko-atletičuii tekmah.. Ob deževnem vremenu odpadeta rokomet in atletika. Člansko in dijaško vstopnice le v predprodaji v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajnah. (k) BJogoHiet. v nedeljo ob 10. uri se vrši na prostoru 8. K Ilirije prvenstvena tekma Jadran : Eei-mes, ob 13. uri Svoboda : Fzimorjes v Kranju igra Sava proti irparti. Sledi nato lahka atletika in rokomet. Vstopnice za vse popoldanske prireditve skupne. (k) RczuHati prvenstvenih, tekem 17. oktobra v Ljubljani: Ilirija : Slovan 9 : 1, Jadran : Primorje 2 : 1, Svoboda : Sparta 3 : 0, v Kranju: Hermes : Sava 3 : 0, v Celju: Celje : Svoboda 3 : 1, Celje : Vojnik 5 : Oj v Mariboru: Rapid: Role Elf 4 : 2. (k) uf a pr Foha .:.isv3 v dolini šsntilorjnnsk!. Režija O. Šesta. Letos smo že drugič slišali žvinjati Cankarjev bič po zraku in po plečih, topot gotovo bolj iz gledališke zadrege kot žive potrebe, kajti gledališče jc bilo do polovice prazno. Vemo, da bo krog ljudi, ki doumejo Cankarja, še dolgo ozek, vide', v i je, da groba senzacija in lažnjivo ume- e izgubl ata na številu in to bi šteli % uobro našemu občinstvu — pogrebe, cla bi delo uživali šele ledaj in posebno tedaj, če ga žc poznamo, le potrebe pa še nimamo. To jc izkaz letošnje dovršene uprizoritve Pohujšanja. O delu smo obširno govorili že lansko leto; njegov naj-globji odznak je sijajna sinteza, s katero je Cankar zbral in odredil vse v moralni poštenosti se ccdeče abderite in jih obdal s sferami svoje lastne lepote. Ker so te postave kljubtemu bolj tvorbe genija kot plod talenta, jih je mogoče tajiti tistemu, ki mu niso všeč. Filister jih kratko odkloni, kogar pa pošteno zanimajo, temu se polagoma trgajo iz pesniške koprene in čuti, kako pesnikova subjektivnost dobiva vedno boli objektivne poteze in spozna, da je najglobje slovensko pisal Cankar —-za prihodnje ljudi. Zato je vredno, da si človek ogleda delo večkrat. Tem postavam, ki pogrešajo vsakdanje odersk? karakterizacije, kakor intri-gant, oče. oŠabtiež, ljubimec, potepuh, hinavec, je treba dati lastno delikatno oznako, ker so vse eno v enem in je mogoče ločiti pri njih le lahno variacijo v udejstvo-vanju. T« osebe je mogoče približati realnosti le v toliko, kolikor dopusti zlata tehtnica dela samega — sicer jc propal tudi avtor, Ze lansko leto je dosegla režija kljub manj srečni podelbi nekaterih manjših vlog popoln uspeh, letos moramo ugotoviti, da jc delo dozorelo in živi iz avtorja. Precankarili so tedaj Cankarja. Petaf ga. Kralja sicer nima bogatih potez tistega nedefiniranega bohemskega vaga-bundstva, zato pa jc Jacinta ge. P r e g a r-£ e v e postala umetnina, ki vzdržuje tudi Petra, Analizirati to kreacijo bi se reklo 'lo razdirati. Enako jc dozorel župan ga, Prc-garca. To je živa oseba, ki se razvija prav pred očmi v značilni domačnosti, Da je g Gaberšček kot učitelj Šviligoj v zadnjem dejanju pri ognjevitem govoru skoro menjal temperament, jc resna škoda za tisto postavo, ko jo jc postavil poieg Pregar-čve, dasi ne moremo reči, da bi bil proti avtorju. Cerkovnik g. R o g o z; a ni mogel letos nič pridobiti — ker jc popoln — mogoče pa bi bilo se Konkordata g. P e č k a primakniti vsaj za spoznanje od trdnih tal bliže zagonetnosti. Vprizoritev Pohujšanja pa dokazuje, da bi tudi marsikako drugo delo lahko