Inserati se sprejem&jo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
it	ti a	)• - a
15 il	ii n n 'i n
Pri večkratnem tiskanji se jena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo . administracija) in ekspedicija na velikem trgu k. štev 9, II. nadstropji.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za polleta	.	.	5	)(	-
Za četrt leta	.	2	50
fililitu lisi za simisli i mi
Črtice o našem časopisji.
Vže se je prevrnil list v zgodovinskej knjigi, navajočej dogodke od leta do leta, vže smo zamenili staro letno številko 1882 z novo 1883. Ljudje vsacega stanu skon-čujejo o novem letu svoje zapisnike, števi-lijo in soštevajo dohodke s stroški, kakor to sploh umno gospodarstvo zahteva. Tudi čitatelji, čijih doplačnine na razne tiskovine v tem času potečejo, se nekako zamislijo, kajti poskrbeti jim je za novo naročbo časnikov in tudi Slovenci od teh niso izvzeti. Res, da ima naš bralec manj presojevati in študirati o tem, kaj naj bi si oskrbel, kakor nemški, ker na literarnem teržišči ni premnogo izbirati; toda Slovencem se spodobi, da bi poznali tudi ostale slovanske brate, k čemur najboljši posredniki so baš njih časopisi, kateri so pa marsikomu po vsem nepoznani, in tem bodo, upam, vstregle naslednje črtice o naših časopisih, oziroma o njih naslovih. Kct dobri domoljubi začnimo naj-poprej s svojimi.
Med dnevniki nimamo izbirati, ker imamo le edin »Slovenski Narod", ki prečestokrat hodi po lastnej izumljeni poti, od mnogih narodnjakov ne koj hvalno pripoznanej; vendar o svojih odnošajih k ostalemu Slovanstvu nahaja znak in pospeh slovanske vzajemnosti in tega je sedanji čas vsakemu rodoljubu treba. Bolje bi res bilo, da bi se, kakor obljubljeno, »Slovenec" v dnevnik spremenil, ki bi znal s pomočjo bližnjih in daljnih sodelavcev v vseh zadevali nas prav voditi, pa
ker ni še sedaj, treba nekoliko potrpeti. Znašli se bodo sicer ljudje, ki bodo očitali ,Slovencu" suhoparnost in praznoto, (kdor ne piše le za to, da ušesa ščegeta, temu radi suhoparnost očitajo Vr.) toda prej, nego da to izustijo, pomisliti, da je slednjega, ki misli, da ima zmožnost za to, dolžnost poleg gmotne podpore list tudi s peresom podpirati, ker preveč tudi najdelavnejši rodoljub nikdar ne stori, premalo pa pogosto. Vsak nezadovoljnež lahko tudi sebe sokrivca imenuje.
Živo vredovana bila je letos zdatno razširjena dvakrat na teden izhajoča »Edinost" v Trstu. Velika oblika, čeden tisk, obilica dopisov, jedrnati domač in inostransk politični pregled, pravno stališče, to vse so stvari, ki davajo temu časopisu posebno ceno. Slovenci smemo biti zadovoljni in ponosni, da imamo na obalih Adrije tako duševno moč. Ne daleč za »Edinostjo" hodi »Soča", ki pa je dosedaj še tednik. Vendar pa bi štirski Slovenci bili radi, da imajo namesto drobnega, dasi tudi izvrstno vredovanega »Gospodarja" organ primorskima podoben, toda za nastopno leto se še ni obljubil povečati. Slovenski Korošci pa zamorejo biti za sedaj tudi svojim „Mirom" v Celovci popolnoma zadovoljni. V lepoznanstvu ostaneta nam še nadalje glasiteija „Lj. Zvon" in »Kres", od katerih dveh pripada prvenstvo prvemu. Da bi se »Zvon" izogibal preostre polemike in pojavov svoje mlado-slovenske barve, pa bi bil istinito najvzornejši, beletristični časopis. „Kres“ pa bi postal dosti zanimivejši, ako bi namesto mnogih suhoparnih starin prinašal obširnejši obzor čez proizvode ostalih slovan-
V administraciji velja:
Za celo leto	.	.	8	gl.	40	k:
Za pol leta	.	4	,,	20	„
Za četrt leta	.	.	2	„	10	„
V Ljubljani na dom pošiljat velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo na velikem trgu št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na tedent sicer v torek, četrtek in soboti
skih literatur, ki je žal, zelo pičel. Toda najboljše stori vsak slovenski rodoljub, ako si naroči v čednej upravi in z raznovrstnim obsegom obložena ta lista oba.
Učitelji ostanejo še nadalje, pri svojih treh listih, štajarski pri „Popotniku“ (ki se preseli v'Maribor), kranjski pri»Učiteljskem Tovarišu", a primorski pri »Šoli." Že v Edinosti" je nekdo nasvetoval, naj bi se „Uč. Tovariš", razširjen in od vseli podporovan, v tednik spremenil, vkljub temu, da bi se tudi ostala lista še vzdržala; misel vrlo praktična! Pa še bolje se nam vidi, bi bilo, da si osnujejo učitelji po upravi „Kresu" ali „Zvo-nu“ podobno glasilo, ki bi lahko zaslovelo tudi čez meje, ako se vse delavne moči združijo. Ne moremo pa tu zamolčati resnice, da je tudi našim duhovnikom, ki so dostikrat na tuje liste navezani, tak list, kot jen. pr. češki „Pastyr duebovni" vrlo potreben!
Nadalje še omenimo »Novice11, najstarejši naš tednik in »Danico11 kakor tudi popularni, lani se porodivši »Ljudski Glas11, kateri zlasti kmetske in obrtniške interese zagovarja, ter jemlje v svoj delokrog splošno zboljšanje blagostanja našega ljudstva. Tudi goriški »Kmetovalec11, »ljublj. Vrtec", »Brencelj11, »Cvetje", »Cerkveni Glasbenik" so za svoj čas in svoje namere dosti dobri listi.
