NO. 117
Ameriška Domovina
E RI em—H O JVl E
AM6RICAN IN, SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MrtDMmr^cwcDADcn
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, ffly, Pueblo* SockSpring*
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 11, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Panamski prekop bo prešel ¥ upravo Paname koncem leta 1999
Ena od zatvornic v Panamskem, prekopu.
PANAMA CITY, Pan. — Včeraj je bil dosežen po več letih pogajanj sporazum med ZDA in republiko Panamo o bodočnosti prekopa, ki veže Atlantski in Pacifiški ocean. Prekop so zgradile ZDA leta 1914 na temelju posebne pogodbe s Panamo iz leča 1903. Prekop je na temelju te pogodbe v polni lasti in v upravi ZDA, prav tako obsežen pas zemlje ob njem.
Panama je ponovno zahtevala izročitev prekopa in ozemlja ob njem, pa sedaj pristala na to, da bo prešel v njeno last in upravo z začetkom leta 2000, ZDA pa bodo tudi tedaj o-hranile pravico do njegove obrambe. Panama bo do leta 2000 prejemala letno od ZDA za prekop 50 milijonov dolarjev najemnine.	Y
Letalski nadzorniki v Kanadi končali štrajk
OTTAWA, Kan. — Parlament je uzakonil poseben zakon, ki je odredil vrnitev letalskih nodzor-nikov na delo. Ti so se sklepu parlamenta pokorili in končali štrajk, ki so ga začeli koncem tedna.
Izjavili so, da utegnejo začeti štrajk ponovno v decembru, če ne bo dotlej prišlo med njimi in vlado do sporazuma.
Štrajk letalskih nadzornikov je ustavil ves redni potniški promet po vsej Kanadi v času, ko je ta zaradi počitnic največji. Na tisoče ljudi je obtičalo na raznih krajih, pa naj so bili na počitniški ali na poslovni poti.
Na vsakih 160 Rusov
ja kar 178 Rusinj
v Moskva, zssr. — znani
casopis Literaturnaja Gazeta razpravlja v zadnji številki o s°razmerno malem prirastku v ^°vjetski zvezi. Poroča, da pri-v Sovjetski zvezi na za za-k°n primernih 100 moških kar ^0 žensk.
Pri takem položaju mora ve-ik° deklet ostati samih. One, ki j’bajo moža, uživajo poseben .status”, trdi časopis, kot ga J^ajo one, ki imajo diplomo ka-e ugledne šole, “japonski sonč-^’k ali francosko perilo”.
Časopis nato trdi, da ima Vsaka žena pravico do “Ijubez-^ in poziva državo, naj pomada prehranjati otroke onim, ki f° si ljubezen poiskale po neza-°niti poti. Pri tem poudarja, va smatra še vedno “trdno dru-•ho za edin resen in dostojen jklhos med osebama, ki se Ijubi-
Dr-
600
ko-
Iran ima novo vlado
Teheran, Iran. _ Po 12
etih in pol je zaradi gospodarskih težav, zlasti zaradi pomanj-ihe oskrbe z elektriko, od-sS°pil predsednik vlade Amir ^uas Hoveyda. Na njegovo me-S^° je bil imenovan Jamshid A-T°Uzegar, bivši oljni minister, v je odločilno sodeloval pri po-etvorjenju cene olja v letih 1073-1974.
Jemen izgnal sovjetskega novinarja
Moskva, ZSSR. — Uradna Poročevaska služba TASS je ob-^vila, da je Jemen ukazal nje-^hiu sodelavcu, naj zapusti dr-*aVo.
Tass označuje to za “neprija-jeljsko dejanje” do ZSSR in de-a odgovorne zanj sile, ki “hoče-^ škodovati jemensko-sovjet-. im odnosom”.
Premenski prerok
Delno oblačno z verjetnostjo ežja ponoči in jutri. Naj višja emperatura danes 82 F (28 C)
Površni nadzor kriv S ,5 bilijona dolarjev nepotrebnih izdatkov!
WASHINGTON, D.C. — žava Aljaska je objavila strani obsegajoče poročilo misije, ki je pregledala gradnjo oljevoda preko Aljaske, po katerem je pretekli mesec priteklo prvo olje s Prudhoe zaliva v Valdez.
