or b ospo darskih. obertnijskih in narodskih stvari » Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti. sicer 1 fl. 30 kr. Tećaj XIII Ljubljani sredo maja 1855 List občnega zbora družbe • krajnske kmetijske snjo ; gosp. deželni poglavar so se tudi spomnili spisa Ljubljani. Križnogorskega v „Novícah" 0 ti zadevi, itéra (Dalje), sedaj toliko važniša, ker je žito že samo po sebi Potem ko je v imenu glavnega odbora dr. Blei drago po brezvestni mlevšini pa še dražje prihaja. • • .« . 1 • • V « 1 i • • I v • Po tem je bilo pismo vodja visje kmetijske ući! we i s zboru vse ravno podpisane družtvine zadeve nice ogersko-altenburške slavnega gosp. dr. Pabst-a vediti dal, so prišli predlogi po druž nic in nektere zboru brano ga je nedavno družbi pisal in v kte druge družbi pismeno poslane sporočila na versto. ÍWU1U «*» J^ Ulítal ..X rem gosp. Pabst, kteri veljá za enega izmed naj bolj versti poprime predsednik podružnice Iju- učenih kmetovavcov in živinorejeov, potem kar je lani fcljansko-verhniške gosp. Anton Galle pervi besedo sam na Krajnskem vidil in iz „popisa našega kmetij naznanjajoč željo: naj bi današnji zbor sklenil pro- stvaa bral, nektere dobrovoljne svete razodeva. V tem pismu obžaluje, da siti si. ministerstvo, da bi se kmali kmali izdala po- pismu obžaluje, da zemljišća lepe krajnske dežele so stava za družino (posle). Zbor, prepričan te po- tako silo razko sijane, da res na tacih maj hni h trebe, enoglasno poterdi ta predlog, in gosp. deželni zemljicah ni moć po vodilih pravega kmetijstva go poglavar obljubijo, prošnjo podpirati pri ministerstvu, . spodariti; odtod izvira druga nadloga, da se ne more Podružnica boštajnska družba kakor koli pripomogla za čbele kaj pripravnem kraj povzdignilo. — Dr. Bleiweis 9 zelí: da se naj kmetijska v tem topiem 9 belarst bolj toliko klaje za živino pridelovati, kolikor bi je po treba bilo, in naravni následek tega je potem, da se na Krajnskem tako malo živine redi (na 100 ljudi v imenu glavnega od bora na to odgovarja, da bi družba gotovo rada tudi druzega storiti, ka na Krajnskem je le 37 glav goveje živine ko jih v tem pomagala, pa ji ni moč kaj s podučen j em nagniti gospodari v druzih planinskih deželah našega cesarstva po 50 in tudi po 100 pride). Ker so zemljišča tako silo raz čbelarsívu in v a namen v nekoliko iztisov pridnišemu verstnega kosljane praví se skor ne mora terjati, da bi se nanjiyah veliko več detelje sejalo 5 Jonketovega „Cbelarčka" razdeliti v tisti podružn da bi se več koruze, koren j a 5 pa to bur Kar pa sicer čbelarst govori dr. Bleiw na dalj rečeno, ako pravimo, da gre čbelarija posled na Krajnskem zadeva menda ne bo napak leta ploh rakovo pot, ker gospodar se kar mu dobička donaša, ker pa je jel no vati sterd, lojec (stearin) pa tlačiti vosek prodaja unega in tega manj kakor nekdaj. Gospod tem rad pečá, p spodri 9 se taj Čuk so dostavili temu se, da čbelam spomladi hrane primanjkuj 9 ni dovelj resice 9 je s ćbelarstvom zmiraj težava IV 1 • f • 9 in te mel reče na to, da ne taji omenjenih zaderžkov Gosp ni da pa vendar pri vsem tem za ta kraj brez dobička 9 jti mogoce, gundske pese povzelo v kmetijstvo, ker to so vsi takošni sadovi, ki pomagajo gospodarju krepko na noge; če bo več klaje, se bo lahko redilo več živine in obilniša živina bo dajala več gnoja. Posebno pa naj bi se več turšice sadilo, zakaj turšica in med njo fižol, buče itd. je gotovo za gospodarje majhnih zemljišč perva in naj im eni t niša stvar. Ona, če gospodar prav ravná, z enim samim pridelkom