Komur zmed Slovencev pa je domačega blaga premalo, oni si naroči izmed nemških dunajski »Vaterland," »Tribune, ali pa novo ustavljeno »Reformo* s prilogo »Slavische Rundschau11. Tudi Belgradska »Balkan-Pres-se“ in mariborska »Siidsteierische Post" sta
4
,,0 starosti človeškega rodu“.
Spisal Ivan Šubic.
»Ljubljanski Zvon" II. leto, 12. zvezek str. 750—754.
(Dalje)
Da se ta čvrsta, opravičena, že pred več ko 15 leti izrečena želja slavnega geologa še sedaj ni vresničila, kaže nam dovolj jasno pred nami ležeč spis Šubicev, v kte-rem ima ta dokaz še popolno veljavo in moč.
Naj pri ti priliki navedem naličen iz-gled, ki prav živo kaže, koliko je zidati na take račune. Dr. Reusch navaja namreč sledeče vrstice nekega v Indiji živečega Angleža J. Fergusson-a, ki se tako-le glase: »Iz podadtkov, ktere sem navajal, se razvidi, kako goljufivi da so vsi sklepi, ktere nare-jamo glede na šalite, ki jih kopljemo o naplavinah kake delte, in vsi računi, ktere opiramo na lokalne naplavine na površji. Jaz sem doživel sam sledeče: opeke, ktere
so se 30—40 čevljev globoko na njeno dno. Potem se je reka umaknila in na taistem mestu, kjer je stala prej moja koča, pa 40 čevljev nad njenimi razvalinami, stoji zdaj nova vas. Kdor hoče kopati, bo našel ondi moje opeke in naj po globokosti, v kterijih bo našel, izračuna, pred koliko tisočletji sem jaz živel11. Znal bi kdo ugovarjati, da reka Nil bolj pravilno deluje, kakor kaka druga reka. Rad pritrdim; vendar se ne more reči, da je izjemoma — v kakem letu in na tem ali onem kraju pri posebnih okolnostih — tudi jedenkrat nepravilno delovala in jednako vplivala, kakor ona indijska reka, ktera se najbrže tudi vsacili 10 let ne spreminja tako, kakor v tem slučaju, kterega j. Fergusson popisuje.
Naj med mnogimi izgledi, ktere nam podaja novejša doba, navedem še jednega, ki jasno kaže, kako negotovi in nezanesljivi so računi, ktere narejamo iz tacili sprememb. Ko so za cesarja Franca II. našli okamenelo drevesno deblo in ko je želel cesar izvediti, koliko časa je pač potreba, da se les spre-
so bile vzidane v temelj hiše, ktero sem jaz I meni v kamen, spomnili so se mostu, kterega sezidal, odplavila je voda neke reke in vlegle|je dal nekdaj Trajan pri Belgradu čez Do-
navo narediti. Izkopali so lesen kol, ki je ostal od onega mostu; in prepričali so se, da se ga je v pretečenih 1700 letih skoraj pol palca preobrazilo v ahat. Da bi okamenelo celo deblo, ki je merilo v premeru 6 do 8 čevljev, trebalo bi 2 do 300.000 let. Ako bi bili vsi pogoji jednaki, bil bi račun resničen; zelo pa bi zagazili, ko bi ga hoteli splošno, za vse slučaje vporabljati. V Ameriki našli so popolnoma okamenele drevesne debla, na kterih so bili še poznati sledovi evropejskih sekir. Tukaj je bilo tedaj za okamenenje potreba le par stoletij.
Taki in jednaki slučaji dajo nam pravico sklepati iz sedajnosti na preteklost, da je bila jakost tacili sprememb v predzgodovinskih dobah zelo različna od sedanje. Ako pa to priznavamo, je lahko umeti, koliko so vredni naši računi, ktere opiramo na blatne naplavine.
Iz tega, kar je bilo že rečeno, se pač sprevidi, da se Nilovo blato na različnih krajih, po raznih okolnostih prav nejednako poseda. Ako tedaj vem, koliko blata se je na jednem mestu posedlo v jednem stoletji, zaradi tega pač še ne vem, koliko se ga
<r\
tV . *
»v/
rt:,
vsega priporočila vredna lista. Od nemških beletrističnikov je gotovo najvzornejši illu-strovnik „Alte und neue Welt“ izhajoč v mestu Einsiedeln" na Švicarskem, izmed stro kovnjaških pak za duhovnike „Lincer theol. Quartalschrift“, „Archiv fur katolisclies Kir-chenrecht" v Maincu in »Katholische Missi-onen." Poleg mnogih drugih razglašenih nemških listov, razven Jagičevega Arhiva za slovansko jezikoslovje, pa je vestnemu bralcu • treba dosti opreznosti.
Izmed ruskih Časopisov so od političnih najvzornejši „Moskovskija Vedomosti" in - „Noveje Vremja" (poslednje v Petrogradu), K „Golosu“ ne zamore vsled prečestih Slovanstvu protivnih misli njegovih imeti Slovenec preveč simpatij, ter je dnevnik „Rus-skij Mir" (svet) veliko več priporočila vreden. Najrazširnejši od vseh pa je „Syn Ote-čestva" (domovine), ki šteje nad 35.000 naročnikov (Noveje Vremja le 25.000). Od večjih illustr. beletrističnikov naj navedemo samo „Vsemirnajo Illustracijo“ in »Nivo11 tednika in mesečnik „Illustrvsanij Vestnik/1
Mnogo večje pozornosti pa zaslužujejo ostali ruski mesečniki (vsak zvezek nad 10 pol) kakor: »Včstnik Evropy“, „Rusky Vestnik11 i. dr. ki slovo na Ruskem pod imenom „žurnali“. Najznamenitejši je s Slovanstvom se mnogo ukvarjajoč 1. 1880 v Moskvi vsta-novljen list „Russkaja mysl“ in Petrograd ski „Ruskaja Reč.11 Zlasti v naših večih čitalnicah bi ne smel eden ali drugi od teh listov manjkati.