prišlo bolj zrelo na oder. Fr. K. E*li§e§©iard® Bm V tako razkričanem »temnem« srednjem veku sta se gojili veda in kultura z večjo vnemo in čistejšo ljubeznijo nego v katerikoli drugi dobi. Značilno je, da je ravno ta doba rodila celo .vrsto učenih ali vsaj visoko izobraženih. žena, ki so pustile za seboj znamenita nabožna, znanstvena ali književna dela. Zlasti so se v znanosti in vedah — poleg moških -- odlikovali tudi ■ženski samostani, kjer se je krščanska, popolnost na najsrečnejši način družila z globoko izobrazbo. Svetel primer za to nam je med drugimi opatinja Hil-degarda Bingenska, pobožna benedik-tinka, redovnica in sloveča zdravnica in prirodoslovlca. O njej je napisal te dni prof. H. Pabisch v »Reichsposti« Članek, iz katerega posnemamo: Hildegarda jc bila hči plemiča Hil-cloberta, vazala grofa Maginharda, rojena 1. 1098. v Bechelheimu ob Nahi. Slabotno in bolehno deklico so dali Starši, ko je bila dopolnila osem let, v benediktinski samostan na Disiboden-bergu. Tu jc imela za vzgojiteljico opa-Itinjo grofico Juto Sponheimsko. Hildegarda je tu položila redovne obljube in postala 1. 1136. opatinja. Bila je redovnica pravega duha: ponižna, pobožna, stroga nasproti sebi in prizanesljiva nasproti drugim. Leta 1148. je ustano: vila nov samostan na Rupertsbergu pri Bingenu ob Reni, kamor se je preselila ž 18 svojimi duhovnimi hčerami. Poleg svojih redovnih dolžnosti se je z veliko vnemo posvečala prirodoslovju in zdravilstvu. Slovela je po svoji svetosti in učenosti in si dopisovala z najod-ličnejšiini osebnostmi svojega časa: sv. Bernardom, papeži in vladarji, mnogimi cerkvenimi knezi in znamenitimi nlenihi in redovnicami. Za svetnico formelno ni bila proglašena, ker se tozadevno postopanje v Rimu iz raznih zunanjih razlogov ni moglo dovršiti, a splošno so jo častili kot svetnico in je njeno ime vpisano v rimskem martiro-logiju. Hildegarda Bingenska je spisala celo vrsto del »Šcivias«. — »Liber vi-tae meriti-um,^ — »Liber divinorum operum simplicis hominis,« — zlasti pa »Physica« in »Canse et curae«. »Physica,« ki je bila spisana v letih 1150 do 1160, podaja nauk o zdravilih; tu ni zbrana samo cela meniško-zdravilna veda, ampak nam odpira pogled tudi v duševno življenje 12. veka. V svojem nauku se sklicuje Hildegarda deloma na mistične navclahnitve, deloma na starejše zdravnike iu učenjake; večinoma pa podaja uspehe svojih raziskovanj in izkušenj. Knjiga je bila pr, vič tiskana 1. 1533. pri Johannn Scliot-lu v Strabburgtu drugič pa jo jc izdal ■vviirzburški profesor dr. F. A. Reufi L 1855. Ta izdaja, ki je še danes v rabi, se deli v devet knjig: 1. O rastlinah. 2. O elementih. 3. O sadnem drevju. -4. O kamenih. 5. O ribah. 6. O ptičih. 7. O Če-tveronožcih. 8. O plazivcih. 9. O kovinah. Njena zdravila so večinoma prirejajo iz rastlin, redkokdaj iz živalskih ali rudninskih snovi. Zdravil no opisuje, marveč jih enostavno našteva, podaja njih kakovosti po Galenovih načelih in označuje njih učinek proti raznim boleznim. Pisateljica govori podrobno o razmerju človeka do celokupno narave, tako nasproti neživim stvarem kakor tudi nasproti živalim ter vidi v vsem urejeno, lepo skladnost, i Znamenito je I. poglavje II. knjige, kjer Hildegarda v proroški slutnji odkriva prve obrise temeljnega prirodoslovne-ga