Štev,124 Lienz, 28,7,1946, Torek,' Viljem , MOLOTOV 0 PARIMO KONFERENCI • Moskovski radio je včeraj poročal o tiskovni konferenci, na kat e= ri je Molotov razložil stališče Sovjetske zveze v Parizu in je med drugim dejal; ,? Med vojsko smo na konferencah v Jalti, Teheranu in Ber= linu prišli do istih naziranj in vsi udeleženci so odločali iskreno, sedaj pa je vedno bolj jasno,da določene sile poskušajo vsiliti svojo voljo ostalim silam, hotena zavezniška država, ki ima samospoštovanje, ne bo dopustila drugi državi, da vsili svojo voljo njeni vladi/' ^Molotov je nadalje dejal i "Včasih slišimo, da je težko opredeliti vprašanje stremljenja po varnosti in ekspanzivnost., Kakšni interesi so vodili Amerikance, da so si zagotovili oporišče na - L slandu? Določe=" ni krogi v Združenih državah ustvarjajo tj.ok s svojimi prijatelji v Vel.Britaniji. Trudijo se zgraditi niz pomorskih in letalskih oporišč po vsem svetu.* Glede plovbe po Donavi je Molotov dejal, da Sovjetska zveza sma= tra, da se o tem vprašanju ne more razpravljati brez rudeležbe podonav= skih držav. Države, ki ne ležijo ob Donavi, si ne morejo lastiti pra= vice, da bi vsilile svojo voljo glede podonavskega vprašanja državam, ki leže ob Donavi, zlasti ne Jugoslaviji in Češkoslovaški, Glede ital, reparacij je dalje navajal, da je Sovjetska zveza bi= la pripravljena zmanjšati svoje zahteve po reparacijah in podpreti zahteve Grčije in Jugoslavije. Temu predlogu pa so nasprotovali.Bri = tanci in Amerikanci in predstavniki tistih držav, ki niso utrpeli zasedbe, gledajo to vprašanje v drugačni luči kot Sovjetska zveza.Akc bi se v Italiji zmanjšali izdatki za zavezniške čete, bi ostalo dovolj sredstev, ds bi mogla Italija plačati reparacije. 0 kolonijah je da= 1 j e dejal, de Britanija in Amerika v tesnem medsebojnem sporazumu ;de= lata v škodo pravičnih interesov drugih držav. Če bi se uresničil brit. načrt, bi pomenilo to okrepitev monopolne politike Vel.Britani= je v Sredozemlju in Rdečem morju. 0 vprašanju Trsta in o meji med Italijo in Jugoslavijo je dc-jal, da je bila to ona izmed najbolj črnih točk konference. Dejal je,jia pravičnosti jugoslov .zahteve ni mogoče osporavati, Trsta ni mogoče od= rezati od Julijske krajine kljub večini ital .prebivalstva, ne da bi s tem škodovali narodnim interesom Jugoslavije in Trstu samemu. Molotov je dalje govoril o anglo-ameriškem gospodarskem pritisku. Dejal je, da je na pariški konferenci anglo-ameriški kapital skušal vplivati na gospodarstvo velikih in malih aržav. Sovjetska zveza da ne more trpeti nobenega poskusa, gospodarskega za sužnjev anja. Sovjetska zveza se protivi tudi Byrnesovemu predlogu o ameriškem načrtu, da šti = ri velesile sklenejo 25 letno-pogodbo, da se poskrbi za trajno razora—-' žitev Nemčije.Sovjetska zveza je mnenja, da bi bilo najprej pregled^ ti, v koliko se izvajajo sklepi glede ra zoro zevanj a Nemčije. V svojem govoru se je Molotov dotaknil tudi v %Tnasovt/pxedloga, da naj mirovne pogodbe izdela Organizacija Združenih narodov. ^Dejal je, da ta Organizacija-kot je splošno znano- nima popolnoma nič skup= nega s vprašanjem mirovnih pogodb. Ta predlog predstavlja še en po= skus zrušitve vzajemnega dela z metodami pritiska in strahovanja.Ka= ko nesmiselno je strahovanje Sovjetske zveze s takšnimi metodami, je že očividno in ponovno dokazala. Svoj govor je Molotov končal z izjavo, da je Sovjetska zveza pol= na zaupanja nad upravičenostjo svoje politike, ki stremi za mirom* PAKIŽ. Namestnik jugosl.zun. min, Baebler je prispel v Pariz, da bi zastopnikom zun.ministrov predložil jugosl.stališče glede spornega ozadja v Kanalski' dolini, CEtidi avstr, zun.