SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja:
Za eelo lato predplaCan 16 «Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 rld., za jodea
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 jld., za četrt leta 3 gld., la jeden mesec 1 (ld.
V Ljubljani na dom posipan velja 1 gld. 20 kr. toč na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (imerate) vsprejema npravnlitvo in ekipedleija v „Katol. TIskarni", Vodnikove uliee it. 2.
Rokopisi m ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v Semenliklh nlleah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
isJtev. 96.
V Ljubljani, v ponedeljek 27. aprila 1896.
Letnik XXIV.
t Moiisianor Luka Jeran.
JVIon8ignora Luka Jeranani več. V soboto zvečer 25. aprila ob Ave Marijnem zvonenju zatisnil je na veke svoje mile oči. S pokojnikom se je preselil v večnost gotovo najzasluženejši izmej sedaj živečih slov. domoljubov. Veleučen in duhovit, neumorno delaven in značajen, do skrajnosti nesebičen in požrtvovalen za blagor svojega naroda, pri vsem tem pa izredno priprost, skromen in ponižen za svojo osebo, tak je bil Luka Jeran vse dni svojega življenja. Lepše, kakor pokojnik, se pač tudi svetniki niso posvečevali Bogu v službi za trpečega svojega brata. Bil je dika duhovnikov katoliške cerkve, steber slovenskega in slovanskega rodoljubja, oko in podporna palica revežem, ki so ae v neštetih množicah aatekali k njemu. Tudi najnevrednejšega, od drugih zavrženega ni zavrglo, ni obsodilo njegovo plemenito srce, ni pahnila od sebe njegova radodarna, vsikdar odprta roka. Rigorozen v svojih načelih bil je čudovito mil glede sodbe o posameznikih. Tudi pri najhujših načelnih nasprotnikih našel je kako lepo osebno lastnost ter sodbo prepuščajoč Bogu prosil zanje razsvetljenja. Duh njegov je bil izredno obsegljiv. Temeljito je bil izobražen v bogoslovnih vednostih ; poleg slovanskih in modernih klasičnih jezikov poznal je madjarski jezik; največje veselje mu je bilo, ako je prišel v Ljubljano kak misijonar iz vzhoda, da je kramljal ž njim v arabskem jeziku, in še v zadnjih letih se je prav resno bavil z novo grščino; z besedo: za jezikoslovje je imel neizmerno nadarjenost, drobni slov-niški zapiski njegovi o primerjajočem jezikoslovju kažejo njegovo izredno duševno razboritost v tem oziru.
Kolikega pomena je pokojnik v slovenskem slovstvu, tega nam ni tukaj obširneje omenjati, ker je to že storil pokojni prof. Mam. Le toliko pripomnimo, da je prinesel Jeran iz Hrvatske, kjer se je šolal, v Ljubljano navdušenje za ilirstvo, ki se je potem v letih 1840 in pozneje tako krasno razvilo v slovenstvo. Bil je Jeran jeden prvih rodoljubov, ki so največ pripomogli za tedanji duševni preporod slovenskega naroda.
Toda: Vsa vednost nič ne pomaga, tako je pokojnik večkrat ponavljal zadnje dni pred svojo smrtjo, ako mora človek brez dobrih del pred večnega Sodnika.
Te besede pa veljajo bolj nam, nego pokojniku, kajti on je v tem smislu tudi deloval celo svoje življenje. Vednostij svojih ni nosil nikdar brez potrebe na javni trg, njegovo veselje je bilo skrivaj na tihem z dobrimi deli duhovnega in telesnega usmiljenja bogateti za nebesa. In bogat dobrih del je stopil pred Sodnika, katerega je kot velikega duhovna tako vzorno posnemal na zemlji. Da: Smrt pravičnih je sladka pred obličjem Gospodovim !
In jedino to je, kar nas tolaži v tej neizmerni britki izgubi. Po tolikih trudih, po tako mnogoletnem neumornem delovanju privoščiti mu moramo, da se odpočije od svojega dela, privoščiti mu moramo pri Bogu plačilo, ker njegova dobra dela so ga spremila v večnost.
V	častitljivi starosti 79 let se je ločil od nas, a ne kot onemogel starček, marveč sredi dela ga je pokosila nemila smrt; še za zadnjo številko »Danice« je skrbel — starosta slovenskih časnikarjev — in bil je do zadnjega čilega duha in pri polni zavesti. Kakor junak z orožjem v roki je padel v grob.
V	mili pomladi, ko ptički veseli žvrgole, ko se narava odeva v ljubko zelenje in ko pisane cvetke razveseljujejo človeška srca, izročiti nam je materi zemlji mrtvo truplo osivelega starčka, ki pa je ostal tudi v pozni starosti vedno mlad, vsikdar zvesto služeč večno mladim idejalom, katere trosi mej pusti svet hči nebeška, vera krščanska.
Pokojnik je bil vedno duševno mlad, in zato je bila mladina njegova najiskrenejša, najsrčnejša ljubezen. — Kako so se gnetli okrog njega nedolžni otročiči, ako so ga srečali na cesti, poljubujoč pokojniku roko, za vsacega je imel prijazno oko in dobro besedo, prav posebno pa mu je bila pri srcu srednješolska mladina, ki je pač s pokojnikovo smrtjo najbritkeje zadeta, ker je izgubila svojega očetovskega prijatelja, zagovornika in dobrotnika. To izgubo nam bo najtežje nadomestiti.
»Ne pozabite te dobre, ukaželjne, nadepolne naše mladine!«, tako je večkrat v bolezni naročal svojim prijateljem in zatrdil je, da umrje miren, ker je prepričan, da ž njim ne izumrje mladino-ljubov rod.
Justus meus ex fide vivit, pravični živi v moči sv. vere, tako je živel kanonik Luka Jeran, tako je tudi v moči sv. vere umrl. O svoji smrti je govoril mej boleznijo tako mirno, kakor o vsakdanjem vremenu. In ako so ga prijatelji tolažili, da mu Bog še podeli zdravje, dejal je: Kakor je božja volja, vender dosti upanja nimam, ker leta zoper mene govorč.«
Teden dnij pred svojo smrtjo je pokojnik še jedenkrat krepko vžival, bil je to oni dan, ko ga je njegov duhovni voditelj častiti oče Tadej vsprejel mej tretjerednike. »To je najlepši dan mojega življenja«, tako je večkrat razodeval svoje duhovno veselje in to po vsej pravici, ker je bil tudi poprej vedno zvest posnemovalec sv. Frančiška Serafinskega, vzlasti tudi v apostolskem uboštvu. Reven v obleki, reven v hišni upravi, vse življenje brez premoženja, molil je vsaki dan lahko tudi on s sv. Frančiškom, ne imajoč ničesar svojega na zemlji: Oče naš, kateri si v nebesih !
Tako je živel, tako je umrl pokojni monsignor. Njegova zunanja priprostost nam je deloma zakrivala, da nismo vedeli, kaj z njim imamo, a sedaj, ko ga ni več mej nami, bomo vedno živeje spoznavali, kaj smo s pokojnikom izgubili. — Tožili bi radi, zakaj nam ga je vzela nemila smrt, a v visoki starosti je zahteval natorni zakon svoje pravice. Zato se klanjamo previdnosti božji ter želimo zaslužnemu pokojniku večnega miru v Bogu.
Svetilamu večna luč!

Bo) proti dvoboju.
Žalostni izid dvoboja mej dvema pruskima dostojanstvenikoma še sedaj vpliva na javno mnenje. Vsi pripoznavajo neumestnost, ker se dvoboji še niso odpravili. Odločno obsoja dvoboj ne le cerkev, marveč tudi veda in časnikarstvo. „Proč z dvobojem" zahtevajo brei ovinkov in celo taki, ki zagovarjajo dvoboj, pripoznavajo njegove škodljive posledice. — „Nedvomno je dvoboj grda razvada — piše nek berolinski list — in tudi nepotrebna, Tega, kar hoče kedo doseči z dvobojem — obramba, maščevanje ali zadoščenje za razžaljenje časti — ne bode nikdar dosegel. Prav za prav je dvoboj samo maščevanje, krona osveta; pri zagovarjanju navadno zamolče njegov glavni namen, ker bi bila potem preveč očitna njegova nravna ostudnost."