zakona — »o ohranitvi stvari«. Znani jezuitski prirodoslovec Erih Wasmann ceni dela sv. Hildegarde zelo visoko; o njeni botaniki pravi, da je >eno najdragocenejših dokumentov srednjeveškega prirodoznanstva ob Nahi«. Se bolj naglaša vrednost njenega živalskega dušeslovja in zoologije, kjer nastopa kolikor sc da samostojno. Sploh, pravi Wasmann, izpodbija Hil-dogardina fizika predsodek, kakor bi v srednjem veku prevladovala zgolj suženjska knjižna znanost brez lastnega opazovanja narave. V drugem svoj eni- medicinskem delu »Cause et curae« (Vzroki in zdravljenje bolezni) se kaže Hildegarda kot izkušena praktična zdravnica. V svojem zdravniškem poklicu je Hildegarda veliko premišljevala o bistvu človeka in bolezni, pripravljala zdravila in jih delila bolnikom. O zdravilnih vrelcih in vodah ter o morski vodi navaja v svojem delu marsikaj tehtnega. Njeno mnenje o vplivih podnebja kaže globoko umevanjo in spoznanje medicine. Njena zdravstvena navodila so enostavna in pametna: zmernost v jedi, pitju in spanju, zmernost v telesnem gibanju, čuvati se pred razburjanji. Značilno je to-lc mesto: »Bog je ustvaril človeka, iz zemeljskega ila in mu dal nato neumrjočo dušo s krili razuma. Sedež duše jc srce, odkoder vpliva na celega človeka. Z elementi jo človek v najožji zvezi, lcer jo iz njili sestavljen in je podvržen njihovim vplivom ter je sploh v mnogočem »samo odsev cclega velikega sveta«. Prirodoslovno-medicinski spisi sv. Hildegarde danes večinoma nimajo več nobene znanstvene, pač pa zgodovinsko vrednost. Ni pa zastarano, kar je vpletla vanje svojih dušeslovnih opazk, temelječih na globokem spoznanju enotnosti celokupnega stvarstva in njegovega odnosa do Stvarnika. proti rešitvi nižjih administrativnih oblasti, poslane višji oblasti, v kolikor ni s tem zakonom določena kaka posebna taksa, od 2 na 5 dinarjev. III. Takse, ki veljajo za pokrajine izven Srbije ali Črne gore:Vse ostale pristojbine, ki veljajo v omenjenih oblastvih, se poleg zvišanja po dosedanjih obstoječih odredbah, povišajo za 100%. To povečanje taks velja od 1. novembra 1920, Is kabineta ministra za finance 20. oktobra 1920, .v ar Pazimo na letošnja vina! Letošnja bialva se je izvršila večinoma v izredno toplem vremenu. Toplomer je kazal v času od 20. do 30, septembra okrog 20—25 stopinj C. Zato je Aino že vrelo takorekoč »v puti«, Kdor je bral dva dni na eno pre-šo, bo potrdil dejstvo, da je prejšnji član nabrano grozdje zavrelo v košu, Zato bo letošnjo vino tudi hitro odvrelo, ker so dani vsi pogoji. Treba bo, da se vino takoj po končanem burnem vretju dopolni in da pazimo, da ne pride preveč z zrakom v dotiko. Izkušnja in raziskavanja namreč kažejo, da so v takih slučajih tudi kislov-ne bakterije v moči in da začnejo takoj po vretju razkrajati alkohol, posebno kjer ni na razpolago potrebnih priprav za vrenja mošta. S pravilnim dopolnjevanjem se bomo tudi obvarovali pred »visoko barvo« vina. Leta 1917 je mošt kazal iste stopinje sladkorju, toda brali smo dokaj pozneje in pri nižji toploti. Letos bo tudi glede pretoka drugi »termin«, kakor navadno. g Vinske cene rastejo od tedna do tedna. Pod 16 K se že težko kupi; za dobra in pozno brana vina se plačuje že do '20 K; za sorte pa celo do kron. Vzrok tem vinskim cenam so: ogromni pridelovalni