povračuje dvojni pridelk druzih sadežev — pri delkžita in pa zavolj slane tako nevarne ajde, k i jo je kmetov a vec na sternišče sejal. ne bilo 9 ako se gospoiiarj bolj Zbor sklene po nasvetu glavnega od čbelarstva bora nekoliko iztisov „Čbelarcka" kraji em poprijel Bog obvari — pravi nadalje bi se a jda popoinoma opustila liko da bi svetoval 9 naj 9 9 » naj je ostane to kolikor je je prav, kakor drugo žito, al ko fižolom, bučami deliti v tem ruzi naj se določuje več prostora s Kerško-kostanjevška podružnica želi ▼ 1 111 V t « i i 9 da bi družba skerbela za mašino, s ktero se drenažne cevi delajo in ktera bi se sem ter tje po deželi razpošiljala, da gospodar, ki ima glino prirokah, bi si zamogel sam delati cevi za drenažo; za začasno se je poslu repo in peso. Krajnske doline so še gorkeje od sta jarskih — in vendar se na Štajarskim veliko veliko koruze prideluje, na Krajnskem pa tako malo!" Gosp. predsednik dostavijajo temu skoz in skoz resničnemu svetu še nektere opomine, naj bi se naši gospodarji bolj turšice poprijeli in pa klaje za ži rabo te mašine naj zuje plaçai določeno tarifo. pa gospodar vino glavni odbor skusi to željo spolniti. Podružnica kraj n s ka je razodela m e n s k em , rv 1 ac jc puaiu- Sklenjeno je bilo, naj V I uu « da se povzdigne domaća reja, besedo tudi z djanjem podpirajo, so razdelili že pred in v zboru lepe koroške koruze, ki so jo ravno dobili. in ker oni radi po biku, kterega okolica ta živo potřebuj Da so tudi goli turšični sterži v moko zmleti ° . . .v.. A ___ • Gosp. predsednik so rekli, da p bik dobri za moko, se je zbor preprical iz 4 ravno iz _ . , v . . ki pride Gradca od si. štajarske kmetijske družbe poslanih zdaj na dezelo, je namenjen na Verhniko, ker se hlebčkov kruha, kteri na pol iz steržene moke na pol pa iz navadne spečen, je bil zbraním družtveni je verhniška podružnica že lani za-nj ogla drugi pa se bo dal, morebiti že v jeseni, v Kraj na Notrajnskem ponavlj kom Podružnica ložk ki so ga pokusili, prav všeč. (Od mlina 9 v kte šnjo za ponovlj pro klic postave zastran m 1 in ojstrega spolnovanja, ker marsikter mlinar jemlj merico kakor ga je volja. rem se turšični sterži prav lahko melejo, bomo drugo pot v našem listu več povedali). Ker je mnogospoštovani gosp. dr. Pabst v svojem Družba bo ponovila pro- dopisu za veliko nadlogo kmetijstva spoznal preveč loi 1 • • v emljis na Krajnskem. vprasajo gosp. cih slovanskih starih zgodovinskih imen: Rastislav Ro razkosljane 2 deželni pogla zavolj tega se obernila do vladařstva, da ,bi se presilno Unealav, Bonjata, Lutomar, Lutomir, Lutibor ali bine bilo prav, da bi družba stislav, Rastic, Peruu, Bracislav, Boleslav, odg kosevanje saj za naprej branilo?Zborenoglas Gosp 5 da bo dr S ch m i e d e 1 novo pismo 10 Mog emir5*), Mistislav, Miescislav, Harovit, Stanislav, Spitihnev, Baba, Babo, Bab uš, ako ne v 0 zadevah indiškem bogočastji? Skoro vse nam znaoe staroslovanské zgodovinske imena se nahajajo v indiških razlićnih bukvah • * cerkniškega jezera (bravcem „Xovíc" že zna no) je bilo z veseljem zaslišano in mu od kmetijske kot priimena božanstev, toraj se razjasouje slovansko družbe vsa podpora zagotovljena. basnoslovje samo po sebi po indiškem. Ako se učeni dr. Holtzmann podstopi reci: „Ne dá se tajiti, da Indi in Gerki z enacimi besedami ne le take zapopadke izrazujejo, kteri (Dalje sledí.) Starozgodovinski pomenki pomenjajo perve potrebšine telesnega življenja, temoč tudi (Jvetlica Lotos in njeni pomen 11a noriških rimskih kamnih. take, ktere razodevajo ze