Na Angleškem, kjer se gotovo visoko ceni osebna čast, so že nad pol stoletja prosti te nerodnosti. Sam princ Albert, soprog kraljice Viktorije, je stopil na čelo onim, ki so delovali za strogo prepoved dvoboja. Dosegli so, da je bil pridejan vojaškim postavam stavek, ki izjavlja, da se spodobi za častivredne može, če se opravičijo radi storjene krivice ali razžaljenja in so tudi pripravljeni zopet popraviti storjeno krivico. Kavno tako naj se zadovoljijo tudi razžaljeni radi storjene krivice z javno in odkritosrčno izjavo in opravičenjem.
Kar je veljalo za častnike, to se je zahtevalo tudi od civilnih oseb. Tako se je posrečilo na Angleškem, da so popustili stare nazore o časti in dospeli do pametnega zaključka, ki zametuje dvoboj kot veliko krivico. Tudi angleški listi nenavadno strogo obsojajo dvoboj Kotze - Schraderjev. Njegove posledice bode pred vsem občutil nemški narod. — „Ali ne spoznajo v Nemčiji nasprotstva mej moralo in takimi navadami ? Kaj bodo odgovorili priprostim ljudem, če se napadejo z noži, ko gospodarijo take razvade v višjih krogih ?" — „Times" omenja, da bodo taki dogodki najhitreje odprli oči ljudstvu, ki bode začelo odstranjati še ta ostanek srednjeveških navad. Ce hoče nemški narod napredovati, mora pred vsem s silo in pravico zatreti v višjih krogih vladajoče nazore.
Dvoboji so sedaj v Nemčiji na dnevnem redu. Nedavno je umrl v Potsdamu odvetnik Zenker, ki je pozval na dvoboj zapeljivca svoje žene. Tožil je že na ločitev zakona, a kot rezervni častnik je moral iskati zadoščenja v dvoboju. Nasprotnik mu je uničil družinsko srečo, osramotil njegovo ime in zadoščenje, katero je moral iskati v dvoboju, mu je dala — smrt. Isti dan je bil drugi dvoboj v Bero-linu mej dvema odvetnikoma. Malo dnij kasneje so poročali časopisi o dvoboju, pri katerem je ranil konjiškega stotnika njegov tast, rezervni častnik. — Pred velikonočnimi prazniki je pozval kraljevi ob-rednik (Oeremonienmeister) pl. Kotze kr. komornika pl. Reicherta na dvoboj, pri katerem je bil ranjen na stegnu. Po praznikih je prišlo do dvoboja mej Kotzejem in Schraderjem, tudi kraljevim obredni-kom. V dvoboju je prejel Schrader smrtno rano v trebuh. Zi temi dvoboji sledili so še drugi. — Znano je, da je ukazalo vojaško sodišče dne 17. junija 1894 zapreti kr. obrednika Kotzeja. Obdolžen je bil, da je pisal brezimna sramotilna pisma in jih
razširjal na dvoru. Kotze je prišel iz zapora — vojaško sodišče vse tajno obravnava — in pozval na dvoboj Beicherta. Zaradi dvoboja sta bila obadva obsojena v zapor v trdnjavi, a kmalu tudi pomilo-ščena. Potem je imel Kotze tudi Schraderja, na sumu, da je sodeloval pri zatožbi njegovi, toda odrekal mu je sposobnost, dati zadostilo. Vojaško častno sodišče je pa odločilo nasprotno in sklenilo, da mora Kotze izstopiti iz častniškega zbora. Ta odlok ni dobil potrdila. Drugo častno sodišče je izreklo isto obsodbo, ki je bila potem spremenjena v uKor. Tako je bil Kotze prisiljen, ali pozvati Schra-derja na dvoboj, ali zapustiti častniški zbor in dvorsko službo.
Častno sodišče je določilo, da morata nasprotnika toliko časa streljati drug na druzega, dokler ne bode jeden ali drugi smrtno zadet.
Iz tega poročila je razvidno, da je bil Kotze prisiljen k dvoboju. Da bi vsaj nekoliko varovali dostojnost, kaznujejo v Nemčiji z zaporom v trdnjavi do petih let. Toda ta določba je samo slepilo, ker obsodbi jako naglo sledi pomiloščenje. Tako je cesar pomiiostil barona Stamma takoj drugi dan po nastopu kazni.
Ta razvada ima glavno zaslombo v vojaških nazorih o časti. Dokler ostane dvoboj zapovedan vojaštvu, preti velika nevarnost, da zaide slednjič tudi v meščanske kroge radi vedno naraščajočega števila rezervnih častnikov. Zato zahtevajo nemški časniki, naj poroča državno ministerstvo cesarju o zadnjih spodtikljivih dogodkih in mu stavi predloge, ki bi preprečili nadaljno pohujšanje. Drugi zopet zahtevajo, naj se odreče pomiloščenje radi dvoboja obsojenim, da se ne bodo posmehovati častniki postavam, ki grozijo s kaznijo glede dvoboja. Gotovo hvalevredna je želja, naj se kmalu preprečijo ti zločini zoper postavo, vero, red in običaje in sicer ne le samo v Nemčiji. Zalibože imamo premalo upanja, da bi se kmalu odpravil dvoboj, vzlasti iz vojaških krogov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. aprila.
Goapodska zbornica ima prve dni tekočega tedna sejo, v kateri se vrši razprava o nekaterih načrtih zakonov, katere je v zadnjem času rešila poslanska zbornica. Najvažneja mej temi je predloga o pokojninskem zakonu za uradnike in njih vdove. Komisija, kateri se je izročila imenovana predloga, je posamne določbe nekoliko spremenila. Mej drugim se je določilo, da ima vdova državnega uradnika le tedaj pravico do pokojnine, ako je do-tični uradnik vsaj pet let pred vstopom v zakon služboval v državni službi. S to naredbo nameravajo najbrže preprečiti prezgodnjo ženitev. Gledč pokojnin za vdove prvih treh razredov se je spremenil sklep poslanske zbornice ter vsprejel predlog, po katerem se določi pokojnina za imenovane razrede po 3000 gld. Vsled te spremembe bode predloga najbrže romala še jedenkrat v poslansko zbornico.
Volilna preosnova in poljski klub. Poljski klub je obravnaval v sobotni seji predlog poslanca Gniewosza. Predlog se glasi nastopno : V pa-
ragrafu 32 vladne predloge je vsprejeti določbo, da se mora volilni komisar pod prisego zavezati, da bode vodil volitev popolno nepristransko in se zdržal vsake agitacije. Odstavek 1 paragraf 41. pa se ima glasiti: „Glasovanje se mora vršiti izključno z glasovnicami". Imenovani predlog je posl. Gniewosz utemeljeval v daljšem govoru ter povdarjal, da zahteva gališko ljudstvo izključno tajno volitev. Prijatelji javnega glasovanja sicer naglašajo, da mora imeti vsak volilec toliko srčnosti, da javno pokaže svoje mišljenje, vendar pa tudi sami, akoravno so „politično zreli", pri raznih volitvah v parlamentarne odseke le pismeno oddajajo svoje glasove. Ti toraj so sami zase popolnoma prepričani, da je povsem umestna tajna volitev, vendar jo pa odrekajo politično nezrelemu ljudstvu, da bi je tem lažje speljali na led. Vsled tega govornik najtopleje priporoča svoj predlog. Na to se je vnela daljša razprava. Večina poljskih poslancev se je izgovarjala, da se je o volilni preosnovi že dovolj razpravljalo in vse določilo, kar je možno in potrebno izvesti, ter da ne more glasovati za Gniewoszev predlog. — S tem so poljski „ljudski" zastopniki znova jasno pokazali, kako malo jim je pri srcu želja volicev ter blagor domače dežele. Mesto, da bi skrbeli za politično izobrazbo zatiranega ljudstva, je le še dalje puščajo v nevednosti, ker se boje izgubiti mandatov ter mastnih zaslužkov.
Na Ogerskem so v poslednjem času dvoboji jedna glavnih točk dnevnega reda. Ni še dolgo tega, kar se je bil jeden mažarskih ministrov z nekim poslancem, in že se govori o drugem dvoboju, v katerega je zapleten kajpada tudi jeden minister. Gre se namreč za razžaljenje časti mej ministrom Fejervary-jem in poslancem nacijonalne stranke Ber-nathom. Bila se bodeta baje najpreje s puškami, in ako to nič ne izda, se prične boj s sabljami. Ako bodo ogerski magnatje na tak način iskali zadoščenja r.a svojo čast, potem bodo kmalu izgubili še tisto malenkost, kolikor je še imajo.