Poročilo pravi, da je vodstvo gradnje opustilo vse običajne u-krepe, ki preprečujejo nepotrebne stroške, z edinim ciljem, da bi gradnjo končalo do določenega roka. Po računih komisije je bilo brez potrebe potrošeno 1.5 bilijona dolarjev.
Zastopnik družbe, lastnice oljevoda, ki jo sestavlja 8 velikih družbe, je trdive poročila zanikal. Pripomnil je, da je bila naloga komisije “najti napake” in da zato njeno delo ni stvarno in nepristransko.
Gasilci v Dayfonu požar le gledati
štrajkujoči gasilci so v mestu Dayton pustili mirno pogoreti 25 stavbam.
DAYTON, O. — Vsaj 25 poslopij v tem mestu je pogorelo v noči od torka na sredo, ko so štrajkujoči gasilci požar mirno opazovali, ne da' bi kaj ukrenili.
K sreči ni bil pri požarih nihče ranjen. Uničena je bila samo imovina. Sodnik je ukazal gasilcem, da se vrnejo v službo, pa so izjavili, da tega ne storijo, dokler ne dobe zagotovila, da jih ne bo nihče sodno prijemal zaradi njihovega štrajka in nepokorščine.
Državni poslanec Paul R. Leonard iz Daytona, mesta z okoli 221,000 prebivalci, je dejal, da bo pozval guv. J. A. Rhodesa, da pošlje v mesto Narodno gardo, da “nam ne bo treba preživeti še ene take noči strahu”.
Gasilci, katerih pogajanja z mestno upravo so bila pretrgana, so pozvali to, naj pristane na obvezno posredovanje pri pogajanjih. Štrajk gasilcev, 375 mož, se je začel v ponedeljek, ko je bila njihova zahteva po
6% povišanja plač in skrajšanja ved' oblasti, število črncev delovnega tedna od 52 na 48 ur odklonjena.
Policijska unija podpira gasilski štrajk in se je 24 policajev javilo “bolnih” ter so včeraj o-stali doma.
Štrajk je bil sinoči po 59 urah končan in gasilci so se vrnili v služho, toda ta štrajk v Day tonu ne bo kmalu pozabljen.
Oblas* uničila črna naselja pri (apelownu
Policija je odstranila prebivalstvo iz treh nezakonitih črnih naselij v okolici Capetovvna in jih nato zravnala z zemljo. CAPETOWN, J. Af. — Policija je odstranila črne prebivalce treh črnskih naselij v bližini tega mesta, katera so nastala brez dovoljenja in celo proti prepo-
Novi grobovi
Mary Marcus
Včeraj zjutraj je v Lake, -----------•*>---j....—
County Memčrial West bolniš- odstranili, oziroma vse zgradbe
Capetownu je omejeno, zlasti število družin. Za one črnce, ki so zaposleni v mestu, so posebne 'očene stanovanjske zgradbe za moške in ženske.
Črnci so zato zgradili zasilna bivališča na robu mesta in se tam naselili, četudi je to prepovedano. Nastala so na ta način tri obsežnejša črna naselja, ki so jih oblasti ponovno skušale odstraniti, pa so naletele na odpor. Pretekli torek je policija nastopila z vsa trdoto in pregnala ljudi iz teh naselij, ki so jih nato
IZRAEL ODKUNJA VSAK RAZGOVOR S PALESTINCI
Ko se ZDA nagibljejo k misli za vključitev Palestinske osvobodil ne organizacije — PLQ v koferenco v Ženevi nod določenimi nogoii, je Izrael odločno proti vsakim stikom s to, ker vidi v njej nepomirljivega sovražnika Izraela.	1	' .—
niči umrla 83 let stara Mary Marcus z 835 E. 232 St. v Eu-clidu, Ohio, katere prvi mož Michael J'usek je umrl leta 1933, mati Anthonyja, Adama in pok. Josepha Jusek, pok. Helen Brosz-ko, mačeha Georgea Marcusa, Anne Kamm, Barbare Tiskur in Frances Krawczyk, 6-krat stara
zravnali z zemljo.