izobraženo basnoslovje in pripo vestnico" (Zeitschrift str. 489), kdo bo tajil, da med Indi in Vindi ne vlada vergl. Sprachforschuus:, zvez. VI. Al v Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) slovanském bogočastji še nahajamo enaka razmera? Priimena božanstev se najdejo že v Ama-rasinhu, kteri je 56 let pred Kristovim rojstvom živel. On p r a v i 1 da je zapopadek starejših knjig v svoj slovár vzel. ožje razmere Ker se ime Krsna že v Vedah najde, kterih početek daleč kdo si upa terditi, da te kakor pa le občenost misel (idej); nahajamo namrec z malimi unanjimi spremenami čisti indiški značaj vkljub protitfovoru Schwenckovemu. ki terdi, da primerjanje slo- zgodovinski dobivše v Azii edina rodovina bili? Po tem čez keršansko številoslovje sega, imena niso že bile v navadi, ko so Indi in Vindi v pred vanskega bogočastja z indiškim ni prikladno 1 Naj je ta uvodu se podamo v razlago svojega predmeta o pomenu enakost nastala za tega voljo, ker je slovansko pleme naj cvetice lotos. (Dalje sledí.) dalje v zavezi ostalo z indiškim, ali za tega voljo, ker se ni nikdar tako mešalo z drugimi narodi in v zadevah vére zmiraj samostalnost in neoskrunjenost si ohraniti prizade- Ozir po svetu sorodnost je djanska (faktiška); valo svojih spisih mnogokrat dokazali, in jo bomo še. že smo jo v Zemljanke Malorusov. Res je, da v slovanském bogočastji i ne smemo iskati vsih indiških basen, ktere so pozneje nastale po pesni- (Konec.) Od zvunaj smo tedaj nljanko pogledali in ogledali kih in duhovnih, in ktere bi mi rajse imenovali „duhovne Stopimo bliže in podajmo se v znotrajne sobe. Ravno ko Okoli míze sede gospodar, gospodinja , gospodarje legende", akoravno so v teh legendah misii izvirnega bogočastja v različni obleki najti, eijo. al verozakonske mne- dedica in njegov sin. „Sprosim milost, kušať z nami nja jejo kakor jih naj starejse indiške bukve Ve das ohranu- je pervi glas, ki nam prijazno nasproti doni. Serce nam se nahajajo v čudovitoi enakosti v bogočastji slovan- mora zaigrati o Jjubeznjivi priljudnosti in prijaznosti teh do skem. Ako Mahabharata in Ramayana ne veljata v brih ljudí. In zares, ako nam je že od zvunaj čudna go basnoslovja, velja vendar milica dopadala, vznotraj je gotovo še stokrát lepša in mi slovanskega vsem za izvirnika Vedas. Pa tudi Mahabharata in Ramayana nista popol leja Kako lična sobica! Kako prijetno in hladno je, kako noma zavreči, ker Vede so izvirnik vére duhovnih, vse duhti, kakor hlađen zrak nas obdaja, ko nasproti nikdar pa ne vére ljudstva 2 Gotovo je ta okolščina naj naj huja vročina pritiska! Od kod pa toliko blažega duha od kod tolika prijetuost ? Tla lične sobice so z duh imeniten dokaz, da primere slovanskega bogočastja z indiškim dalje sežejo, kakor čez „allgemeine" vsim indoeuro- tečo travo nastlane, stene in klopi z dišečim zelinjem okin-pejskim narodom občne, ker ne samo v mitiških slovan- čane. In kako pripravno, kako snažno in čedno je vse! skib imenih nahajamo enake po mene z indiškimi, na Lepi pisani pertiči so po klopéh razpoloženi in na posteljah m m m m m —— ^ m ^ • n V * • 1 I # W w m » m. m priliko: Siva, Rama, Brama primeri - Si va Ra cela množina mehkih in vabljivih blazín. In v koti jaslice dogost, Pro me, Prove lemuč tudi priimena in- e cvetlicami, mičnimi pregrinjalici in lampicami zgodovinskih imenih. Tako, pazlj s kako dětinsko pobožaostj diških božanstev v slovanskih na primer, ima Višnu priimena Svabhu „per se existons", ljudjé! vi nam pač živo dokazuj olep kako ! Mili » je vse da tudi pod zemljo Bog Van a ma li „florea serta tor « gerens u Genarduna » protec Višvaksena „dux uni versi", Ra m a n a „jucundus a 55 » in postave vladajo.