Zastopnikom sv. Očeta pri kronanju ruskega cara je odbran, kakor se brzojavno poroča, nuncij Agliardi, ki se nahaja poslednje dni v Bimu, kamor je bil v tej zadevi nenadoma pozvan. Židovsko časopisje je že dalje časa polnilo svoje predale z izmišljenimi poročili v pogajanju mej Vatikanom in rusko vlado glede papeževega zastopstva. Poročalo se je, da zahteva Vatikan od ruske vlade, da se zagotovi papeževemu delegatu prvenstvo mej vsemi zastopniki zunanjih držav, in konečno se je celo trdilo, da želi ruska vlada omenjeno zastopstvo v necerkveni osebi. Toda kakor razvidno iz zgoraj objavljenega poročila, so vse kombinacije židovskega časopisja same izmišljotine in toraj popolno brezpomembne.
Bolgarija. Mej tem ko vladajoči knez potuje v inozemlju in se slavnostno sprejema na vladarskih dvorih, koder se mu prirejajo razne ova-cije, vrše se v domovini neke tajne spletke mej vladajočimi krogi. Ako smemo povsem verjeti poročilom „Mosk. Včdemosti", je v kratkim pričakovati ministerske krize v Bolgariji. V zadnjem času se je namreč pojavil razpor mej unionisti, ki so, kakor znani, glavni steber sedaj vladajoče stranke,
L i STE K
| Luka Jeran
25. aprila 1896.
Bela žena se je k nam zglasila, Bela žena, trda, neizprosna, Neobčutna, mrzla, smrtonosna, Z ostro koso nam je zagrozila.
Hrast najlepši, čast nam in veselje, Z drzno roko htela je podreti; S krutim jeklom mu življenje vzeti, Kot velelo višnje je povelje. Solza lice nam je zalivala; Belo ženo milo smo prosili; Vzdihujoč ji kruti pot branili. Toda preprositi ni se dala.
Ostra kosa zvonko je zapela, Vdaril je udarec smrtonosni, Padel je na zemljo hrast ponosni, Našo dušo pa je bol prevzela.
Z nami je zaplakala dobrava; Njene drobne hčerke, ljubke tiče Krožijo zdaj pesmi žalostnice; Tožno stoče cela očetnjava.
V	našem vrtu klila je cvetlica, Nima je krasnejše zemlja cela, Čistejši kot limbar je cvetela, Bujnejši dehtela kot vrtnica.
Bolnim srcem zdravje je delila, Zdravim in veselim pa bodrilo. Ko si vgledal cvetko rajsko — milo, Duša slasti se ti je topila.
Svete je ljubezni vonj vonjala, Z bliža, z dalje bitežne vabila. Vse zdravila, vse je tolažila, Druge vse, le sebe nipoznala.
Danes pa priplul je angelj z raja,
V	našem vrtu k cvetki se je sklonil, Jo poljubil, k sebi jo prislonil,
Z njo odplul je do nevidma kraja.
Nemo zrem za angeljem v daljavo, Tiha žalost mi je v srce sela, Domotožja bol me je prevzela, Splaval rad za cvetko bi v višavo.
V našem vrtu tožna je praznina, Kvišku deca zre osirotela, Plače ž njo ljubezen ovdovela, Plače zapuščena ž njo mladina.
Cveti cvetka tam v nebeškem vrti, Saj za zemljo si bila prelepa, Gori z Bogom te ljubezen sklepa, Ki ne mine, ne okuša smrti.
Sveti si ljubezni tu živela, V sveti se ljubezni razkrojila, Kar v nebesa si se presadila, Boš za nas še bujnejše dehtela ! —
Dr. Janez Ev. Krek.
in mej ministerstvom. Temu razporu so dale največ poroda zadaje dopolnilne volitve, — pri katerih je vlada po mnenju opozicijonalnih listov mnogo zakrivila, ker se ni ozirala na razna obstoječa prava. Vsled tega so unionisti 22. m. m. izročili Stoilovu ultimat, v katerem mej drugim zahtevajo, da se ministerstvo vsikdar ozira na obstoječe deželne zakone, da imajo pri oddajanju državnih služb ruso-fili prednost pred pristaši Stambulove stranke, da se odpustita ministra Načovič in Petrov, kot nekdanja pomagača Stambulova, ter da se nadomesti diplomatski agent v Carigradu Dimitrov s kako drugo osebnostjo. Ministerstvo se je takoj na to posvetovalo o navedenih zahtevah ter sklenilo, da se rešitev vprašanja odloži na poznejši čas, ko se vrne knez s potovanja. Dopisnik zgoraj omenjenega lista trdi, da mora ministerstvo na vsak način odstopiti, ako mu odreče svojo pomoč najvplivnejša stranka unionistov.
V rimskem občinskem svetu se je vnela minuli petek zopet zelo burna debata radi Soderini-jevega predloga, ki zahteva, kakor smo že svoje-dobno omenili, da se za pri Adui padle vojake opravi služba božja v občinski cerkvi Ara Coeli. Predlog je tokrat zastopal sam župan, kateri ga je seveda po svoje prikrojil, da ne bi preveč razburil svejih prostozidarskih pristašev. Popravljen predlog se glasi: „Občinski svet stolnega mesta sklene, da se opravi slovesna služba božja v cerkvi Ara Coeli in postavi spomenik na kapitolu v spomin vojakov, ki so se bojevali v Afriki za narodno zastavo in čast domovine." Po daljših pojasnilih županovih se je predlog vsprejel z 68 proti 4 glasovom. Takoj na to se je pojavil v zbornici grozen vrišč. Frama-soni so v jednomer kričali: „Živel nedotakljivi Rim 1 Proč z duhovščino!" Nasprotno so pa zavedni katoličani ostro prijemali prostozidarje in Žide ter klicali: „Živel katoliški Rim!" Tudi zunaj zbornice so se pojavljali razni izgredi. Se le po daljšem posredovanju mestnih redarjev se je razkropila razburjena množica. Vkljub temu je znatna večina mestnih odbornikov pokazala, da Rim še ni popolno v oblasti prostozidarskih rovarjev, marveč se še vedno zaveda svojih katoliških načel.
Socijalne stvari.
Tirjatve obrtnikov.
(Konec.)
Da so nadalje obrtne zadruge v svoji sedanji obliki pomanjkljive, ker so po jedni strani premalo jednotne, po drugi strani pa imajo premalo pravic in sredstev, to bodo obrtniki sami najbolje vedeli. Da smejo rokodelcem konkurenco delati kaznilnice, to je že stara pritožba malih obrtnikov.
Jetniki naj se rabijo na polju, kjer delavcev pogosto primanjkuje, potem pri ravnanju rek in hudournikov itd.
Eako zamore obrtni mojster, ki mora stanovanje, jed, delavnico in prodajalnico drago plačati, težke
Oče in sin.
(Koneo.)
Drugo jutro se je odpravil Majnik k gospodu sodniku. Sel je čez njive po bližnjici, da bi ga ljudje ne srečevali, a ko je dospel v sodnijsko poslopje, odkril se je že v veži in stopil s ponižno sklonjeno glavo pred mogočnega gospoda, ki se je ozrl nanj prežimo iznad naočnikov.
„Po kaj si prišel?"
Majnik gleda v tla in mu pomoli kuverto.
„Prosim vas, gospod sodnik, storite mi to veliko dobroto, in napišite mi Vi, ki ga veste, naslov", in še bolj mu upade glas, „na mojega sina ... Ali ne stoji v časopisu ... kje je sedaj moj sin ?"
„Ta malovrednež, ta tat ?"
Majnik nič ne odgovori, zarudi in še bolj povesi glavo.
Sodnik zamrmra nekaj med zobmi o sinovih, očetih in vzgoji, napiše naslov, položi ga na konec mize in se ne zmeni več za Majnika, ki se oddaljuje z globokimi pokloni.
Doma pa napiše pismo: „Ljubi moj sin!
Nočem ti praviti, kaj govori pri nas o tebi; saj lahko uganeš. Toda jaz vem, da si nedolžen. Vidiš, zame je zelo sitno, da te imajo ljudje na jeziku id da zasmehujejo tebe in mene. Noben me noče več prijazno pogledati, čeravno nikomur nič
davke nositi in svoje pomočnike dobro rediti, kako zamore on konkurirati z delavcem v kaznilnici, ki ima stanovanje, orodje in jed zastonj ter je prost davkov ?!