Izmed poljskih najrazširjenejši z 12.000 naročniki) je „Kuryer Warszawski“, povsod priljubljen dnevnik; cd Galiških pa slovi Krakovski „Czas“ in „Gazeta Narodovva11 v Levovu. Vendar pa poslednja ne slovi kot slovanoljubna ter ima tudi vrlo malo naroč nikov; torajje tam izhajajoči »Dziennik Pol-ski11 večjega priporočila vreden. Bolj vseslovanskega duha navzet je „Dziennik Poznah-ski“ v Poznanju, katerega smemo mi za mejami izmed poljskih najboljšega imenovati. Dokazano namreč je, da tam, kjer je treba za narodnost največ storiti, bivajo vkljub tej ali onej antipatiji dotičnih narodov do
Slovanstva, vendar-le najbolj vneti sinovi I četvero zvezkov. Prav zanimivi pak sov matere Slave.	Belgradu „Otačbina“, »Srbadija11 in „Pobra-
Od poljskih illustrovnikov treba je na- timstvo11, vsi v obliki »žurnalov11, kterih pa vesti tednike kakor: „Klosy“, „Tygodnik|vsak ne sme vsekdar čez mejo. Dalje so še illustiwany11,„Tygodnikpowszechni“ in „Be-|listi za šolo (t. j. učitelje in duhovnike), kte-siadka.11 Eden češki pisatelj pravi, da so Irih vseh naštevati (okolo 40 jih je) bilo bi pač poljski listi te vrste najprvejši med slovan-ltu nepotrebno. 1
skimi, ter jih podpirane od izvrstnih doma-j Ako še navedemo bolgarsko »Slavjan-čih slikarjev še ruski ne zamorejo doseči. — I skoje bratstvo1* vRuščuku, »Dunavsko Zoru11 Od poljskih „žurnalov“ so najvzornejši „Bi- v Švistovu in „Blgarske Zname11 v Slivnej, blioteka Warszawska“, „Atheneum“, „Niwa“, pak „Lužico“ v Budišinu na Saksonskem in „Dwutygodnik naukowy“ in »panslavistične l,,Zvjezdo“, maloruski časopis, v Lvovu, tendence11 navzet. „Przegkpl tygodniowy“.Ipa je skupaj vse, kar smo se namenili o Znamenita sta tudi „Tydzieh“ in „Strzecka1,| slovanskih časopisih povedati, med katerimi
v Levovu.
I zamore vsak za slovansko stvar navdušen
Preidemo k češkim. Ako smo o katerem slovenski čitatelj izbirati in si nabirati čem ruskem in poljskem više rekli, da se mu že daljefvečjih in temeljitejših znanosti o Slo-sanja o Slovanstvu, tak zamoremojtu trditi,Ivanih pa o njihovem vzajemnem delovanji, da so češki listi prvi propovedniki ideje Slo-J	Pristavekvredništva. Pričujoči
vanstva, da, celo nje učitelji. Naj se tudiIrazgled o našem, vzlasti slovanskem časo-„Čech“, „Posel s Prahy‘, „Pokrok“ iii »Na-1 pisji je v narodskem oziru vesel in mikaven rodni listy“ „Hlas“, »Pozor11, „Orlice“itd. v lin dokaj obetaven za bodočnost, vendar je vsem ne vjemajo, v tem so vendar edini, daj treba v mnogih viših rečeh, na pr. v cerkve-gore in dihajo vsi za Slovanstvo, učijo, bra- nem in državnem, posebej v verskonravnem nijo in zagovarjajo je, kakor sploh potreba oziru posebne opreznosti pri čitanji marsi-zahteva. Iste barve so tudi „Akademicki katerih izmed njih človeku, kteri hoče dobro listy!1, „Ženske listy“, „Kvčty“, „Lumir!1, J poskrbeti za svoj pravi časni in večni blagor, illustr. „Svetozor11,„Rumoristikelisty“, „Pal-| ček11, idr. O Slovanstvu in tudi drugih znan-j stvenih predmetih najde čitatelj izborne iz-j 0 VZrokih boja med pogansko-rimsk.0
posede na drugem mestu; in dalje, ako mi
virne razprave v mesečniku „Osvčta“, „Slo-| vanskem Sborniku11, „Ruchu“ in . „Časopisu
državo in krščanstvom.
.	Nastopni govor 14. okt. 1882, govoril Dr. Pri-
Češkega Muzeja- (vsi V riugijj kakor^ t-udi | cl e r i k Maassen , sedanji rektor dunajskega
v „Časopisu Matice Moravske" v Brnu. Češko slovstvo in zlata Praga sta takorekoč ognji-1 šče, h kateremu se zatekajo in se zamorejo I
vseučilišča.