‘min. ,ki je v Parizu bo skušal dcseoi, da se-to pod= ročje, ki je bilo 1,1919 priklju= čenč Italiji, vrne Avstriji. •KAISC.Sitk^- paša je izjavil v narodni skupščini, da optimistično gleda na konec razgovorov z Brita^ nijo,p glavnem je bil dosežen spo= razum in so bile odstranjene raz = like v mnenjih, Pogajanja niso raz= bita. Britanska delegacija se je ho= tela samo posvetovati s svojo vla= do . PAKIŽ,Nam, zun.ministrov 4 ve= lesil so imeli včeraj sejo, na katori so sprejeli ital .stališče JERUZALEM. Višji arabski svet je brit.visokemu komisarju poslal pismo, v katerem zahteva takojšnjo A? izjavil, da da *““*»?. Omskega priseljevanja Italija pripravljena delno spreje= in ukinitev judovske agenture, ki • v . I . , « V> • ' Xt ;i francoske zahteve. Razgovori se jf LURliUUif UStRf n0a ’°n j_ j_-, j_t ,• ir Lnf.t ta zahteva ne bo izpolnjena,arab= ski svet ne more zagotoviti, da bo bodo danes nadaljevali. V četrtek se bo svet »opek sestal, da za= sliši zastopnika Italije in Avstri = lcJlic0 °bvlaaal P oloza D« je glede avstrijsko-ital.meje. WASHINGTCN. Nov za^on predsed, zboSici iziarti da 0 ™! d! ?o aeva st ™se tazni za stavkajoče, Vodlv! trati! m sv o dež stališču ° e ? Ie ‘k Bi debat v senatu. Eepre= ! i,a 3 d P- a . . ; , zentancna zbornica je zakon spre= m ne bo zahtevala reparacij o o d iela TlplnvRkp nrff ^ i7 „ Ai , r «,£ hn- Italije. Nezaslišano bi bilo, če bi•__!!?! K ?„°£ sanlzacl ' JCi se bo- Sovjetska zveza, kateri so Itali= jani povzročili veliko manj škode, kot Angliji, zahtevala odčitalij e tako visoke reparacije. NEW YOEX. Ir.Giral je včeraj gpvoril pred odborom Varnostnega den£L rja, P 0 Bovl nadonap sveta za spansko vprašanje.Izjavil ne j, anlce v Celovcu znaša le 50 Š je, da so poslali določeno število ^ nemških zaznastvenikov nedolgo 'rijo proti zakonu. = + = TABORIŠČNIKI* ki so ob zamenja« vi oddali denar, naj danes od l4 a dalje pridejo v bar.11/16 po na= slednji obrok izplačila vloženega pred porazom Nemčije v Španijo,da na vsako vložno polo.Istočasno se bodo zbirali tudi podpisi za pri= , , , . panxju,ua obrok plačila, bodo tam . > l svoja razisko= u y vanja o atomski energiji,Španija VSEM GLASBENIKOM! S pristankom ima nekaj rudnikov ur anaž Drugi UNRRE.sklicujem sestanek vseh tabo = surovine prihajajo verjetno iz riščnikov, ki znajo igrati na ka= Anglije. Dr.Giral je dejal,da ura= ko glasbilo (mandolino, kitaro, har« nove rudnike izrabljajo, nima pa monike, citre in podobno. Sestanek nobenih poročil, ali izdelujejo bo v četrtek ob 8 zv,v glasbeni tudi atomske bombe , sobi bar,XVII1/17. Sestavili bomo „„ „ -n. . , krožek ljubiteljev glasbe,E.Lašin, . SIAM.francoska porocevalna agen= ravn#Glasbene g £ let b cija javlja, da je na meji med b Siamom in franc,Indokino prišlo do DREVI ob pol 9 fantovski se= spopadov, Siamska vlada se^je obr= stanek v družabni sobi,bar.XIV/b . ni la na ameriškega pooblaščenca iipi'. t-... ™ „ aQrn v>,~. in.bmit a na te ga poslanika z prošnjo naj posredujeta pri franc .oblasteh g * ° 0 da se ti spopadi konča jo.S franco= / _ * _ _ _ ske Strahi je bilo sporočeno, aa ' ~ „ m ~7, drAm _ 1, +7Vh so spopade izzvali siamski upor. p™!ti’aan™ zvečer ob ^Uop- l!a!ki!! ° n 9 e P rl Slcb.blagajni do 12 in ccske ma Kine. pol p re ^ predstavo. MOKSVA. Včeraj je prispel z le~ talom v Moskvo maršal.Tito. Na NAŠLA ae je index carto na ime letališ-ču ga je sprejel Molotov, Sakovič Tatjana.Dobi se v uredništvih