Obrtuiki so še preskromni v svojih tirjatvah: ne samo mero jemati naj bi bilo špekulantom prepovedano, ampak sploh vse izdelovanje obrtnega blaga in vsaka kupčija ž njim. Svoje izdelke naj bi obrtniki sami prodajali, kakor je bilo nekdaj; kdor pa ni za kupčijo ali nima pripravne prodajalnice, naj pa zadruga njegove izdelke prodaja. Sploh bi se priporočale skupne zadružne prodajalnice, tako bi posamični mali mojstri ne potratili preveč časa s prodajo svojih izdelkov in z iskanjem in rabo pre-jemalcev (kupčevi blaga. Zdaj dela rokodelec pogosto za podjetnika, ali za prekupca, ali pa za trgovca, on sam pri tem delu le malo zasluži, smetano ali boljši dobiček brez truda posname jeden od prvih treh ravno imenovanih.
Da se hoče trgovcem z mešanim blagom vzeti kupčija z opojnimi pijačami, to je potrebno v korist krčmarjev, ki morajo visoke davke prenašati, svoje gostilne izbe kuriti in razsvetljevati, torej ne morejo pijače tako po ceni dajati, kakor trgovec, kjer jo uživalci kupujejo v zapečatenih steklenicah, jo proč odnesejo in doma izpijejo; vrhu tega je pijača za kramarja bolj postranska kupčija, brez katere zamore še živeti, za krčmarja je pa skoro jedina kupčija, kajti pri jedi ne sme nič zaslužiti, če je prebrisan in hoče dosti gostov imeti.
Uplačevanja v zavarovalnice zoper nezgode se pa mali mojstri zato branijo, ker oni ne delajo mnogo s stroji, pri njih se tedaj le redko kaka nesreča zgodi, in tako se jim zdi, da morajo po nepotrebnem uplačevati.
Naj toraj naši obrtniki premišljujejo svoje stanje in naj berejo obravnave državnega zbora in deželnih zborov, da bodo vsaj vedeli, kateri poslanci se potegujejo za njihove koristi.
Emalo se bodo prepričali, da za nje najbolje in najpogosteje govorijo poslanci krščanskih strank, krščanski socijalisti, nemškoljudski katoliški poslanci in konservativci; nasprotno pa da liberalci malim obrtnikom vedno in povsodi nasproti delajo, govorijo in glasujejo, ker so zvezani z bogataši in morajo vodo napeljevati na njihov mlin.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. aprila.
(t Monsign. Luka Jeran.) Novica o smrti kanonika Jerana je po ljubljanskem mestu vzbudila splošno žalost in sočutje. Neštete so množice, ki so včeraj in danes prihajale kropit pokojnika in molit za pokoj njegove duše. Marsikatera solza je poro-sila mrliški oder pokojnikov. — Od zadnjih tre-notkov nam ni omeniti posebnega. Mimo je pokojnik ugasnil vsled otrpnenja pljuč v soboto po sedmi uri zvečer, v petek dopoldne je bil še previden zadnjikrat s sv. zakramenti za umirajoče. — Denarja rajni ni zapustil razven za pogreb. Svojo
žalega nisem storil. Jaz se jih bojim, ter mi je hudó, če me postrani gledajo ... Kadar pa spoznajo tvojo nedolžnost, sin moj, pa pridi domu na Breg. Jaz ti dobim službo, dobro službo pri gospodu sodniku ali pri notarju. In hodil boš lahko po koncu in črno oblečen . . . Otrok moj ljubi, ti ne veš, in nočem ti ti tožiti, kako mi je brez tebe.
Zato pridi, pridi kmalu, jaz te pričakujem, zapuščen in žalosten.
Z Bogom !
Tvoj oče
Jožef Majnik.
Se tisti dan se ustanovi občinski sluga v hiši ob Ljubiji. Kupil jo je od neke sila stare ženice, ki je že mislila na svojo smrt in ni vedela, kam bi s kolibo. Mnogo let je bila v skrbeh, v kateri blagi namen bi jo darovala, no, naposled jo je kupil Majnik in ženico odrešil vsega premišljevanja.
V pisarno se ni nikoli več prikazal in tudi pra-šali niso po njem.
Ljudje so ga vlačili nekaj mesecev čez zobe, naposled pa so popolnoma pozabili nanj.
3.
Leta so tekla, kakor valovi Ljubije, in ostala so vedno jednaka, kakor valovi Ljubije.
Krasnega jesenskega večera je sedel Majnik pri oknu. Zaspati se mu ni dalo, a vendar ni ničesar mislil; gledal je čez vodo v trg, kjer so luči polagoma ugasovale. Časih je še kdo hitel po cesti,
oporoko je 1. 1894 v par vrsticah spisal s svinčnikom na drobno vizitnico. Glede pogreba je želel, naj je pokopan „po revščini", ter dejal, da bi ga zelo veselilo, ako bi se prijatelji tudi ob tej priliki tako radodarno spominjali dijaške mize, kakor so to storili o njegovi zlati maši. — Pogreb je danes ob 5. uri. Vdeleže se ga višja gimnazija, nižja gimnazija, učiteljska pripravnica, rokod. društvo, kat. delavsko društvo itd. Truplo pred župniščem blagoslove prevzv. knezoškof, ter je spremijo v stolno cerkev, kjer se opravijo mrtvaške molitve. Pred hišo zapojo višjegimnazijci. V cerkvi, po poti in pri sv. Krištofu petje oskrbe gg. bogoslovci, sprevod iz stolne cerkve na pokopališče vodi mil. gosp. stolni prošt dr. K 1 o f u t a r. — Več sporočimo jutri.
(Monsignor Jeranova dijaška miza.) Ako bi bilo monsign. Jerana sploh še kaj vezalo na ta svet, bila bi njegova skrb, kaj bo z .mojimi revnimi študenti". O tem je v bolezni pogosto govoril. Preselil se je v večnost prepričan in potolažen od prijateljev, da se bo kolikor mogoče skrbelo tudi v bodoče za podporo dijakov. Podpisanemu je pokojni kanonik izročil blagajno dijaške mize, katere redni stroški na mesec znašajo okolu 300 gld. Za mesec april se stroški še pokrijejo iz blagajne. Za prihodnji mesec iskati nam je novih virov za podporo, ker sredi leta ne moremo nobenemu dijaku odreči podpore. Da se Jeranova dijaška miza nekako zistema-tično vredi, je podpisani tega mnenja, da se osnuje v ta namen poseben odbor, ki bo vrejeval Jeranovo dijaško mizo. V tem smislu je podpisani že govoril z nekaterimi gg. profesorji veronauka na srednjih šolah, ki so vsi tudi prav istega mnenja. Začasno torej prav lepo prosim, naj se še tudi nadalje pošiljajo darovi za dijaško mizo „Danici" in „Slovencu" ali pa na moj naslov. Priporočam vsem prijateljem in častilcem pokojnega kanonika Jerana, naj vzlasti s podpiranjem šolske mladine nadaljujejo njegovo bogo- in rodoljubno delovanje.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1896.
A. K a 1 a n , vikar.
(Presvitla cesarica) se bode 29. t. m. po noči ob Vili- uri z dvornim vlakom skozi Ljubljano peljala v Budimpešto.
(Imenovanje.) C. g. Albin 11 o v s k i, župnijski oskrbnik v Lozicah pri Vipavi, je imenovan župnikom za Javorje pri Litiji.
(Osebna vest.) Gosp. Vencelj Goli, gozdaiski svetnik pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani imenovan je nadsvetnikom.
(Požar.) 12. t. m. je pogorelo na Jeličenvrhu, občina Dole, posestvo Jakoba Menarta. Zažgali so otroci med tem, ko sta bila oče in mati pri službi božji. Škode je 1000 gld.
(Iz Ribnice) se poroča, da so koze popolnoma ponehale. Od 121 obolelih jih je 7 umrlo, med njimi trije, ki niso imeli nikdar stavljenih koz.
(Nova gimnazija v Kranja.) Danes so pričeli z zidanjem, oziroma kopanjem za novo gimnazijo v Kranju. Poslopje bo meseca oktobra že pod streho.
Bog ve po kakem opravku; zdaj pa zdaj se je za-čula hripava pesem kakšnega pijanca. Ponočni čuvar je oznanjeval z zamolklim, zategnjenim glasom: „U—ra je dva—najst od—bi—lfia!" Kmalu nat6 je izginila svetloba po oknih ; po trgu je vse potihnilo in slišal se je samo lahen veter, ki se je igral z listjem visokih topolov ob poštnem poslopju.
Luna je svetila v sobo tako jasno, da je bilo svetlo, kakor po dnevu. Stena nasproti oknu je bila kakor posrebrena, a druge so bile črne, kakor Bence na pfidu.
Hipoma se Majnik zgane, vstane in posluša.