— Ozrimo se nekoliko krog sebe. Pervo kar nam pred oči stopi, je peč, iz paličic z glino prerna- * 5) en zanih sostavlj 5 zelin iu še za droge namembe služi, ki ob enem za kuharijo, kurjavo, sušenje ki je pa tako čudno Ka ma pa la „concupiscentiarum rector", Sharndgui šifer", Adhoksadži ^omnia lustrans", Talanka „sonan tium dominus" 3) itd. Uprašam sedaj: kje imajo slovanské narejena, da je ni moč brez podobe popisati. Gredoč dalje imena Soběslav, Svojata, Venceslav, Branimir, stopimo v drugo sobico, kteri vsakorsno orodje nahaj Branislav, Vsevolod, Radomir, Radoslav, Ho- v gl pomalani steni pa vidimo et rajdo majhnih temir, Meči slav, Čedomir, Čedobor, Zvonimir, votlinic, ki so vse lično izmalane in ob robéh z mičnimi imi okinčane. V slednji teh votlinic sedi putka na svoj razlog, ako ne v gori imenovanih indiških basnoslov- podob skih priimenih Visnu-ta? Iz tega se pa več Allgemeiue" ocitno razodeva. kakor le: „Das jajcicih. Med orodj zagledamo naj pred tako imenovano n stopk « ki je v nobeni zemljanki ne manjka , za proso poglejmo priimena Shiva-ta, Brahanbhanu mleti. Stopka ta pa ni druže Ali „crescens", S h a m b a „fulminans", B » r g h a „lucens, S h i v a „bonus", Shankara „terribilis", Ugra „ferox", Mahadeva „magnus", „adjuvans", „potens Deus", Sastava „ulcis- Cf ÏT ^ - a .J ^ — ^é----CC C i L -------X r • I J Ci UVVU1 ) KJ i 11 U U U ^^lUUIIl« * „terribiliter", „uacunde iens", B h a v a „šator", generator 4). itd. Prosim vsakega razumnega: kje bode iskal temelj ena- ko bervno, položeno čez drugo bervno, ki ima na sprednjem koncu z železom oko vano kladvo. To kladvo tiči v neki luknji v tléh, ki jo s censtf. Ilara „destructor", Sthanu D u r g a v Ime Bonjata, ktero je posebno pri starih Cehih bilo navadno, izpeljoje učeni Jungman od bonati strah delati. Nahaja se ime Bonjata pogostoma na štajarskih rimskih kamnih v obliki Boniatus in Bon i ata, ravno tako Lutomar trikrat in IVI a- 3) Scliwenck „Mithologie der Slaven" str. 5. Hee G1 ej L. e. str. 2$ Idee I. T Gôttingen 1824 125 M 9 / Amarasinha" editio Paul Romae. Sectio I. str. 16 19. Spis. gemar veckrat. Znamenita je ta okolšeina, da pri polabskih Slovanih se koncajo imena na vit, n. pr. Huge vit, Harovit, Kare vit, Pore vit, pri Rušili in Polacih pa ravno tište imena slav: Po re slav, Per es la v, S ve to s la v, pri Slovencih na pa Karat, B o r u t, Rastic. Spis- polnijo. Kdor melje, stopa na zadnji konec bervna, se jih prerado prime in jih spremlja do groba. . Dušne ka in pada v luknjo, kor telesne reve podedvajo otroci. Ko je pa v dahu za prosom na drugi konec bervna s kladvom se dviga in tako se prosó olusi. pravilo, ker je k T *o mlenje s stopko je poglavitno goaia kal spridenih misel, se kmali tudi v djaoji pokaže, narodua jed. Med obema sobama kakor hitro se mládenec sam delà poprime. Kar je morilo je prazen prostor, v kterega stopruce od zvunaj peljejo. In dušo in truplo njegovih staršev, tudi v sredi tega prostora vidimo veliko lepo spleteno košaro ponovljeno življenje svojih staršev; dočakorati mu ni bo njega mori: on je le 55 solomnik", ki smo je zgoraj opomnili, in ki je tako ali WĚKĚĚ^^^^KĚĚKKK^J^KJKKĚĚ velika, da gotovo vec od 8 mernikov derži , ce se ni prerodil po naukih sv. matere cerkve m Al mračiti se je jelo, tedaj se moramo posloviti pa sole. In tako se pregrehe staršev preseljujej ^ i.