(Konce, 1
Mnogo nevarneji pa kakor taki silni in
zatekati tudi drugi Slovani, in vsak zaved-| besni napadi ljudstva, ki so neposredno vplji-nejši Slovenec bi si smel šteti v dolžnost, da j vali, bilje posredni pritisek na oblastnije, bi se poleg svojega (če treba še nemškega j da so morale postopati zoper kristijane. in ruskega) naučil zadostovalno tudi češkega j Glasnim krikom zahtevala je množica krv jezika. Že prej smo omenili izvrstni, za du-1 krščansko. Vseli državnih nezgod krivi so hovno stroko neogibno potrebni list, „Pastyr j bili hudobni kristijani. Če je Tibera pretila duchovni11 (mesečnik z Vyšehradaj in tudi j prepluti mestno zidovje, če nasprotno Nil ni druge tam obdelane vede delajo vsemu Slo-1 hotel izstopiti in je polje suho postalo, če
vanstvu nemalo čast!------------ I nebo ni dalo dežja, če je bil potres, če je
Od slovaških naj omenim le v Turčan-1 pritisnila lakota ali kuga, takoj razlegal se skem sv. Martinu izhajajoče „Narodnie No- J je glas: „Levom kristijane", Christianos ad vine11 (izhajajo 3krat na teden) in pa od leones!
In tako nastali so najstrašneji uničeval-I ni boji, ki jih je kedaj videl omikani svet.
slovečega pisatelja Hurbana izvrstno vredo-vane »Slovenske Polilady.“
Najboljši hrvatski politični list dnevnik J Od navadnih vojska pa se ločijo v tem, da je znano, koliko blata se posede na tem ali npzor“ v Zagrebu, ki ima tovariša v se napadeni del kar ne brani. Tam more, tu-onem mestu	v jednem stoletji,	mi zato še	-------	-	1
ni znano, se	ga je li v kakem	drugem stoletji več ali	manj posedlo? Ker okolnosti,	jn	^Narodni List11	dvakrat na teden	v Zadru. I riti,	toda	ne,	da	mi	morimo,"	piše	Tertuli-
Dosti	bogatejši	so pa na beletrističnih listih, jan,	zagovornik	kristjanov.	Najbolj	čudovito
kterih prvi eden je: »Hrvatska Vila11 v Šu-Jje pa to, da ni zmagalo nasilje, temveč on, šaku. Njemu navštric stojita tednik „Vienac“|ki je terpel nasilje, v Zagrebu, in »Slovinac11, izhajajoč trikratl Kristjani prestali so svojo težko skušnjo na mesec v Dubrovniku. K temu še treba I občudovanja vrednim pogumom. Rimski na-prišteti »Arhiv za poviestnicu jugoslavensku111 mestniki in poganski umoslovci so trdili, da in drugi strokovnjašk list »Vestnik arheolo-1 sta navdušenje, s kojim so se kristjani poda-gički.11	Ijali v smrt, in stanovitnost, s kojo so pre-
Od v Avstriji izhajajočih srbskih poli-1 našali najbolj izbrane in večkrat dolgo tra-tiških časopisov drži prvo mesto Novosadska Ijajoče muke, le nespamet ali trdovratnost. Zastava11, dalje lokalna lista »Narodni Glas-lin če misli Mark Avrelij, da veje v tem le nik“ v Temešvaru, in»FruškaGora11 v Mitro-1uporen duh v dramatičnej podobi, sinemo vici. V Belemgradu izhaja poleg vradnihl morda te osodbe oseb, ki so se same udele-»Srpskih novin11 3krat na teden »Istok11, koti žile boja in ko so grozovit njegov značaj organ Srbske mladine. V Cetinji pa najdemo I odobravale, še opravičevati. Če pa novejši, še vedno prenovljeni »Glas Crnagorca.11 luže prej omenjeni pisatelj navdušenjemučen-Izmed beletrističnih prinaša le edino I cev graja in če trdi, da je pravi odločujoči »Javor11 v Novem Sadu (zraven mladeži na-1 nagib njih junaštva le ničemurnosti gladia-menjenega „Goluba“) še illustracije, ker jel torov sorodno samoljublje, prezrl je, kakor morala prej znamenita »Srpska Zora11 naj se mi dozdeva, da sicer resnice kake ideje Dunaji prerano prenehati. Poleg »Javora111 neustrašljivost njenih spoznavalcev ne more je v Avstriji večji beletrističnik, »Letopis j dokazati, da se pa vendar ni nikoli kaka ve-Matice Srbske11 kterih se izda vsako leto I lika človeštvu koristna prekucija zgodila, niti
po kterih se več ali manj blata poseda, so v raznih stoletjih lahko prav različne in prav lahko je mogoče, kakor pravi Burmei-ster, „da se je delovanje Nilovo sploh v raznih dobah prav zelo spreminjevalo11.
Slednjič je račun Homerjev slepiven celo tedaj, ako vzamemo, da so se naplavine po večjem pravilno posedale, „da je Nil redno nanašal svoje blato11 — česar pa, kakor rečeno, še nihče ni dokazal — celo tedaj je neutemeljeno trditi, da se je 13 metrov debelo blato nad opeko pravilno posedalo. Račun Homerjev bil bi zanesljiv le tedaj, ko bi bile one opeke že koj s početka ležale na zemeljskem površji, in ko bi se bile Ni-love naplavine leto za letom pravilno posedale nad opeko. Kdo pa more dokazati da je bilo temu tako? Kdo je porok, da ni opeka že koj s početka ležala v kaki zemeljski razpoklini, v kakem jarku ali pa na dnu kakega vodnjaka ali kake prejšnje Ni-love struge?	(Dalje prih.)
V veri, niti v morali, če ni imel nov nauk spoznavalcev, volnih žrtvovati se v nekej meri.
Resnično pa je in težko bi se dalo temu oporekati, da bi bila namreč rimska država svojo voljo izpeljala in krščanstvo za nekaj časa pokopala, da niso bili krščanski mučenci tako požrtvovalni. Neustrašljivi pogum njegovih spoznovalcev otel je krščanstvo začasnej pogubi, kojo mu je hotela zadati najhujša moč, ki jo je kedaj videl svet, moč rimske države.
Leta 304. dal je Dioklecijan zapoved, da se morajo vsi kristjani, ki na noben način nočejo darovati, spraviti se sveta. Devet let pozneje, začetkom 1. 313, proglasila sca-Kon-stantin in Licinij v znamenitem razglasu občno versko prostost.