Zdelo se mu je, da odpira nekdo hišna vrata na lahko, prav na lahko. Plazi se po veži z nerodnimi koraki. Vidi se, da hoče hoditi tiho, pa se časih spodtakne na valovitih ilovnatih tleh in stopi glasneje, da se sliši prav jasno gor v sobo. Zdaj je pri vratih in tipa z rokami po njih: tema je, pa išče kljuke. Našel jo je. Oprezno pritisne n&njo in odpre počasi .. . počasi. Majnik stoji v senci, tiho in nepremično ; a ko osvetli mesečina neznan obraz, razširijo se starcu oči; ves zatrepeče in stega roke, a premakniti se ne more z mesta, kakor bi oka-menel. Iz prsij se mu izvije glas neizrečene sreče in radosti.
„Sin, moj sin, naposled si prišel! ..
Oni pa zavpije od strahu, skoči iz sobe, zalo-
Lega, kjer bo stalo novo poslopje, je zelo krasna; na lepšem prostora skoro niso mogli postaviti mo-numentalne zgradbe.
(Ljubljansko zavetišče „Joseflnum"), katero ima namen preskrbovati onemogle posle in dati zavetje poslom brez službe, uživa uže od nekdaj občno simpatijo ljubljanskega občinstva. Pokroviteljica tega zavoda, gospa baronica Hein, potrudila se je osnovati dva odbora za dobrodelne predstave v korist tega zavoda, jednega slovenskega in jednega nemškega. Zaradi nekaterih zaprek vzlasti zaradi dunajskih koncertov „Gl. Matice" se je delovanje slovenskega odbora nekoliko zakasnilo, vendar so priprave za to predstavo danes že v najlepšem tiru. Program, ki se je nastavil za to predstavo, je zelo raznovrsten in lep. Dala so bode veseloigra „na že-nitovanjskem potovanju", predstavljena po diletantih iz najboljših ljubljanskih krogov. Znanega skladatelja Košata spevoigra „na Vrbskem jezeru", pri kateri sodelujejo dame in gospodje in zbora „Glasbene Matice", je za Ljubljano popolnoma nova. Krasna godba zasluži vse zanimanje. Žive podobe, med katerimi bode jedna alegorija, se pripravljajo in bodejo veličastne, ker je hrvatsko narodno gledišče obljubilo posoditi dragocene kostume. Z ozirom na dobrodelni namen zanimajo se za to predstavo vsi krogi ljubljanski in uspeh bode gotovo uresničil blagi namen visokorodne pokroviteljice.
(Veliko Kočevje) Presv. cesar je z dnem 19. aprila potrdil deželni zakon glede združitve vasij Gnadendorf in Hutterhiiuser z občino Kočevje.
(Iz Vodic) se nam o ostankih stare cerkve še poroča: Zanimiva je človeška podoba s čepico na glavi, okinčano s sv. Jakoba školjko; v desnici ima palico s potno torbico, v levici knjigo. Je li je to podoba svetega Jakoba ali pa morda kacega dobrotnika cerkve, ki je po tedanji šegi romal k svetemu Jakobu v Kompostelo na Španjskem ? Duhovnika skoraj gotovo kip ne predstavlja, ker ima bradasto obličje in dolge lase. Na odlomku nekega kamnja
je z gotičnimi črkami zapisano :--A f THAV t
---„thaumaturgos". Začetek in konec manjkata. Zanimivo je, da se na nekem grbu nabaja križ, ki je s črno barvo na kamen slikan, tudi v drugih koseh je križ vsekan. Mogoče, da je bila vodiška cerkev z bližnjim komendskim vitežkim redom v kaki zvezi. Ostanki so se prepeljali v deželni muzej Rudolfinum, kjer se bodo na primernem kraju vzidali. Zahvaliti se je veleč, gospodu župniku Zužeku in č. gospodu kapelanu Kocjančiču, da se je vsak zanimiv ostanek ohranil. Hvala gospodoma za skrb in trud gledi zgodovinskih najdb vkljub velikanskemu delu in bridki skrbi, ki ju čakajo pri stavbi nove cerkve. Sed terret labor aspice prae-mium.
(Cigani) so po noči 21. t. m. vlomili v žitnico Janeza Štrukelj v Ustji pri Igu ter mu odnesli jest-vin za 80 gld. vrednosti.
putne vrata za seboj in od mesta sem odmevajo koraki bežečega človeka.
Majnik stoji nekaj časa mirno, potem pa se zgrudi na stol in zajoka od bolesti.
Zakaj je izginil ? Ah, morda pride nazaj, k očetu svojemu.
Nó, a ni ga bilo več nazaj . . .
Majnik pa je pričakoval dan za dnem, leto za letom.
Govoril ni o svojem sinu z nikomur, kakor je sploh le malokdaj videl kakšnega človeka... Nekdaj samó, ko je sedel o lepem pomladnem jutru pred hišo, obšlo ga je dotlej neznano hrepenenje, da bi pripovedoval komurkoli o svojem dragem Karolu... Prišel je mimo poštni hlapec Brenčič in Majnik ga je pozdravil in ustavil. S skrivnostnim naglasom in urno mu je pravil tisti ponočni dogodek, od katerega je preteklo že nekaj let.
„Ha ha ha", zasmejal se je Brenčič, „krasti je hotel v Vaši hiši, ker stoji na samem, pa je prišel k svojemu očetu . . . Kaj tatovi vsega ne doživi 1"
Cez deset let pa je Majnik umrl, ne da bi pričakal svojega Karola, ki se je klatil po svetu in dobro ali slabo živel ob stroških svojega bližnjega. Na starčevem grobu ni bilo kamenega spomenika, niti ne lesenega križa; zapuščen je bil, kakor hiša ob Ljubiji, ki polagoma razpada. Pravijo, da jo hoče letos bogati Lukec podreti in na njenem mestu novo sezidati, ker misli, da je prostor ugoden za gostilno.
(Vojaški škof) dr. Koloman Belopotoczky je dates ob 3. uri dospel v Maribor, kjer bode nadzoroval ondotno c. in kr. pehotno kadetno šolo. — Stanoval bode pri knezoškofu.
(V Vojniku) so dne 19. t. m. slovesno vložili temeljni kamen za novo župnijsko cerkev.
(„Nemški" Maribor v nevarnosti.) Štajerski posili Nemci še niso mogli do dobra pozabiti „neču-vene" predrznosti Slovencev v celjski zadevi, in vendar jim je provzročilo zadnje premeščenje štajerskih notarjev nove preglavice. Pred vsem jim pa nikakor ne more v glavo, da je premeščen v Maribor, ki je „danes nemško mesto" notar dr. Firbas, Slovenec po rodu in mišljenju. Kakor svojedobno v celjski zadevi rote štajerska nemčurska glasila tudi sedaj vlado, naj se vendar usmili „tlačenih" Nemcev, naj se ozira na „nemški" značaj mariborskega mesta, naj ga varuje in vse opusti, kar bi mu moglo škodovati. Ta nemčurska jadikovanja ne morejo imeti druzega pomena, kakor da mora biti nemštvo na zelo slabih nogah, ako se trese pred jednim slovenskim notarjem v „nemškem" Mariboru.
(Celjski poštni urad) se z dvojezičnimi tiskovinami še vedno ne more sprijazniti. Tukajšnji poštni kontrolor, ki ima poštne tiskovine v zalogi, se pritožuje, da se dvojezičnih tiskovin preveč rabi in si prizadeva zgolj osebe, katere se imajo s prodajo pečati, jih od teh z raznimi izgovori odvrniti. Iz te nenaklonjenosti se vidi, da ta gospod, kateri je marsikateremu uradniku trn v peti, pozabi, da živi med nami Slovenci ter ji naš kruh. Proti taki zagrizenosti uradnikov bodemo že vedeli postopati, da ne bodo delali zgage in se sporazumeli z našimi
opravičenimi zahtevami.	„Dom."
*
* *
(Ljudsko štetje v Nemčiji.) Pri zadnjem ljudskem štetju (2. decembra 1895) so našteli v Nemčiji 52,244.500 oseb, toraj 2,816.033 več (5-7 %) kot leta 1890. — Prusko šteje sedaj 31,847.899 (+6-31%) prebivalcev, Bavarsko 5,797.414 (+ 3-62%), Virtenberško 2,080.898 (+ 8-18%), Saksonsko 3,783.014 (+ 8%), Badensko 1,725.470 (+ 4-08%), Hesensko 1,039.388 (+ 4 68%), Al-zacija in Lotaringija 1,641.220 (+ 2 35%) i. t. d. Občin nad 10.000 prebivalcev so našteli v celi državi 406, namreč 346 mest in kmečkih občin in 60 trgov.