stroški za blago, prazne kleti, pičla bratva, izvrstna kakovost. g Zvišanje železniških iarifov v Avstriji. »Allgemeiner Tarifanzeiger« poroča, da sc bodo v Avstriji tarife, ki so bile zvišane šele zadnji čas, s i. decembrom letos ponovno zvišale, ker :;c drugače ni mogoče ogniti deficitu 1400 milijonov K na državnih železnicah Avstrije. s Nezvesti krojač. Revni hlapec Ivan MedvejŠck iz Toplic pri Zagorju jc dal likati krojaču Janezu Korenšku v Zagorju hlače in telovnik in mu izročil konjsko odejo, iz katere naj bi mu napravil hlače. Korenšek je pa vse njemu izročene reči prodal in odšel neznano kam. Pobegli Korenšek je star približno 60 let. s Tatvina na Bobravci pri Igu. ICajžar-ju .Janezu Oren k u z Dobra vcc pri Igu jc bilo ukradeno obleke v vrednosti 7000 K. » Huda brata. Klepar France G. in mi- zarski pomočnik Avguštin K. sta pila v gostilni Ivana Sušnika vino. Skupno sta zapustila gostilno, na ccsti sla sc pa začela prepirati. France G. je pričel Avguština K. pretepati s palico, ki jc nezavesten padel na tla, in se je šele zavedel, ko so ga z vodo močili. Nato jc prišel še Francetov brat Lojze, ki je tudi na tleh ležečega Avguština K. pretepava). s Napačni orožnik. Mlad je še: 24 do 26 let bo star fant, ki jc kradel v Selnici ob Dravi in jc pripovedoval ljudem, da je orožnik v civilu, ki ima zaradi plebiscita 15dnevni dopust. Trgovca Marka Sterka v Fali je med drugimi tudi obiskal in mu odnesel iz stanovanja in iz trgovine raznega blaga v vrednosti 6000 K. s Za 6850 kron denarja in drugega blaga je bilo ukradeno posestniku Mihaelu, Polaucu v Brebrovniku. s Tom v Polhovcih. Pri posestniku Antonu Dragmanu v Polhovcih je bilo vlomljeno. Vlomilci so odnesli raznega blaga v vrednosti 5800 kron. s Srebrna ura vredna 2000 kron je bila ukradena nekemu posestniku v Pri-bišlju. „ , s Velika tatvina v vevški papirnici. Iz skladišča papirnice v Vevčah sta bili ukradeni dve* bali sirove ovčje volne v vrednosti 30.000 kron, Tatovi, trije so bili, so peljali ukradeno volno ob 2. uri zjutraj skozi Slape. Vsi so bili po obrazu namazani in so imeli trenski voz in belega konja. s Ukradeni kip Matere božje. V Trebnjem je bil iz kapelice ukraden kip Matere božje s steklom, vroden 3000 kron, Kip je iz Mavca, 75 do 80 cm visok, 35 do 40 cm širok. s Zaradi tihotapstva zlatnine in_ naloga denarja v zasedeno ozemlje sta bila obsojena gostilničar Rajmund Griland iz Sadeža in Marija Grilanc iz Mavhinj vsak na 2000 kron globe in 14 dni zapora. s Ker sta verižila z brami sta bila obsojena Josip Kuliszek z Vrhnike št. 179 r.a 5000 kron globe in dva meseca zapora In Ana Širok na 500 kron globe in 24 ur zapora, s Trgovski pomočnik pri delegaciji financ obsojen. Zaradi veriženja je bil obsojen Miličevič Miloš iz Sarajeva, Krači-drutfih strokovnih oseb od 2 na 5 dinarjev, čeva ulica 32, na 100 kron globe in za-Po !. br. 6 zakona o taksah; Za pritožbo | plcmbo 12. kg cigaretne^ tobaka. P©wiiMe Saks« Z uradno naredbo o draginjskih do-klada.h državnim uslužbencem, vpokojen-cero, vdovam in njihovim sirotam od 29, septembra 1920 Dr. Br. 130.000 (»Službene novinec od 7. oktobra 1umne in nabavne zadruge iu javne nameščence. Slednia se opozarja, da Bi morajo nabaviti oblačilne in obuvalne potrebščine na o brone samo še do: konca