Ker so posamezni krščanski mučenci svojo j osebno prostost zoper vsako silo zagovarjali ter jo nasproti kraljem in cesarjem branili, kakor pravi Minucij Feliks, lastno bistvo krščanske vere, zavrgli so vsrnko silo v verskih rečeh. Kolikorkrat se je v teku časa v imenu krščanstva zoper to načelo grešilo in le prepogosto se je zgodilo — ravno toli-krat protestovala je proti temu krv mučencev prvih stoletij.
je jih.
Politični pregled.
V Ljubljani 5. januarja
Avstrijske dežele.
Presvitli cesar so pretečenega leta dali na Tirolskem in Predarlskem za koristne in dobrodelne namene in za poplavljence 96.410 gl. iz svojega žepa.
Iz Trsta. 26. grudna. Premilostljivi škof dr. Janez Glavina so imenovani: Domači prelat Njih Svetosti Leona XIII., pristav apostolskega prestola in rimski grof.
V velkem posestvu naštajarskemje voljen grof Attems s 84 glasovi, poslanec pripada k skrajni narodni (nemški) stranki in je tudi zoper obrtnijsko novelo.
Koroškega deželnega zbora, katerega je želel koroški deželni odbor sklicanega na 8. t. m., ne bode.
Vnanje države.
Iz Rima 5. t. m. Danes zjutraj je vstrelil 26letni tiskar z revolverjem v benečansko palačo, kjer je avstro-ogersko poslaništvo. Ranjen nihče; zločinca so prijeli, on pravi, da ne spada kaki politiški stranki.
Vladni list pravi, da je ministrstvo prefektom strogo ukazalo, zatreti vsak javni izgred, ki bi motil porazumljenje z drugimi vlasti; prefekti so odgovorni za varnost zastopnikov vnanjih vlad.
Iz Rima 27. decembra p. 1. Jubilej slavne rodovine Habsburgovcev so praznovali danes (27. decembra) prav slovesno v nemški narodni cerkvi S. Maria deli’ Anini a. Sveto mašo je imel nadškof Stadler, stregli so mu pri maši bogoslovci zavoda nemškega.
Rogoviljenje po ulicah zastran smrtne obsodbe Oberdanka je laška vlada zatrla, s tem je pokazala, da lahko zabrani nemiru in neredu, ako to resno hoče. Agitacija, ki se je umaknila iz ulic, je toliko čvrstejša po demokratičnih kljubih in po zbirališčih dijakov. V Boloniji sestavili so pod pred sedništvom republikanskega vseučelišnega profesorja Carducija odsek, ki bi postavil spominek hudodelcu Oberdank, ki ga imajo za mučenika. Ko bi vlada res hotla zatreti „Irridento“ odstaviti bi mogla tega profesorja in tudi še druge, ki mladino hujskajo
in zapeljujejo, a tega ne bode storila; v Rimu je zavetišče „Irredenti" tukaj so napravili bombe, tukaj se je ponudil nesrečni Oberdank, da hoče izpeljati zločinstvo. A vladi je dosti, da se le na videz kaže pravično, skrivaj pa podpira „Irridento", kakor je storil svoje dni Kavur, kije vradno grajal postopanje garibaldianov, skrivaj jih pa podpiral z denarjem. — Hudo bi se zmotil, kdor bi lepim besedam Mancina in Depretisa veroval.
Glas se je bil raznesel, da se je Pa-saglia podvrgel cerkveni oblasti in odpovedal svoji službi na Turinskem vseučelišči. Oporekali so sicer teinu, a resnica je, da se Pasaglia spravil s cerkvijo, preklical je svoje zmote in to pismeno potrdil. Želeli so tudi, da bi se bil odpovedal profesuri, pa za sedaj ni bilo službe zanj. Podučuje v modroslovji in kar se je podvrgel, nosi se zopet duhovski.
Grof Feliks Wimpfen je bil rojen 16. marcija 1827 v Brunsee na Štajarskem. 11. aprila 1848 je postal častnik pri armadi. 8. julija je prišel k poslanstvu v Rimu; stopal je po službah više, postal je tajnik pri poslanstvu 15. maja 1854 in je bil 1855 prestavljen v Napolj in od tod je šel v London 27. oktobra 1859 kot svetovalec. Mesca maja 1. 1866 je bil pri glavnem stanu nadvojvode Alberta in je bil pooblaščenec, ko se je sklepal mir z Italijo. Mesca oktobra je šel v Berolin kot izvanreden poslanec in pooblaščen minister, da naravna prijateljsko zvezo med državama. Kako je svoje poslanje iz vršil, se sedaj vidi. Ko je bil v Berolinu je dobil red žel. krone 1. vrste in je postal tajni svetovalec in prejel 1. 1875 vel. križ Leopol dovega reda. L. 1876 je bil poročnik v Parizu do 7. decembra 1878, potem v Rimu, in 1. 1882 dne 25. maja je bil zopet poklican v Pariz. Iz tega se vidi, da je bil pokoj grof delaven v najtežavnejših in sitnih službah, dasiravno se njegovo ime ne stavlja v prvo vrsto, in se skriva za njegovim delo vanjem, vendar ostane njegovo delovanje hvaležnem spominu. Grof Wimpfen je bi' od 24. avgusta 1876 oženjen z Izabelo Ele-onoro grofico v Lynar, in zapušča dvoje deklet pri štirinajstih in osmih letih. Ves svet razodevlje svoje sočutje obitelji, katero je zadela taka žalost.