(Za tobakarje.) Tobakarji in pivopivci spadajo v en koš. Nezmernost škoduje prvim in drugim na telesu in v žepu. Veliko ljudi je, ki zapijejo ali po-puhajo za svojega življenja vse premoženje. Toraj ne smemo kaditi ? Eno ne velja za vse. Toda kedor ne kadi, ima največ dobička. Slabotni in mladi ljudje, ki še rastejo, naj opuste kajenje. Odrasli in krepki možje trpe pri zmernem kajenju škodo samo na denarju ; v slučaju da ne puhajo preveč močnega tobaka. Takega se mora vsakdo varovati. To-bakova rastlina ima namreč v sebi hud strup, nikotin imenovan. Ta strup škoduje pred vsem želodčni sliznici in tudi slabo upliva na razvoj telesa. Neugodni upliv na želodec se razvidi iz tega, ker tobakarji manj jedo in so zato slabo rejeni. Strastni kadivci prav malo jedo in slabo zgledajo. Nedvomno je dokazano, da nezmerno kajenje prikrajša življenje in slabi razumnost. Bes je sicer, da dosežejo strastni tobakarji včasih tudi visoko starost, a to so le izjeme. Kje ni izjem ? Tudi pijanci dosežejo lepo starost, toda koliko? Ge kajenje že možkim škoduje, toliko nevarnejše je šele ženskemu spolu. Škodljivi upliv tobakov se mnogo bolj pokaže pri nežnih, slabotnejših ženskah. Bleda barva, nobene slasti do jedi, lena hoja in utrujenost so posledice kajenja. — Ena izmed razvad je njuhanje, ki je ravnotako nepotrebno kot kajenje. Da ne omenim slabih posledic, je navrh še neprijetno. Kedor kadi in noslja, naj se počasi odvadi. Kedor dosedaj še ni kadil ali nosljal, naj ne začne. Kedor se zdrži tobaka, pospešuje lastno zdravje in obvaruje denarnico vsake škode. Tako uči prelat Kneipp.
Za dijaško mizo namesto venca na grob pokojnega monsign. Jerana.
Prof. dr. Ivan Svetina 5 gld. — I. J. 1 gl. — Blaznikova hiša svojemu mnogoletnemu naklonjenemu prijatelju v spomin 30 gld. — Gosp. vikar Fr. B i r k 5 gl. — Svojemu najblažjemu dobrotniku v spomin vikar A. K a 1 a n 25 gld. — G. vikar M. Mrak 5 gld. — Profesor dr. A. K a r 1 i n 2 gld. 50 kr. — Mestni kaplan gosp. Mih. B u 1 o v e c 2 gld. 50 kr. — Svojemu dobrotniku finančni kon-
cipist Anton J a n e ž i č 2 gld. 50 kr. — Veleč, g. B. Bartol, župnik v p. 5 gld.
Društva.
(Katoliško društvo za delavke) ima prihodnji četrtek zjutraj ob 5. uri pri sv. Jakobu sveto mašo za svojega velikega podpornika in dobrotnega člana preč. gosp. monsign. Luka Jerana.
(Shod 8 1 o v. kat. delavskega društva pri Devici Mariji v Polju.) Včeraj popoludne kmalu po 2. uri pomikale so se dolge vrste ljubljanskih krščanskih delavcev in obrtnikov proti prijetni vasici D. M. v Polju, koder se je imel vršiti javen shod slov. kat. delavskega društva v prostorih gostilne pri Kuharju. Ze ob 3. uri so bili natlačeno polni vsi prostori, poleg tega pa se je zbrala nebrojna množica ljudstva na prostornem dvorišču in gotovo ne pretiravamo, ako trdimo, da je bilo navzočih do 500 poslušalcev iz domače ter sosednjih vasij. Točno ob l/ti. uri otvori društveni predsednik gosp. Pele napovedani shod, predstavi vladnega komisarja, pozdravi navzoče zborovalce, razloži v poljudnih besedah pomen shoda in da besedo prvemu govorniku. G. dr. Janežič kot prvi govornik v temeljitem govoru pojasnuje težnje kmet-skega stanu. Govornik pravi, da vsak posameznik ne more ničesar doseči, marveč se nam je pri skrbi za zboljšanje žalostnih razmer ravnati po geslu našega presvitlega vladarja: „Viribus unitis" — združenimi močmi. Le na tej podlagi zamoremo vspešno delovati za gmotni in duševni prospeh naroda ter blagor naše mile domovine. V združenju nam je toraj zagotovljena moč. V tem smislu delujejo večji tovarnarji in podjetniki (sladkor, petrolej, železo), seveda v večini židovski kapitalisti, da tem ložje in dražje proizvajajo in izpečavajo svoje izdelke, a ob jednem tudi izkoriščajo delavske stanove, poljedelce, obrtnike in delavce. Jednako se postopa na borzah, koder židovski špekulantje umetno določavajo cene poljskim pridelkom. Proti takim sleparijam moramo nastopiti z vso odločnostjo in sicer ravno tako z združenimi močmi. To pa je le mogoče doseči z ustanovitvijo kmetskih zadrug, katere skrbe, da se poljski pridelki skupno prodajajo po določenih, pravičnih cenah, da se olajša dobava za kmetijstvo potrebnih stvarij po nizkih cenah in se slednjič zadružniki privadijo umnega gospodarstva. Zadrugam kot takim pa pristajajo tudi večje pravice v zakonodaji in javnem življenju sploh. Zadruga sme imeti lastne mline, žage ter razna druga podjetja, poleg tega pa imajo zadružniki pravico do raznovrstnih strokovnih šol, katere bode morala oskrbovati država, ko Be zadruge povsodi «vedo zakonitim potom. Ko-nečno prevzemo kmetijske zadruge skrb za stare in onemogle posle, katerih stanje je v sedanjih dneh le prežalostno. — K sklepu opozarja in navdušuje govornik zbrane poslušalce, naj se takoj poprimejo prevažnega dela in se že sedaj urijo v pričetnem poslovanju. Vsaka večja vas ali občina naj si ustanovi posojilnico in za tem zadrugo, to pa le na podlagi kršč. postav, katere se nikdar ne spreminjajo, kakor posvetne, in potem napoči zlata doba za vse stanove. — K isti točki se še oglasi društvenik Bakovec. Govornik slika kot dodatek k prejšnjemu žalostni propad kmetskega blagostanja. Kmeta tarejo poleg mnogih slabih letin ogromna bremena, davki, razne doklade in drugi troški, katerih kmetovalec ne more zmagovati. Da si opomore iz zadrege, obrniti se mora do bogataša-oderuha, kateri ga po preteku nekaj let požene iz rodne hiše brez vsake pomoči. Ne mine skoro dan, da bi se ne vršila tu ali tam prisilna dražba, pri kateri igrajo kapitalisti, posebno židovski oderuhi, glavno vlogo. Židovski kapitalisti niso zadovoljni, da se okoriščajo na troške revnega oratarja pri umetnem določevanju cen za žitne pridelke, marveč tudi naravnost kradejo iz žepa denar ubogim trpinom. In taki izkoriščevalci si predrznejo poleg tega voditi ono stranko, ki se pod slepilnim imenom „ljudskih prijateljev" usiljuje mej ljudi ter jih zapeljuje s svojimi puhlicami ia ničevnimi obljubami. Ti „ljudski prijatelji" so namreč naši nasprotniki, socijalni demokrati. Iz navedenega vsak razsoden človek lahko razvidi, da mu od stranke, kateri načelujejo židovski oderuhi, ni pričakovati rešitve in se jih torej mora povsodi ogibati, ako se noče Še bolj zaplesti mej ljudske izkoriščevalce. Ko-nečno govornik poživlja navzoče, naj si dobro zapomnijo navedene resnice ter vselej obrnejo hrbet lažnjivim prerokom, nasprotno se pa tem tesneje oklepajo načel krščansko socijalnih, na katerih podlagi je jedino mogoča rešitev. — Tretji govornik društvenik Jakopič temeljito pojasnuje delavski socijalni načrt, kakoršnega so odobrili v Ljubljani zborujoči krščansko-socijalni zastopniki delavskih stanov. V poljudni besedi razpravlja točko za točko ter vpleta vmes zanimive dogodke iz delavskih krogov. Delavci si v sedanjih žalostnih razmerah sami nikakor ne morejo pomagati, dokler nimajo svojih zastopnikov v postavodajalnih zborih. Vsled tega moramo vedno zahtevati, da se nam da občna, direktna in tajna volilna pravica, ker le po tej je mogoče doseči zaželjenega cilja. V pravičnem boju za zboljšanje delavskega stanja pa moramo biti vztrajni, ker le v vztrajnosti je moč. Pri vseh naših delih nas mora voditi geslo naših očetov, katero je tudi naše geslo, namreč: „vse za vero, dom, cesarja". — Društvenik Gosti n čar riše na to potrebo tesne