decembra 1.1; 1 Blago solidno, cene ugodne®5 liSMrfiii New York-Bc3nos-Ayres-HIo di Jaueiro Santos-Montevideo. Brezplačna pojasnila iu prodaja voznih listov za potnike z Slovenije edino ie pri: Kolodvorska ulica 26. Več kolporterjev za razprodajo »Slovenca* in »Večernega listam po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportagoem oddelku, Poljanski nasip št. levo. PMBi mana—b matmam «. Ljubljana 3, KOLOfflJfiLHČ NajoencjSs dooava na debelo"^ ( i p d.d. za promet zem. proizvodov, kolonijaluim iu drugim blagom preje (ustanovljeno J.S83) Zagreb, V laška ul. 12. Telefon 105. Brzojavi: Fruotus, SPECERUSKO Mestni trg 25, Največja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, mestni tesarski mojster LIu&Bjana, Unhartova u&ka it. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cclc gozdne parcele. f Elektrotehnično podjetje Pisarna moderno urejene tovarne V. M&RSANO :: *<$ TEHNIČNO podjetja ta ;; UVOZ in IZVOZ :: Zastopu. prvovrstuih tovarn. — Ekspozitura: Dunaj IV., Viklorausse L I SrsiliSCe; Zagrni), fiikaiuisva ulica itev-1 Zastopstvo v Beogradu. OuHareUu ln Solili I STROJA proti takojtojl dostavi: : Popolno TOVARIŠU naprave: ! l. Zage poluojurmeu in krožne zage, Tovarne za špirit in rafinerijo, pre. i oblični stroji za rezanje nastavkov š Sanje olja, škrob in drože, konserve, l (Dlckenhobel), oblični stroji za za- : testenina iu pohištvo. I reze (Abrieht-Fuge) iu obličui stroji 1 MOTORJI ln LOi-.OMOBILI: j za votlo izrezovanje (Kehlhobel), j Blektr0motorji, agregatorji, stroji. •: valji za okrožno zage, brusilni stroji. 5 motorji na olje iu bencin, lokomo- j 2. Stružni stroji, stroji za okroglo . bm ua Jn benciD parui 8troji. 5 struženje (l rass) skobeluiki za ko- : lototoollVB sa Urž. iu maujše želez- 5 (Shapiug , stroji za vrtauje iu 5 ni V0l0V| ea prevažanje blaga, i brzovrtanje, škarje, ognjišča za ko- ; V0ll^ttkl mali vagončki za pesek Ud. : vace, stroji za obdelovuuje pločevin. ; rB.nRP„, ma ! snovi, pite, stroji za rezauje vijakov. ? GRADBENI ma cnjal. 5 3. Posamezne pile v vseh velikostih, j Nosati, tračnice, ogibalnico, stresna i različno orodje prvovrstnih tovaru. = lepenka itd. Gradba komplettiili električnih central, dalnje« vodov, in drugih inštalacij. Zaloga in psodajs vsakovrstnega inštaU cijskega materijala, kakor motorjev, svetilk iti žarnic za vse napetosti Načrti in proračuni m zaliievo! "lllllllllMlllillMIlllllllllllUIIIIMIIl* iiuminmimiMU*'•••••••••i'»iiiiiiuiiniiiui v v 8 aparati, ploščo, papirji, kemikalije, največja jabera iu vedno sveže blago ) — (\teijc H. ur uili, Slo venska ulica IS, Maribor. močne postave iz poštene hiše se sprejme s 1. decembrom v večjo trgovino ua deželi. Lastnoročne ponudbe s sliko pod ,.Merkur" 5253 na upravo lista. ~ Spalne, jedilne in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do najsolidnejšcga izdelka. Vseh vrst poliištvo ua drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva Karola Preis-s, Maribor, Slomškov trg 6. Cenike brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za uakup. Ljubljana 5v. Petra cesta stf.v, Tj Telefon interurinn štev. 445 Maribor Slovenska ulica štev 20 Električna razsvetlj; Popolne napeljave v mestih in pokrajinah. Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih tvrdka „S VETU A" [untrala: LJUBLJANA, Mestni tre 25. Podružnica: ZAGREB, FranKopansfea ulica l Ponudbe in pojasnila na zeljo vsaki čas brezplačno na razpolago. dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, blago predvojno, Istotam se dobe igle, olje ter posamezni deli, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje JOSIP PETELINU, LJubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. najboljše vrste se dobi na debelo pri F. Bačnar, specijalna trgovina, Moste prt Ljubljani. Strugarska iu strojna ključavničarska delavnica »Aiana, Trnovski pristan, štev. 32. Na z uaujava slav. občinstvu, da sva ofvorila strojno dclavnico, ter vzameva v popravilo vsaliovistne kmetijsko stroje iti orodja, kalior tudi mlinska turbinska popravila, dalje sesallte vseli vrst, stroje za opeko, motorje itd. i. s. vsa v to široko spadajoča dela in sc znvezuleva za hitro iu točno postrežbi;. vre m i. 1. S, ima na prodaj obl. konc. posredovalnica za nakup Pnlin in prodajo hiS ter posestev. Uufju Kralja Petra cesta St. 22, dvovrstne aff šivalne stroje za šivilje, krojače in i evljarje z večlotuo garancijo ter posamezne dele, ijjle, oijc itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča IGN. VOIi, Ljubljana, Sodna ulica št. 7, Ljubljana — Mari&or Dunajska cesta 20 • Podr, lurSICava ul. 9 priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gu-mijevih predmetov, izolirane žice za električno napci': vo, golo, 1'akreno žico, elektrotehnični materija' po najnižjih cenah. ^""m TeS&en št. 470. \ prodajajo se po znatno dni$amlj cenafr. r Zaloga GjuMjam na debelo tn drobno. HpJgSgS it lanska kreditna banka v Ljubljani 323 eva št 2. Podrušnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celfu, Mariboru in Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. BeSnlšks glavnica z raservnlml lahladf okrog 31,000.000 Siroti. Sprejema Vb|e RS kftgllŠCe sn tekoči racam proti ugod. nemu cbrestovaniu. Kupuje in prodaja vso vrste vrednostnih papirjev, valut In dovoljuje vsakovrstne kredite. • s SsHdns cene. Liiflai, Presen« trtici ši.9. flafnoesiSI kroj!. Tažisa posirsifea. Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih iu na metre. r~---~~-- Podpisana tovarna javlja, da je oddala vso svojo letošnjo zimsko produkcijo svojih različnih zdelkov Ljubljanskim tvrdkam I. G. Mayer, Franc Ks. Souvan in Feliks Urbane, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago. Tovarna sina Brala Moro, veirinje. N« drobno I Nc debele 1 "er C@J los. Fabianl Ljubljana, Prešernova nlica Si, nasproti glavne pošte telefon interurb 548. Velika zaloga Špecerijskega in koloni-jaluega blaga, likerjev, namiznih in dezertnili vin. □acfacaanauaaaiaiaoaaaaanaaaaa D D V naši, poprej Saraassovi, preko 150 let stari zvonarni vlivamo in pre- 'ivamo vseh tež iz najfinejšega brona. Prvovrstnost in trajnost naših izdelkov je zajamčena. Zahtevajte naše cenike in proračune, ju—i— Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljano, ' HICaC3C3C3C3C3aC3C3C3S »cacacaacacacacaacaeat Narodna bankai dL d. u Zagrebu, VI. Emisija. Zagreb„ sajeeeca oktobra 1830, Povlšenje glavnice od & 30,000.080,— na 100.080.000.