2. januarija so bile v Parizu v cerk sv. Clotilde bilje za umrlim grofom Wimpfen. Brigada vojakov mu je skazovala vojaško čast. Pri svečanosti je bilo mnogo odlične gospode. — Dr. Constantin James zagotavlja, da se je grof Wimpfen ustrelil, ker so bile čutnice slučajno preveč razdražene, Truplo bodo prepeljali v Gradec. — Cer kvena oblast se je že mogla prepričati se je ranjki samoiuoril, ko ni bil pri polni zavesti, sicer bi ne bila dovolila cerkvenega pogreba. Pravega vzroka pa nihče drugi ne ve, kakor Tisti, ki srca in obisti preiskuje in ki bode nam vsem sodnik.
Gambeta in Oberdank; Oberdank inGambetta to najdeš povsod, kamor pogledaš v liste. Laški rovarji se vnemajo za hudodelca Oberdanka, francoski republikanci pa za političnega šarlatana Gambetto na Laškem rogovilijo le ljudje nižje vrste, vladni krogi „Oberdankovanja“ ne odobru jejo (na videz), a krivi so vsega, Italija, kateri je mati prekucija in laž, oče pa meč in upor ne more zatajiti svojega rodu;
šili državnih službah. Ta ogled po svetu, ves tragikomičen prizor mora obuditi čudne občutki temu, ki veruje na človeštvo in njega dobrega genija. —
Ali res zasluži odpadenec, da ga ljudstvo, ima kaj moralnega čuvstva v sebi, hvalisa ali je res Gambetta vreden, da ga ves svet proslavlja in pred njim na kolena pada, on ki e sicer res mnogo delal in odlikoval se v deželi ob istem času, ko so bili v stran pahnjeni ali se mogli umakniti vsi bolj pošteni možje in značajniši rodoljubi, kakor je bil Gambetta, ki pa je še več razdrl, prilizoval se vsem prekucuhom, o priložnosti pa zatajil da sezmirom obdrži na površji? Kakor se je obnašal do sorodovincev, vam ne kaže plemenitega srca. Kar je pa cerkvi na Francoskem hudega storil, to bode ostalo dalj časa v spominu, kakor vse njegovo politično delovanje, katero se je uže zgubilo.
Iz Egipta. Arabiste bodo poslali v pregnanstva v Cejlon, vlada plačuje vsakemu na dan po 1 libro štrlg. Z otroki, ženami in slugami jih je 70. Premoženje njih je konjsko vano in zadostuje za njih prevžitek.
Trije glavni morilci in požigalci (Said Kandil, policijski prefekt v Aleksandriji ob dneh morije, Soliman Daud poveljnik ob istem času in Hassan Massa el Akkad, bivši kupec v Kahiri, ki so bili vzrok krvavim moritvam v Aleksandriji so bili izročeni vojaški sodniji, ki jih bode bržkone v smrt obsodila, ti bodo menda za vse druge trpeli; vrednika „Teif‘ Abdallah pa še iščejo. Tak bode morda konec temu vstanku.
naj
se hlini kakor se le hoče; na Francoskem pa žalujejo za Gambetto vladni krogi, t., njegovi privrženci vsi proštomavtarji po vi-
Izvirni dopisi.
Iz Maribora, 3. jan. (Novi župan Ma-riborski.) Današnja Mariboržanka poroča, da ini Je bil včeraj 2. januarja popoldne v seji mestnega zastopa za župana izvoljen odvetnik dr. Ferdinand Duchatsch, ker se je bil dr. J. Schmiderer dvakrat odrekel tej časti. S prva so bili prav za prav za mestno županstvo trije kandidati: notar Bitterl pl. Tessenberg, državni poslanec dr. J. Schmiderer in odvetnik in bivši državni poslanec dr. Duchatsch.
Mirnejši in resnejši mestjani bi bili gotovo brez pomislika med temi tremi volili vi g- Bitterla, ki je bil do zdaj in bo še naprej županov namestnik, ali izid zadnjih volitev, ktere je bil z veliko spretnostjo za kulisami vodil sam dr. Duchatsch, je bil tak, da se je še samo le vprašalo, ali bo župan dr. Schmiderer ali dr. Duchatsch. Tudi med tema kandidatoma javno mnenje ni bilo za Du-chatscha, in skoro sploh se je do zadnjega trenutka mislilo, da bo izvoljen dr. Schmiderer , a večina mestnega zastopa je včeraj odločila, da bo županoval dr. Duchatsch.
Slovenskim prebivalcem pač ni veliko na tem, kdo da je župan izmed omenjenih treh kandidatov, kajti na Slovence noben teh ne bi ozira jemal, vendar bi jim gotovo 'vsak bil ljubši, kakor dr. Duchatsch. Razlogov za to mnenje ne bomo navajali, kajti tukaj so obče znani in v teku časa ševteg-nejo bolj znani postati: samo toliko tukaj omenimo, da novemu županu želimo več resnobe in političnega takta, kakor ga je do zdaj kazal.
če bode novi župan od vlade potrjen in ga Bog pri življenju ohrani, županoval bo tri leta — kako in s kakšnim vspehom, tega se ve, da zdaj ne moremo povedati. Jli mu pa v resnici želimo, da se v teh treh letih
ne bi čisto zdelal, kakor se je bil dr. Reiser, in kakor se je bil on sam v svojem posla-niškem poslovanji.
Za mestne svetovalce so bili tudi v včerajšnji seji izv oljni dr. Lorber, dr. Gregl, Aleksander Nagy in Anton pl. Schmid.
Če bode tem gospodom blagor mesta, kakor bi moralo biti pred vsem na srcu, tedaj pač ne bo nihče nič zoper nje imel; če pa bodo spet, kakor se je že bilo zgodilo, v mestno hišo vlekli politiko in strankarske zadeve ali celo mržnjo do slovenskih someščanov, tedaj bodo si pa sami krivi, če se bo njihovo obnašanje in ravnanje javno pograjalo in v meje dostojnosti zavrnilo.