____ ' - ________* _ / a « « v « . . v 9 otrocih 5 nesreća gre od h do hiše 5 od ) res po da do roda. mili ljudjé pa nas od sebe ne pusté. Daleč imamo do doma, Kakor mladike na lesoiki ko dorastejo, nosijo lesnike oe pa ostanimo čez noć pri njih kako se vsi razvesele, zlahnih jabelk, tako tudi na deblu čiovestva ki smo ara od kako vse sem in tj teka iijiij. v aufiv ' ---- —---? --------- u------7 ----- ---- - " " 1.1 v t vo i. * u , r\ i omu ^ a u da bi nam le prav dobro postregli! korenine premišljevali, se zrasajo mladike ter starému de Gospodioja zaneti ogenj na omenjenem njišču. Sin jame biu enak sad obrode. Lesoika se pa dá precepiti. Če je pro»ó ml io čez malo časa stoji naj boljša vecerja na prevelika, da se zlahna mladíka ne prime debla mizi kaša n boršt" in cvertje, in k vsemu temu še mleko, puje po mladikah, po vejicah in po — 9 ^ __«i . m • ; I 1 ____• • i i t / m ^ ej a h preče-dokler je še kaj da si ga boljega želeti ne mores i »crv«*.'« v«...» --------, ï—j r -------------7 r ,vj,vh"i »« »vjwii , uum&i ot iv« i Boršt, narodna jéd,ob- neprijetnega sadu na starem deblu. . Mahoma se pa ne dá stojí iz pšena iu jagnjetine, kar vse plava v kisljatem „kvasu , vsa precepiti. Kar se je globok v dah io ses: h ljubljeni narodni pijaci Malorusov. Prideva se se mno © ukoreninilo 5 se ne da z enim hipom odpraviti. Malo bo dišeče zelenjave in neka m polivka poverh zares, opravil, ki bi hotel mah preoberniti. Znano tisuč prav ukusna jéd. Med jedjo ali po jedi nam čversti sin in tisuc je takih nesrecnih poskusinj __\ a a # V • 1 • • m m * V « Vp se » kar kaj kako „skazko" pove i od zlate ribice, ali od ptica perjem itd. ali nam zapoje kako narodno pesmico življenja ima, in će ob enem ljudstvu hoćeš vzeti gerdobo ii • i • » ř .. * . _ ? zlati kterih v kteri tioi 9 se imajo Mal na kupe, in kako lepih! Saj pravim 5 vljenje, kakor v raji! In zadremlje se nam 9 to je trudni se bojuje zato z dig hrup punt mu je za peta pojmo k pokoju i Dobri ljudjé! Vsvoje vlastně čedne kar je nekdaj očetom draga misel bila. Je pa druga gotova pot k zmagi: po nji so hodili Ijn I i 1/rkH ilk 1A Ir ^ .. U____i _ . 5 ki postljice nas hočejo pobasati, in sami na slami pati čidel vsi. kolikor jih je kaj dobrega za človeštvo storilo Poterpežljivosti je treba ín gorečega serca za blagor človeški Preden vabljivo kosil se nam prile v se rano sonce skozi okno poluka, nas ze Samopridnež naj ostane pri svojem žaklj tukaj ne bo nič na mizi caka sladko mleko. Prav dobro opi liega, ker je zares mleko, ua ^a ili mvijdvç« 11» ivomv« — IVI uc pu&ua vcuc^a \esei)«*, ko In zdaj pa se poslovimo od naših ljubih gostov! člověka na duši in telesu srečnega storiti, tisti naj ne oma da ga ni boljšega Tisti pa, ki ima serce za to, da ljudstvu odkri toserčno resnico pové ki ne pozuá večera veselj kot etu „Bog vam daj debroje zdorovjel Bog vam daj slavu! daj vašemu tělu i vašej duse štjast ( srečo") i blaženstvo S temi in takimi vljuduimi besedami nas pozdravljajo na \ Bog guje nad tezavo svojega pokliča nuje divjake! Kakor se drevó uhrani, če ga zadnje se ti drugi Kosa ci 9 žalostni, da nas že zgube stanovitno naj požlah vejah pre po in doíiasa od leta do leta več dobrega sadii. tako ljudstvo le s poterpezlj vuanj spasom a na Za poduk in kratek čas pravo pot tudi iz ukoreninjenih napčnih zapopadkov pripelj (Dalje sledu) Stare vraie še dandanašnji ljudstvo morè (Dalje.) Ali pa reve vedó: od kod da toliko hudega prides 3 Zdihujejo pac, vedó pa ne. Pravijo: „Bog Novičar iz austrijanskih z Milana 10. maja. Svilne gosence so se letos pri nas zakasnile, ker še murvinega perja manjka. V okolici veroneški in Mantovi so červi v 2. dôbi. tepe otroke za «pregreske njih starsev. Kaj hoćemo pomagati? kar je komu Bog odločil, bo dosegel v svojem življenji. Ako je je tergovec Rit ter v Gorici dovoljenje dobil za priprav nam napercenèga kaj dobrega, bo dobro; ako pane, saj ne ljanje k napravi železnice iz Gorice v Gradiško. Gorice. Časnik „Annotatore Friulano" naznanja,da 5? 