organizacije vseh delavskih stanov na temelju krščanske organizacije. Govornik temeljito dokazuje, da smo vsi sužnji kapitala in strojev, ki se porabljajo v sebične namene, mesto da bi olajševali delo. Temu sta kriva toli hvalisana sloboda in liberalizem. Nasproti novodobnemu liberalnemu zistemu moramo vsikdar najodločneje oporekati in skušati preustrojiti sedanji red. Nadalje preide na „ljudske osrečeva-telje" ter popisuje njihovo pogubno delovanje od Marksa in Engelsa do sedanjih časov. Od njih ne more ljudstvo ničesar pričakovati, kajti oni zidajo na nestalni temelj materijalizraa in ateizma. Vse zahteve, katere hočejo izvesti socijalni demokratje s človeško silo, se pa dad6 izvesti le na podlagi krščanske pravičnosti. Potem govori obširneje o raznih bremenih, pojasnuje sedanji pomanjkljivi domovinski zakon in poživlja navzoče, naj se tesno združijo v dosego namena na krščanski podlagi ter kmalu ustanove svoje društvo. V kratkem bodeta se pojavili na svetu le dve stranki, krščansko-socijalua in socijalno-demokratična; toda zmaga je zagotovljena le prvi, ker se v vseh svojih delih ozira na Boga in se ravna po njegovih zapovedih. — Ko-nečno nastopi gospod Kregar, ki v izbornih besedah najpreje pojasni razmere obrtnikov, potem pa preide na socijalistične kolovodje ter neovrgljivo dokazuje, kako ničevne so vse njihove puhle fraze. Posebno strogo kritikuje socijalistično osrednje vodstvo, ki je v rokah samih Židov, ter obširneje pojasnuje razvoj socijalistov po posamnih državah. Konečno zavrača razne neosnovane napade na duhovščino in krščanske socijaliste ter uaudušuje poslušalce za združenje na verski podlagi. — Ob pol 6. uri zaključi predsednik vrsto govorov, katerim so pazno sledili vsi poslušalci vkljub veliki gnječi in vročini, želeč, da bi zrno, katero se je danes vsejalo, na rodovitnih tleh obrodilo obilo sadu, ter spomi-njajoč se prerano umrlega ustanovnega člaua in obče ljubljenega dobrotnika msgr. J e r a n a , naj bi mu mili Bog dodelil zasluženo plačilo, z slava-in živio-klici na svetega očeta in svetlega cesarja. — Shod se ponovi na občno željo čez 14 dnij, in sicer pod milim nebom.
(Občni zbor „ d r ušt v a za zgradbo zavetišča in v z g o jev a 1 išča v Ljubljani") se je vršil v soboto dne 18. aprila ob '/i7. uri zvečer v mestni dvorani. Zbralo se je 16 članov in predsednik, vladni svetnik gospod Josip Merk otvori sejo, pozdravi zbrane člane, razloži vzroke, da zaradi potresa in drugih neprilik ni bilo lansko leto občnega zbora, spominja se hvaležno kranjske hranilnice in bodri člane k pridnemu delovanju. — Tajnik gosp. Janez S m r e k a r, katehet, prebere odborovo poročilo o delovanju društva v dobi zadnjih 2 let. Članov ima društvo 269 in sicer : 23 ustanovnikov, 87 rednih in 150 podpornih, mej temi so z najvišjimi svotami: Kranjska hranilnica, c. kr. notar I. Plantan, prevzv. gosp. knezo-škof itd. Tajnik še omeni, da je v prospeh društvenih namenov tudi poslal 16 mladeničev v Turin na sa-lezijanske zavode in je kupil grajščino Grundelhof v namen ložje sustentacije društvenega zavoda. Poročilo tajnikovo se vzame na znanje in na predlog ces. svetnika gosp. Ivana M urnik a, izreče odbor tajniku zahvalo. — Blagajnik gosp. Ferd. B r a -d a š k a , mestni blagajnik , poroča o denarnem stanju in prometu. Dohodkov je imelo društvo do konca 1. 1895 okroglo 20.000 gld. in premoženje njegovo prilično tudi toliko znaša. Zatem je bila voLtev 2 odbornikov mesto umrlih gg. barona Som-maruga iu Jos. Rihar, okrajni glavar v Črnomlju. Izvoljena sta bila soglasno gg. Prane H u b a d , ravnatelj c. kr. učiteljišč in Franc Leveč, c. kr. profesor in nadzornik. Za presojevalca računov sta bila izbrana gg. Franc Dober le t in kanonik Iv. S u š n i k. Konečno stavi odbornik g. Iv. Šubic, c. kr. ravnatelj obrtnih šol v odborovem imenu predlog, naj se kranjska hranilnica izvoli častnim članom društva, kar je bilo soglasno iu z odobravanjem vsprejeto. Društvu samemu želimo dobrih vspehov.
(K atol. podporno društvo v Celji) napravi v nedeljo dne 3. maja t. 1. ob 3. uri po-poludne v dvorani hotela „pri zamorcu" (zum Moh-ren") običajno tombolo v korist šole šolskih sester v Celji. Ker šolske potrebe radi števila otrok rast6 od leta do leta, je upati, da bode tudi vdeležba po tem. Skrbelo se bode za lepe dobitke in drugo zabavo, da častiti obiskovalci gotovo zadovoljni zapuste veselične prostore.
(Slovenski klub na Dunaju) priredi v soboto, dne 2. maja t. 1. zabavni večer v „Re-staurant International", I., Neuer Markt, v zimskem vrtu. Berilo ima vč. gospod dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kapelan itd. Muzikalni del Vi-poreda izvajajo: Umetnica gospodična Ema Svigl na glasoviru, gospod Vekoslav Vaupotič na citrah in klubov pevski oktet. — Vspored: I. Vaupotič: „Na zdar", koračnica po slovenskih motivih, posvečena slovenskem^ klubu o njegovi desetletnici — na glasoviru. Berilo : Potovanje od Jeruzalema do mrtvega morja. 2. a) Dr. B. Ipavec: Iz opere „Teharski plemiči" : „Zemljo noč pokriva"; b) Vaupotič: „Ljubezni ni-
sem nikdar ti razkril", pesem na citrah, na lok iu naglasoviru. S.Chopin: Polonaise, op. 22, na glasoviru. 4. Volarid: „Euo devo le bom ljubil", petje. II. 5. Dvofdk: „Sumljanje listja", pesem na citrah, na lok in na glasoviru. 6. Moszkovvski: Valček, op. 34, na glasoviru. 7. Mašek : „Lahko noč", petje. 8. Vaupotič: Okrogle z murskega polja, ua citrah. Začetek ob osmih zvečer. — Pristop imajo samo povabljenci.
Telegrami.
Dunaj, 27. aprila. Po poročilu antise-mitskih listov je pozvan dr. Luoger s posredovanjem kabinetne pisarne k cesarju v av-dijenoo.
Trst, 27. aprila. Danes dopoludne se je vršil v ladjedelnici Stabiliraento tecnico tri-estino pri sv. Roku v Trstu slovesen krst obrežne ladije „Budapest". Botro nadvojvo-dinjo Marijo Valerijo je zastopala groiinja Szechenyi Andrassy. Cerkvene obrede je opravil mornarski župnik monsgr. Ufednicek.
Budimpešta, 27. aprila. V soboto se je vršil dvoboj mej ministrom baronom Fe-jervaryjem in posl. Bernarthom. Poslednji je na glavi težko ranjen.
Pariz, 26. aprila. Sarrien se je v soboto zvečer dalje časa posvetoval z Bourge-oisom in Brissonom ter včeraj z onimi poslanci, katere želi za svoje sodelavce. Trdi se, da je Sarrienova kombinacija najzaneslji-veja in da bodo razun dveh članov bivšega ministerstva, katera namestujeta Oambou in Beaumetz, tudi člana Sarrienovega kabineta.