Domače novice,
V Ljubljani 6 januarja.
(Katoliška družba) ima 7. t. m. tombolo; začetek je ob poli šestih zvečer. Vljudno vabljeni!
(Božično drevo) je bilo v četrtek 4. t. m. na Poljanah v deškem sirotišči „Marianum'', kjer je bil pretečeni dni božični oratorij. —
Dečki tega zavoda hodijo v javne mestne šole, nekaj jih je v zavodu z vsem preskrbljenih, nekaj jih pa ostaja samo čez poldne in o prostih dneh v zavodu, in vodstvo skrbi za to, da otroci prosti čas dobro porabijo in tako zadoste šolskim tirjatvam.
(F otročji bolnišnici) na Poljanah bode božično drevo 14. t. m. ob 4 popoludne.
(Resohcija ljudskega shoda) dne 26. dec.
1882. 1. Glede na to, da je materialno stanje samostalnih obrtnikov, kakor tudi delavcev čedalje slabeje; — 2. da manjka prošt‘ in” dek. v Kastvi. povodov, kteri bi utegnili povzdigniti obrt
(Kranjsko društvo) bode imelo na korist bolniški blagajnici plesni venček v kazini.
(Umrl) je v Ljubljani na novega leta dan g. Jernej Gestrin, bavarski mojster v 83. letu svoje starosti. Bil je pokojni značajni rodoljub in vrli oče svoji isto tako značajni obitelji, izmed katerih imenujemo župnika g. Leopolda c. k. okrajnega sodnika dr. Karola, hišnega posestnika Janeza in uradnika Jakoba Gestrina. Pogreb je bil 3. ob 4. uri popoludne, katerega se je vde-ležilo mnogobrojno ljudstvo vseh stanov. N. v m. p.
(F soboto 6. t. m.) je slovensko gledališče; igralo se bode: „Nasledki skrivnostne prisege* 1'.
(V mestni seji) v torek 2. t. m. so zopet dovolili gostilničarjem, da smejo prešiče doma klati začasno 1. 1883, klavnine 80 kr. morajo odrajtati v klavnico, pristojbino plačati živinskemu zdravniku in klanje razglasiti pri magistratu. — Magistratu se naroča, da odpravi nepriličnosti v klavnici, da bode mogoče prešiče klati v klavnici.
dosluženih vojakov gleškem blizo Barmouth prigodila se je tudi
in zaslužek ljudstvu, in da se pa v teku celega preteklega desetletja na postavoda-jalnem potu storilo ni nič, kar bi merilo na to, da se obvaruje mali obrt preplavljenja po velikem kapitalu, in da se na drugi strani tudi popolnoma opravičene zahteve delavskega stanu, glede razširjenja volilne pravice na vse poštene državljane, brez ozira na direktno davkoplačevanje, vvedle niso; — 3. glede na to, ker so razmere v sedanjih post.avodajalnih skupščinah take, da delavsko ljudstvo svojih narodno gospodarskih zadevah zastopa nima, — da se je s tem ne samo delavski, temveč tudi obrtni stan ne izvzemši kmetovalca, dognal skoraj do obupanja, da bi se razmere zanj kedaj zboljšale; — 5. glede, da so ti produktivni stanovi temeljna podlaga vsakej državi toraj zadovoljnost z ozirom teh stanov v korist države same, sklene da našnji ljudski shod:
1. Da odobrava postopanje sedanje vlade, ktero meri na to, da se omeji državi pogu-bonosno gospodarstvo kapitala, kakor se je storilo z razširjenjem volilne pravice na tako zvane „petakarje“, z novo obrtno postavo, in z predlogom načrta nove borzne postave. 2. Ker pa to ne more zadostiti opravičenim zahtevam ljudstva, tirja se kot podlaga vsem novim naredbam, — vpeljava splošne volilne pravice na vse poštene državljane, da bode mogoče ljudstvu samemu v postavo-dajalnih skupščinah, to je na postavni poti sklepati o lastnih potrebah.
Izraža se tudi, da to slednje je edino, kar vtegne narediti konec sedanjim strankarskim prepiram, in pospeševati osnovanje prave ljudske stranke. (Tako se glasi nameravana resolucija, ktero smo pa še le pozneje dobili. Vrdn.)
Razne reči.
— Premembe čast. duhovščine Tržaški škofiji: č. g. Matej Mikuš je dobil župnijo Draguči; č. g. Evgen Strekel je imenovan župnik v Novi vasi; č. g. Miha Debelak je imenovan škofijski nadzornik pri ljudskih šolah v Trstu.
Umrla sta čč. gg. Jos. Stefan v Kastvi (17. dec.) in Andrej Hrovat, f. oskrbn. v Račiči (19. dec.) preteki, leta. 3. t. m. tek. leta pa je umrl vis. čast. gosp. Alojzij Vlah,
— Podaljšala se je brezplačna doba za vloženo blago na kolodvorih južne železnice od treh dni na osem (za poskušnjo.) Postava je veljavna od 1. t. m. do preklica. Za naglo vnetljive reči ostane pri starem.
— Vredništvo „E d i n o s t je dobilo za novo leto že letos zrele in trgane slive. Taka nesreča se ljubljanskim vrednikom naj brž še ni pripetila!
— Znana „Celjanka“ se je v novem letu prekrstila ter se bode zanaprej imenovala „Deutsche Wacht“. Kje pa? Znabiti „an der Sami" In kaj ima Nemec tu čuvati, ker je tujec v deželi, posestvo slovensko in Nemec le ptujec po dobrosrčnosti Slovencev ? Mogla je »Celjanka" že na slabem glasu biti, da se je sramovala svojega imena. Bode li z novim imenom tudi vljud-nejšega zadržanja, bo še le prihodnost učila. Naj nam nikdo ne zameri če nekoliko dvomimo’ — Dr. Issleib, bivši vrednik, ki je Ljubljančanom znan, je pretekli teden nagle smrti za mrtvudom na Dunaji umrl.