55 V bo věčno terpelo. Vsak mora svoj križ nositi". Tako se tolažijo, ki se iz rev spraviti ne morejo. Pač res, lepe so ^^r v +9 Gradca se piše časniku taj kmet. družbe 9 da te tolažne besede, one spricujejo i da V se ni Božja lue v je zmerzlína 22. in 23. aprila marel sercih ugasnila; pohlevna vdanost v Božjo voljo in poter- pljenje s svojimi nadlogami krepča zares člověka v revah. Al tam, tam se ne přileze prav, kjer si je člověk sam kriv svojih nadlog. In tako se nahaja v tistem sercu pre- čudna zmes pravega keršanstva in strašnega malikovavstva Kaj se to pravi: „kar je člověku namenjenega, temu kar mu turški fa- popolnoma pokončala 9 tudi odnj ce, breskve in češnje hruške so zlo terpele, pozneje pa in jabelka pa ne. Koliko jo mraz v nogradih škodoval, se dosihmal se ne more prav vediti; ocitno je dozdaj, da so le mlade terte in posebno grubanice škodo terpele. Oreh ki je leta 1850 zmerznil in od tistega casa V " malo ali nič rodil, je spet letos popalj Zito pa lepo kaze 9 1 se naj vselej udá, ker clovek spremeniti ne more je odločenega?" Ali ni to pregrešno mnenje taiizem, ki ne nasprotuje samo nauku prave vére, ampak ie zraven tega člověku jemlje moć in ga mami, rev in nadlog pomagati noce m ne more da si iz ker misli da berač, Bog mi je 9 mora tako biti. Kdor misli: „Sem rojen odločil beraško palico", je že dosti, da je teh misel 9 ga slepá sreća mogla iskali, da go- bi kaj več postal. tovo bi Tako se zgodi, da beraški otroci večidel tudi beračijo. Kaj pa hoče reći : „Bog tepe otroke za pregrehe njih staršev?" Kar si pri tem preprost clovek večidel misli ceravno rez, ki je iz začetka prav gosta stala, tam pa tam redkeja prihaja. Iz Marburga. Sedaj je določeno, da sedež svitlega levantinskega škofa in kneza iz St. Andreja na Koroškem pride v Marburg na stajarsko. v lz Trebovlj na Staj. Preteklo sredo je blizo nas neka ženska, ki je ob železnici za prešiče hrane nabiraia, strašno smert storila. Ceravno je vodnik hlapona že od deleč z rokama naznanjal in upil, naj gré iz pota, se nekoliko avšasta ženska vendar ne spravi preč ? 9 9 hlapon pridridra jo zgrabi s svojim stranskim sukalom in verže s tako silo deleč na stran, da je bilo pri ti priči po nji je spet kriva véra, ker si misli Boga kakor nas enega, ki sovraži celo družino, če se mu gospodar zameri. Res pa je kov > da se naslednikom povračujejo hude delà njih predni zakaj kjer je polna hiša krivih vraž in hudobij Naj bi žalostna ta prigodba bila vnovič svarilo Ijudem se že ki kakor blisk hitro 9 5 se oddeleč ogibati vozovom po železnici pritekó in pokončajo vse, kar se jim nasprot stavi ! tudi mladina vsega navzame; starših, kar slišijo od družine kar vidijo otroci pri svojih lz Ljubljane. Naša kupčijska in obertnijska zbornica } ko je serce še občutljivo, je položila na Dunaj prošnjo: naj bi se tudi v Ljublj 156 napravila podružnica eskonte banke, ktere tergovci kurse na borsi enmalo potlačilo, da vládni časnik „Mo-tukajšni že davno želijo, ker je Ljubljana precej imenitno niteur" je na ti sni i celo to pismo. Sliši se, da veliko nove kupčijsko mesto in je tergovcem večkrat težavno, potrebnega armade pride iz Francozkega v Krim. Poslednje hado dnarja bitro kje dobiti. Milostljivi knez in škof ljubljanski bombardiranje skoz 11 dní je v vsem skupaj zedinjeni ar so novo osnovani katotiški družbi rokodelcov 100 v podporo darovali. madi prizadjalo nek za 10 milijonov frankov stroškov. 