Ko je bilo vse končano, je policija izjavila, da ni bilo nobenih ranjenih, četudi je prišlo ponekod do demonstracij. Zdi se, da so se črnci vdali v usodo, ko so spoznali svojo nemoč.
Vlada Južno-afriške unije je v preteklih dneh začela kazati
mati, 4-krat prastara mati. Po- večjo odločnost v izvajanju ras-
greb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore'v^ in Blvd. v soboto zjutraj ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
ločitve ne meneč se za pozi-svarila ZDA.
------o-------
Priporočite
AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosedu in prijatelju!
JERUZALEM, Izr. — Ameriški državni tajnik Cyrus R. Vance je po razgovorih v Taifu, letni prestolnici Savdske Arabije, kjer so mu njeni vodniki razkrili možnost, da Palestinska o-svobodilna organizacija spremeni svoje stališče do Izraela s tem, da sprejme znano resolucijo Varnostnega sveta ZN 242, o-dobreno leta 1973. S sprejemom te resolucije bi PLO posredno priznala Izrael in njegovo pravico do mirnega obstoja in varnih meja. Palestinci hočejo dopolnitev te resolucije v toliko, da bi naj vključevala tudi njihovo pravico do lastne države v Palestini.
Predsednik Carter je potem, ko je bil obveščen o “spremembi” stališča Palestinske osvobodilne organizacije, izjavil, da bo to olajšalo razgovore in odstranilo hudo oviro na poti v Ženevo. Vanče je iz Taifa priletel v torek v Izrael in na sprejemu po izraelskih vodnikih slišal gladko in jasno odklonitev Izraela vsake udeležbe Palestinske osvobodilne organizacije pri razgovorih v Ženevi. Predsednik izraleske vlade Begin je poudaril pravico Izraela odkloniti u-deležbo PLO na . konferenci o Srednjem vzhodu v švicarski Ženevi, ki bi se naj ponovno se-šla v letošnjem oktobru.
Izrael ne verjame v nobeno spremembo stališča PLO do njega in do arabsko-izraelskega vprašanja.
Cyrus R. Vanče je v torek poslušal izraelsko stališče, ne da bi do njega zavzel kako stališče ali nanj odgovoril. Izjavil je le, da ZDA ne bodo ukrenile nič, kar bi bilo v škodo Izraela, kot to niso v preteklosti, nato pa dodal: “Predsednik in jaz sva prepričana, da morajo ZDA igrati dejavno vlogo na obeh straneh. Če včasih izgleda, da je naša vloga preveč dejavna, je vzrok temu v našem prepričanju, da ni . možen napredek brez naše u-deležbe.”
Včeraj se je državni tajnik ZDA po ponovnih daljših razgo-
KONFERENCA V BEOGRADU DOSLEJ NI IZPOLNILA VANJO STAVLJENIH UPOV
vorih s predsednikom vlade Be-ginom in njegovimi sodelavci sestal na krajši razgovor tudi z vodnikom opozicionalne delaV' ske stranke Shimonom Perezom.
Zunanji minister Moshe Dayan je novinarjem dejal, da Izrael nasprotuje udeležbi PLO pri kakršnihkoli mirovnih pogajanjih pod vsemi okoliščinami; da Izrael ne smatra morebitnega sprejema resolucije ZN 242 po PLO za priznanje Izraela in njegove pravice do varnega obstoja ter da se Izrael ni pripravljen umakniti z zahodnega brega reke Jordan in s področja Gaze.
V vseh teh treh vprašanjih je izraelsko stališče vsaj močno različno, če ne naravnost nasprotno od stališča ZDA.
Ob zaključku razgovorov v Jeruzalemu je Vance na tiskovni konferenci priznal, da se med stališči Arabcev in Izraela “vrzel ni nič zožila, odkar je zapustil on Taif”, letno prestolnico Savdske Arabije, pretekli torek. Z drugimi besedami se to pravi, da ni v Jeruzalemu nič dosegel.
Novinarjem je Vance dejal, da se bo z zunanjimi ministri Izraela in arabskih držav razgo-varjal znova prihodnji mesec v New Yorku tekom zasedanja ZN. Danes obišče Vance na kratko znova Aman, Damask in Kairo, nato pa se odpravi preko Londona domov.