Iz Linča se poroča 3. januarija da imajo dež z viharjem, a voda upada.
IzBudapešte3. januarja. Voda je ob 6 popoludne nastopila od 640 do 670 centimetrov. Magacini na kolodvoru so že pod vodo, blago spraljajo na varnejše, više kraje.
I z M a n h e i m a se poroča 3. januarja, da se je 2. t. m. velik čoln, ki je peljal živež poplavljencem v Opau povrativši se vtopil; o.l 40 oseb se jih je rešilo le 12.
— Nesreče na železnici. V Heidelbergu (Badensko) je trčil 31. decembra osebni vlak, ki prihaja ob 5 uri in 10 min. zjutraj iz Manheima ob drug voz, železnična vozova sta prišla iz tira; ranjenih je bilo 5 oseb, občenje ni prenehalo. — Na An-
velika nesreča. Vlak je dirjal ko blisek in lokomotiva pride iz tira. Voz z ljudmi se je odtrgal in prekucnil po strmini. Mrtev je vodja in kurjač, več popotnikov je težko ranjenih, šest oseb ima noge zlomljene, in pet jih je na glavi ranjenih. Zdravnik, ki je bil na vlaku, je pomagal ranjencem v prvi naglici. 8 vagonov je ostalo na nasipu in je nepoškodovanih.
— V Čikagi— v združenih severnih državah v Ameriki, bodo obhajali letos 50-letnico, odkar je bila tam postavljena prva cerkev in se je obhajala nova sveta maša. Čikago je bil tačas še vas, sedaj pa je veliko mesto, ki ima nad 300.000 ljudi. Mojster, ki je to cerkev postavil, je star 87 let. Cerkev je bila iz jelovine, ki so jo na malem čolniču vozili iz St. Joe, imela je le eno nadstropje in prostor je meril 24—30 čevljev. V ti cerkvi je bilo večkrat vse polno Indi-janov in tudi pri prvi maši je bil velik del In-dijanov. Cerkev je bila pozneje prestavljena na drugo mesto. G. Josip Schweiger, kije šel z g. škofom Vrtinom v Ameriko piše od tod v „Danici“, da se mu tam povoljno godi, in da je v Mičigani govoril z v. čast. gosp. Č e b u 1 o m in še z več duhovni poljskega jezika. Mislimo, da bode ta novica razveselila vse , ki poznajo g. Čebula, ako ne osebno, pa vsaj iz njegovih prisrčnih spisih v „Danici.“
Eksekutivne dražbe.
8. januarja 1. eks. držb. pos. Jože Japelj zapuščina 877 gld. 40 kr. Ljubljana. 1. eka. držb. poa. Andrej Pelko iz Velesovega 985 gld. Kranj. 2. eks držb. graščina Obererkcrstein. Ljubljana. 1. eks.	držb. pos,	Simon Perko Spodnja
Vetrne 3lOO gld.	Tržič	1.	eks. držb. pos.	Ant.
Gostinčar iz Zaloga 720 gld Brdo. 9. jan. 1. eks. držb. pos. Janez Kotnik iz Zgornjega Jezera 1840 gld. Lož. 1. eks. držb. pos. Kasper Jeraj, Matija Jeraj 2556 gld. iz Dornce št. 7. Kranj eks. držb. pos. Matevž Adamič na Gori 1450 gld. Ribnica. 10. jan 3. eks. držb. pos. Matej Švigelj iz Bezuljaka 200 gld. Logatec. 3. eks. držb pos. Janez Zalaznik tz Cerkovške vasi, 8040 gld Logatec. Ponovljena držb. pos. Janez Maček iz Sevška, 400 gld. Logatec. 1. eks. držb. pos. Fidel Urbančič iz	Kokre,	960 gld. Kranj. 3.	eks.
držb. pos. France	Štajner	iz	Unca 1562 gld.	3.
eks. držb pos. Matija Škof iz Dolenjevasi 2130 gld. Logatec. 3. eks. držb. pos. France Čujnik iz Gornj. Gradišča. Ki stanjevica. 3. eks držb. pos. Jože Sajovic iz Cerkelj 293 gld. Kranj. 1. eks. držb. pos. Frančiška Pezdir Brezovica št. 3. 5004 gld. 80 kr. Ljubljana. 1. eks. držb. pos. Andrej Ribič iz Ihana 1391 gld. Brdo. 2. eks. držb. pos. France Steli iz Male Račne 6416 gld. 40 kr. Ljubljana. 3. eks. držb. pos. Kikelj iz Zapotoka. Ljubljana. 2. eks. držb, pos. Damijan Kovačič iz Hrastje. Ljubljana. 11. jan. 3. eks držb. Jernij Levar iz Jezera št. 13. Logatec. 3, eks. držb. pos. Janez Petkovšek iz Medvedjevega Brda 1866 gl. Logatec. 1. eks. držb. pos. Jakob Opeka iz Dolenjevasi 1880 gld. Ribnica.
Umrli so:
1. januarija. Paula Zajec, 1 1. 6 m , Turjaški trg št. 2. Terezija Muzlovič 3 1., Hradeckijeva vas št. 13. France Janša na Mahu št, 4. V bolnišnici: 29. dec. Janez Novak, pivovar 65 I., pljučna hromota.
Zalivala.
O priliki smrti našega nepozabljivega očeta izrekamo najtoplejši zahvalo za mnogobrojne podeljene vence, in za mnogoštevilno vdeležitev pri pogrebu.
F Ljubljani 3. januarija 1883.
Rodovina Gestrinova.