0 m e r Vsakoletna veselica v postojnski paša ni nek posebno dober s francozkim in anglezkim po jami je že za binkoštni pondeljk (od 3. do 6. popoldne) veljnikom, ker ga silita, da bi zacel vojsko z Rusi, njemu napovedana. — Perve letošnje češnje smo v cedeljo do- se pa nevarno zdí, ,,edino armado, ki jo Turćija ima" bili iz Tersta v Ljubljano. kakor pravi peljati premocnemu sovrazniku nasprot. Novičar iz raznih krajev Od 16. tega mesca bo tako imenovani „hitri voz" že- z neko rumeno barvo, namesti kisa žveplene kisline Ćudne reci so se zvedile iz preiskave angležkega voj-skovanja v Krimu ; po goljuiii zakladavcev je armada angležka dobivala namesti gorušice (žencfa) poprove štupe ■■■■Mi^^HH^^HHnMBH na- J leznice (Schnellzug) tudi pri Laskih toplicah (Bad mesti zgostenega m lek a konjskih mozganov v vodiraztop Tiïffer) eno minuto ostajal. Po storjcnem prevdarku Ijenih , namesti m oke gipsa, namest portskega vina pa je za to leto znesek gruntnih, hišnih in druzih nespre- špirita pobarvanega s prežiliko. Po obsodbi na smert so menljivih davkov v našem cesarstvu izrajtan na 86 Pianori-ta peljall v ječo La Roqoette, kamor se zaperajo .; nied temi je col prevdarjen na na smert ali galejo obsojeni hudodelci; general-prokurator milijonov in 724.561 19 milijonov, tobak na 22, sol na 27 in loterija na je bil že enekrat pri njeni, da bi kaj zvedil od deležnikov 5 ;milijonov; dohodki rudnikov so prevdarjeni na 11 tega hudodelstva, pa dosihmal je bilo vse zastonj, iz nje^a Od srečk, vlečenih 21. dan kaj spraviti. Da njegovo početje ni bilo posamno, se smé milijonov m 728.353 preteklega mesca v veliki deržavni loterii na Du- iz tega misliti, ker so nek sv. oče papež konec onega mesca naji (ktero je „novičar u ob svojem času naznanil) so brezimno tolegrafno naznanilo přejeli, da se bo kmali v bile prodane: stevilka 71.066 z naj višjim dobitkom od Parizu kaj zgodilo, 80.000 v městu Tynecu na Českem i štev. 218.236 Laškem. kar bo vnelo punt v Rimu in po vsem Pari ž ka obertnijska razstava ne bo pred z dobitkom od 30.000 136.613 z 20.000 v Kremi v Lombardii, — štev. koncem tega mesca v pravém redu. na Dunaji i štev. 93.476 z 10.000 fl. v Neuhofu v gornji Austrii, — štev. 171.788 z 10.000 z 8000 v Vipavi na Krajnskem i štev. 63.538 Odgovor v Sisku 5 štev. 33.533 z 8000 v Mo na kronogu na Krajnskem in štev. 31.636 z 8000 Dunaji. Tabart je bila tedaj krajnska dežela posebno srečna; kdo pa so bili srečniki, ne vémo. je po različnih mestih Cena mesa našega cesarstva dosti različna na vprašanje v 17. listu letošnjih „Novic", in pa še ena prošnja. V imenovanem listu sem bil prijazno poprašal, ce vé kdo kaj od literarne za pus cine rajnega gospod Blaha Likerja, ter vij udno poprosil, naj nam v „Novicah" ali pa po „Daniciu razodene. > po Znanci, prijatli in spoštovavci rajnega so z menoj od dné do dne, vsod pa visoka; na Dunaji veljá ta mesec funt mesa 16 kraje., v Pragi in Bernil4, v Tropavi 13, v Lvovu fLemberg) 9, v Peštu 12, v Temešvaru 10% > od lista do lista pričakovali, kdaj bodo kaj zvedili, pa zastonj. Naj se toraj sam se enkrat oglasim in odgovorim na svoje vprala V nje, daje gotova resnica. daje bil rajni mnogo izverstnih pridig zapustil, in da so bile se pred malo leti v rokah castitega gospoda Naj novejsa novica kneza G O r- fajmostra Eduarda Polaka. Ta gospod so sami pri neki priložnosti Šako va od 6. t. m. razglaša iz vojske V Krimu slodeče: V Ljubljani enemu svojih prijatlov nekako takole rekli: „Zdaj pojdem sovražnik je pomnožil svoje baterije in približoice (Appro- v skofijo pozvedit, kako bi se dale pridige r. gospod Blaža Likerja Insbruku 15 krajc. 