Boji v Ogadenu se nadaljujejo
NAIROBI, Ken. — Boji med Somalijci in Etiopici v etiopski pokrajini Ogaden, v kateri živijo Somalijci, se nadaljujejo. Somalijci trdijo, da imajo preko dve tretjini ceJotne pokrajine Ogaden zasedene ter da so v zadnjih dneh zadali nove poraze etiopskim silam.
Etiopija se je med tem obrnila na Organizacijo afriške edinosti za posredovanje. Pogajanja se vršijo v Gabonu, katerega predsednik je občasni predsednik Organizacije afriške edinosti.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—	’ ! .
Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 14. avgusta ob dveh popoldne sejo v SND, na 5050 Stanley Avenue. Maple Heights. Seja je važna in so zato vse članice prav nujno vabljene.
Festival pri	j ,
Mariji Vnehovzeti—
V nedeljo, 21. avgusta, bo pri Mariji Vnebovzeti “žegnanje” s posebno prireditvijo, na kateri bodo na razpolago razne zabave, jedi in osvežila, pa tudi za $1,000 raznih nagrad.
Prijazen obisk—	t
Pretekli torek se je oglasil v uradu AD dolgoletni naročnik lista prijazni rojak Mihael Lesnika iz St. Thomasa, Ont., v Kanadi, ter si og|ledal tiskamo. Hvala za obisk in prijeten razgovor!
I
Carter daleč pred Fordom in Perkom—
Povpraševanje Case Western Reserve Univerze je pokazalo, da je v okraju Cuyahoga glede zaupanja javnosti predsednik Jimmy Carter dalače pred drž. guv. J. A. Rhodesom in pred clevelandskim županom R. J. Perkom. Carter je dobil 116 glasov kot oseba naj večjega zaupanja in občudovanja, daleč za njim je bivši predsednik Ford s 34 glasovi, nato sta Dorothy Fuldheim in Barbara Jordon, katerima sledita župan R. J. Perk. in predsednik mestnega sveta G. Forbes.
Predno so se 15. junija letos zbrali v Beogradu, glavnem mestu SFR Jugoslavije, predstavniki 33 evropskih držav, Kanade in ZDA, je bilo v pripravljajočo se posvetovanje stavljenih veliko upov. Posebno borci za človekove pravice in svobode v komunističnih državah Evrope so dosti pričakovali od napovedane konference.
Sedaj je končan njen prvi, pripravljalni del in je torej prav, da malo pregledamo, kaj je bilo na njej doseženega in kaj lahko pričakujemo od njenega glavnega dela, ki se bo začel 4. oktobra 1977.
V teku dveh mesecev, od junija do avgusta, so se v Beogradu pogajali in prepirali o tem, kaj naj pride v razpravo na glavni konferenci in kako dolgo naj ta traja.
Na videz to nista težki vprašanji, pa sta vendar skoraj preprečili sporazum in spravili v nevarnost glavno konferenco, katere naloga je bila določena že ob koncu konference o evropskem sodelovanju in varnosti v Helsinkih na Finskem pred dvemi leti.
Zahodne države so predložile ločeno razpravljanje o vseh treh glavnih skupinah (košarah) helsinških sklepov, kar bi naj olajšalo razpravljanje in omogočilo smotrno delo konference. Da bi bilo vsa vprašanja mogoče dobro pregledati in pretresti, so se zahodne države odločile za neomejen čas dela glavne konference v Beogradu. Komur bi šlo za resno razpravo in za resničen uspeh konference, bi ti stališči lahko brez skrbi sprejel.
Zahodne države niso nič skrivale, da hočejo posebno
podrobno proučiti izpolnjevanje določil tretje “košare”, ki se nanašajo na človekove pravice in svoboščine. O izpolnjevanju določil prve košare, to je o priznanju obstoječih mednarodnih mfeja v Evropi, namreč ni treba veliko razpravljati. Te meje so priznane, nihče jih ni do konca konference v Helsinkih kršil. Jugoslavija in Italija sta svojo mejo s pogodbo v Osimu le dokončno določili in jo sprejeli.