— Z ozirom na gornjo objavo, obveščamo svoje odjemalce na debelo iu drobno, da smo prevzeli od starorenomirane Vetrinjske tovarne vso letošnjo produkcijo njenih čisto kakor lodnov, ševijotov, Doitble-ov v izvan-rccini bogati izberi. — Cene so proti minoli seriji za več kot polovico nižje. I. C*. Franc Ss. Soavan. Feliks Mane. manufakturna trgovina na debelo LJUBIJRNR, Sodna ulica štev. 7 Poziv na subskripdju. 125.003 komada dionica, glasečih na donosloca po K 400 naslov, vrljednoatl n nknp. Unoan od KB0.QOT.08ff. P. n. Na temelju svojedobtiog ovl&štenja izvanredne glavne skupštlne, a zbog fzvanrednog tttgn.-nienia uoslova banke, te sveoče potrebe za daljnim kapitalima, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banko d d urove^ti povišenje dionifike glavnice i emisiju novih dioniea pod slijedečim uvjetima: ' 1 Dionička glavnica od K 50,000.000 — povišuje se izdanjem novih 125.000 dionica po K 400-- nom. clakle za K 50,000.000- na K 100,000.000--. 2. Posjednicima starih dionica pripada pravo na 1 staru dionicu optirati jednu novu uz cienu od K 625— tel quel. x 3. Subskripcija počinje 25. oktobra, a svršava 15. novembra 1920., a za sub-skripcije u Americi traje rok do 15. decembra 1920. Nove dionice imadu kupon za godinu 1921., te sudjeluju na dobitku od 1. ja« nuara 1921. Na ovu emisiju dionica bonificirati če se u ime 6% kamata za vrijeme od 15. novembra do 31. decembra 1920., K 3— po kuponu. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasmje do 31 oktobra 1920, odnosno 10. novembra 1920. 6. Subskripcija odnosno opcija se obavljas U Zanrebu- na blagajni zavoda; u Beograda; Prometna banka; u Bjelovatn: Bjelovareka šte-fiionica* u Brodn ni S.: Banka i mjenjačnica Brdarič i drug, kao afijilacija Narodne banke; u Dnbrov* n£u: Narodna banke d. d. Zagreb, filijala; u Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d.; u Osifclin: Banka J Kraus i drug i sve filijalaVagrebačbihbanaka; naRljeci: Hrv.centralna banka d.d.;uBumi; MrrvTktt sremska banka d, d.; u Sarajevu: Hrvatska centralna banka; u bpljetn: Jugoslavenska industrij. ^ h^ba d dr u žaben: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Varaždlnu: Opča Stedionica d. d.; u Vršen: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Zemunn: Zemnuska Stedionica d. d.; u Wlenn: Bank-haus Milan Robert Aleiander kao filijala Narodne banke d. d., — dok uplato mogu uslijeditl takodjer kod svih zagrebačkih zavodu te njeuili filijala. ' » - y U gjedSnjenlm državama: U New-Yoiku: American Foreign Banking Corporation; u Chicagu: Kaspar State Bank; u Piltsbiunhu: Union Savings Bank,- u Abron O.: Depositors Savings mmwm, Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Spedkiia vseh vrst. Sprejemanje blag? v skladišča. Zacarinjcnja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani. Prvo Milansko javno skladišče, spoleno s tirom južne železnice. Carinska agentura javnih skladišč. Največje domače spedScSjsteo podjetje v Jugoslaviji. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Beoqrad, Celje, Dubrovnik, Koior, Kranj, J UubliaM, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarafevo, Split, Sibenik, Zada r, Zaqreb7 II Trst, Wien. i>oslovne z vsemi večjimi kraji v lu- in inozemstvu. ^ Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. — *--------- - — Izdoia konzorcij Slovenca«. Odgovorni urednik >Iih:i.cl MoSkevo v Ljubljani ■lusioslovanska 'jaknrna v l-iublifini.