5) chen) proti baštjonu 5 jepojačil; na baštjon 4 in 5 in na in Boliusk obrača žrela svojih topov naj reduti Selenginsk na dan spraviti. To so izverstne pridige> vredne, da se natis nejo itd.u Opiraje se na te besede se spoštovavci in znanci rajnega na bolj; mi pa vspešno Streljamo nazaj; od 3. do 5. t. m. je djamo ter svesto pričakujemo. da jih bodo častiti gospod E. Polak. razdjal dva podkopá; ponoći od 4. do 5. smo z majhno kterih gorečnost in vnema za vse pravo in dobro je znana, ali sam četico planili nad sovražnika in vjeli enesa angležkega ofi- kako na dan spravili, ali pa jih si. vredništvu „zg. Danice- za nje govo zbirko izrocili. ter s tem postavili na že vderto gomilo prezgo daj umerlega gospod Blaža cirja in 3 prostake; te dní smo tri magacine s smodnikom sovrazniku sožgali. Na večer 1. maja je većina sovražnih naj lepši spo m in, ladij jadrala na morje; slisali smo, da Z 10 do 15.000 VO- ki bo razširjal in množil dušni blagor Slovencov do poznih poznih časov. jaki; 2. dan so jih vidili memo Jalte jadrati; berž ko ne Da bodo pa vsi prijatli rajnega prepričani resnice mojih be V nedeljo so pričakovali na angležke vlade na tište po- so se napotile proti Anapia. Da naj odgovor francozke in slednje ponudbe, ki sta jih rusovska poslanca predložila dunajskému zboru, preden se je razderl. Casniki od vsih strani poterjujejo, da francozki poslanec Drouyn se je cesarju Napoleonu premehko obnašal v dunajském zboru in da za tega voljo je iz ministerstva stopil, in nek ravno sed, Vas y častiti ^gospod fajmošter, se enkrat lepo prosim blago volite nam v „Novicah" ali pa v ..Danici" kratko popisati literarno zapušcino rajnega, ter pristaviti, ali, kdaj in pa kako jo mislite na dan spravili. V Sorici 13. maja 1855. Vaš iskreni spostovavec Andrej Likar. Št. 2895 Razglas taka caka angležkega ministra Russel-a, ker vsaki d*n Od 15. tega mesca naprej ne smé na Iju se pričakuje tudi prememba angležkih ministrov. Novi fran- bljanskem mahu (mocirjf) nobeden zemljlSC po cozki minister unanjih oprav grof Valevski je stranski sin rajnega cesarja Napoleona I. z neko Poljakinjo, ki se je pozneje omožila z generalom Ornano-m; grof Valevski nekdaj oficir in potem založnik in vrednik francozkega čas- » zigati tako dolgo , dokler ne bo c. k. komisija, kteri je skerb za pravo obdelovanje mocirja izrocena, očitno na znanje dala, kdaj in kter e nika rencu je unidan življenje Napoleona v smertni nevarnosti bilo, so mu poklonili tudi v Parizu bivajoči P o 1 j c i obžalovavno pismo, v kterem govoré od oživljenja nekdanjega poljskega kralj est va. Da Poljci svoje želje razglaša jo, se v Parizu nihče ne čudi, čodno pa se je zdelo Ijodćm to in je tndi „Patrie", je skušen diplomat in kot poslanec v Flo- močirske zemljišca so se za poziganje pripravne Madridu in poslednjič v Londonu se verlo vedel. Ko pa zato tudi dostojno pripravljene. Mestnimagistrat v Ljubljani 11.majal855 Dr. Burger. 2 nova „Tantum ergo u 5. in gano na svetio dal G Rih za 4 glas Cena 15 kr. z or Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.