Pariz, 27. aprila. Včeraj zvečer je sprejel Faure senatorja Sarriena, kateri mu je naznanil svoje mnenje glede sestave novega kabineta.
Pariz, 27. aprila. „Libre parole" razširja senzačno novico, da namerava odstopiti predsednik Faure, in imenuje njegovim naslednikom Waldeck - Rousseaua.
Pariz, 27. aprila. Predsednik Faure je naročil senatorju Meline, naj sostavi kabinet, Kombinacije o Sarrienovem ministerstvu so se izjalovile.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Visokosti prejasne gospe preslolonaslednice-vdove nadvojvodinje Štefanijo. Tga	»
Steklenica velja 20 kr	126 (60-10) 6
Umrli so:
25. aprila. Frančiška Stamcar, zavarovalnega uradnika žena, 35 let, Rimska cesta 19, plučnica. — Pavla Neža černe, usmiljena Bestra, 42 let, Kravja dolina 11, kronično vnetje trebušne mrene.
V hiralnici:
25 aprila. Janez Gorišek, rudar, 49 let, sušica možgan.
Meteorologiono poročilo.
a a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Moknna v 24. urah v mm.
251 9. zvečer		7391	6-9	sr. jzah.	jasno	00
26	7. zjutrai 2. popol	740 1 739 0	2-8 15 9	sr. ssvzh. pr. m.jjzah.	jasno „	
26| 9. zvečer		7398	8-3 |pr. m.jjzah.		del. jasno	00
„J 7. zjutraj | 2. popol.		740'7 739 0	6'8 I si. ssvzh. 19.9 1 Br. ssvzh.		sneg del. oblač.	
330 1-1
Slovensko katoliiko delavsko druitvo
naznanja svojim p. n. članom pretužno vest, da je Vsegamogočnemu dopadlo, ustanovnega člana, vele-častitega gospoda
monsign. Luka Jeran-a
stolni kanonik ln papežev komornlk,
dne 25. aprila zvečer poklicati v boljše življenje. Pogreb pojdo dnč 27. t. m. ob 5. uri popoludiu'. Blagi pokojnik priporoča se p. n. članom v pobožno molitev.
LJUBLJANA, dnč 26. aprila 1896.
Odbor.
328 1-1
Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje Bogu Vsega-mogočuemu dopadlo mojo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, sestro, teto in svakinjo gospo
Angelo Bergant roj. Golob,
po kratki, mučni bolezni prevideno s sv. zakramenti za umirajoče danes ob '/,8. uri zjutraj v 26. letu svoje dobe v boljše življenje poklicati.
Pogreb bode v ponedeljek 27. aprila ob 10. uri dopoludne.
Sv. maše zadužnice brale se bodo v cčrkvah v Št. Jurju, Cerkljah in Št. Martinu.
Nepozabljiva ranjka sc priporoča v blag spomin in molitev.
Št. Jur pri Kranju, dnč 25. aprila 1890.
Aleksij Bergant,
slušatelj poljedelstva in posestnik,
soprog.
za 4 0° in 2 4" pod normalom.
Konjski cvet
(pomnoženi rcstitnci jski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po iz-
V-fe-i &
kušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajSa otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
Sloma rodilu to za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-
hom večinoma po hlevih, ako živi noe nemore jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., o zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 5 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
-'^H-ttsiKfsaisiig&a-fSi. r"
Šarg
priznano neobhodno potrebno "U VU sredstvo za čiščenje z6b je
mnog» mllijonkrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravili in lepili zob.
Sftr Dobiva se povsodi.	710 30—20
X I X I t I x I I. i I. t t X
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Wien,
Bezirk,
Schelhammer & Schattera n:fÄV*

m
Gospod Bog govori: Usmiljenje in resnica naj te ne ^¿¡pustita; na vrat si ji obesi in v svoje srce si ji %apiši: in našel boš milost in prijaznost pri Bogu in pri ljudeh.
Preg. 3. 3, 4. Boljše so rane od njega, ki ljubi, kakor sle-pilni poljubi od njega, ki sovraži.
Preg. 27. 6.
Vse ima svoj čas ... . Je čas rojstva in čas
_	smrti......boljši je smrtni nego rojstni
dan•	Pridig. 3. 12. in 7. 2.
1 e besede božje tolažijo stolni kapitelj ljubljanski, ko mu je izpolniti britko nalogo in naznaniti, da je prečastiti gospod stolni kanonik in papežev komornik
monsignor Luka Jeran
danes, dnč 25. aprila, zvečer po štirinajstdnevni bolezni umrl ves vdan v roljo božjo.
Pokopan bo blagi pokojnik v pondeljek, dne 27. aprila, ob 5. uri popoldne. Častilci rajnega se vabijo na pogreb; sv. pismo veli: Boljše je iti v hišo falosti nego v hišo veselja, %akaj v oni se spominjamo konca vseh ljudij in fivimo v misli, kaj da bode prišlo. Pridig. 7. 3. Duhovno opravilo za dušo rajnega bo v stolnici t torek ob 8. uri.
blag spomin
Sveta in dobra je misel ^a mrtve moliti, zato priporočamo pokojnika v pobožno molitev in
V Ljubljani, dnč 25. aprila 1896.
Stolni kapitelj ljubljanski.
329 1-1
Izuoen trgovec želi prevzeti v
najem	320 3-1
manjšo prodajalnico ali gostilnico na deželi,
oziroma sprejme
MF službo poslovodje
v kaki trgovini.
Ponudbe pošiljajo naj se pod šifro „Najemnik" v Novo Vas pri Rakeku (poste restante).
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
„SOEO^ \
ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva. r
Cena; Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur.i Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.
in
319 30-1
galanterusko blago
priporoča po izredno nizkih cenah
FR. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
«s-
Prodajo se 322 2-1
dobro ohranjena okna

v Kolodvorskih ulicah št. 11.
Na prodaj ima
pi rite!
195 20—13
Jakob Lavrenčič
v Sodražici. Cena 100 klg. je 12 gld.
Nove Smarnice1896.
Marija Podoba Pravice.
Za šmarnično pobožnost.
Spisal Jožef Kereon, duhoven ljublj. Škofije.
Tudi za letos nam je oskrbela gorečnost in spretnost blagega dušnega pastirja lepe „Smarnloe".
Dobro znani gospod pisatelj nam opisuje v njih Marijino življenje po nauku sv. pisma in po nekaterili razodetvah, lepe Marijine zglede obrača na krščansko življenje in naše potrebe, podaje nam za vsak dan lep zgled, uči nas srčno častiti Marijo in nam daje na pot še primerno „vajo".
Vsakdanje berilo ni, kakor upamo, ne predolgo, ne prekratko, vseskozi pa mlčno ln lahko umevno. Zato se nadejamo, da bodo dušni pastirji letošnje Šmarnice radi sprejeli in Jih brali vernikom v dušni prid, kakor tndl v čast blažene Devloe Marije.
Knjiga obsega kot dodatek še sv. mašo in lavretan-ske lltanlje.
Dobivajo se Šmarnice v treh vezčh: V pol usnju 90 kr., v usnju 1 gld., v usnja z zlato obrezo 1 gld. 20 kr.
S pošto stane izvod 10 kr. več.
Katoliška Bukvama
v Ljubljani. 321 4-1
X> u n a j s k a borza.
Sn6 27. aprila.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
NemSki drž. bankovci ta 100 m. nem. drž. vel;
20 mark......i ... .
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
101 gld. 10 kr.		
101		10 .
120		30 .
101		n
122		10 .
99		5 .
969		•
356		80 .
120		10 .
58		77",.
11		76 ,
9	n	54'/,,
		90 „
6	n	66 „
Dnš 25. aprila.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 0% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke f>% ... ■ Dunavsko vranavno-posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . ,	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice .
„	, dolenjskih železnic 4*
148 gld. 50		
157		—
195		—
99		_
139		—
127		—
107		50
112		—
98		35
99		25
222		—
166		25
129		50
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld................204	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	35	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......71	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—	„
Ljubljanske srečke..................22	,	25	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	159	.	50	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3420 „	—	»
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	443	„	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	96	„	—	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	60	„	—	„
Montanska družba avstr. plan..........82	.	60	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	161	„	—	„
Papirnih rubljev 100........I27	n	—	»
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri ¡«žrebanj«
najmanjšega dobitka. Kslantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„m EBCII
Wollzeile it. 10 Dunaj, Rariahilferstrana 74 B.
66
SIT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsoijtkih vrednostni papirjev in vestni «v*tl na dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti af naloženih glavnic. Hj