Seveda je pomembno gospodarsko, tehnično in kulturno sodelovanje med Zahodom in Vzhodom, toda to je' končno odvisno od posameznih držav obeh strani. Zahod je pristal na prvo in na drugo košaro v Helsinkih, zlasti na prvo o priznanju obstoječih mednarodnih meja, ki priznava Sovjetski zvezi obsežne osvojitve tekom dru-
ge svetovne vojne in po njej, v upanju in z namero, da bo mogel v zvezi s tem odpreti vrata novim, svobodnejšim stikom med Zahodom in Vzhodom ter da bo mogel o-lajšati položaj prebivalstva v komunističnih državah, temu pomagati priti v neki meri do človekovih pravic, ko se Sovjetska zveza ne bo več tako bala za varnost svoje nove posesti v Evropi.
Vse to bi naj utrdilo in u-stalilo položaj, prepletlo Zahod in Vzhod Evrope z novimi vezmi, ki bi naj same po sebi delale za utrditev miru in varnosti Evrope.
Razumljivo je torej, da so se zahodne države odločile na konferenci v Beogradu posebej podrobno pogledati, kako je v vzhodnih državah z izpolnjevanjem določil tretje košare.
(Konec jutri) -t ^
Peking dolži Indijo podpiranja Tibetancev
PEKING, Kit. — Uradna poročevalska služba je obtožila vlado Indiije podpiranja gibanja za ločitev Tibeta od LR Kitajske.
Odpravnik poslov poslaništva LR Kitajske v New Delhiju je osebno protestiral zaradi sestanka med indijskimi vodniki in Dalaj Lamo, verskim in narodnim vodnikom Tibeta, ki živi v Indiji v begunstvu od leta 1954.
Mrtvi in ranjeni v
avtnih nesrečah
WASHINGTON, D.C. — V tem stoletju je bilo v avtomobilskih nesrečah v ZDA preko 2 milijona ljudi mrtvih, več kot trikrat 652,000, kot so jih ZDA imele v vseh svojih dosedanjih vojnah.
V avtnih nesrečah leta 1975 je bilo 4 milijone ranjenih, oko-ii 42,000 mrtvih, materialna škoda pa je bila preračunana na 37 bilijonov dolarjev.
Peking za trdne ZN
PEKING, L. Kit. — Načelnik Komunistične partije in predsednik vlade Hua Kuo-feng je v daljšem razgovoru z glavnim tajni kom Združenih narodov Kurtom Waldheimom dejal, da je Kitajska za trdne Združene narode.
Glavni tajnik ZN je bil pa svojem prvem uradnem obisku v LR Kitajski prijateljsko sprejet in je dobil zagotovilo, da bo LR Kitajska nadaljevala s svojo sedanjo politiko do ZN.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Policija je prijela Davida Berkowitza,
vietnamskega vojnega veterana, ki je osumljen, da je “Son of Sam”, ki je od lani ustrelil šest deklet, ko so sedele s svojimi fanti v avtih ob samotnih cestah. Zadnji tak umor je izvršil 31. julija. Policija je dobila pri prijetem revolver kalibra .44, ki je bil rabljen pri vseh teh umorih, in dognala, da je pravi. Prijeti, do katerega so prišli na temelju listka za prepovedano parkiranje 31. julija, je ob prihodu policije, kateri se je mirno predal, dejal: “Dobili ste me!”
BELFAST, S. Ir. — Kraljica Elizabeta II. je včeraj prišla na Severno Irsko na uradni obisk v okviru proslave 25-letnice svojega kronanja, pa ni videla nobenega nasilja in nobenih izgredov, ker so jo vodili daleč proč od njih. Za njeno varnost v Severni Irski skrbi preko 32,000 policajev in vojakov.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter se je včeraj vrnil z ženo s kratkega odmora v domačem Plains,
#l&1 /IMEBIŽKA POiaOVHMA
mn
8117 St. Glair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINAl
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 117 Thursday, Aug. 11, 1977
Nekaj o Iberskem polotoku
Kos evropske celine, ki sega proti jugozapadu najdlje v vodovje Atlantskega oceana, je Iberski polotok. Od ostalega evropskega ozemlja, se pravi od Francije, ga loči visoki gorski hrbet Pirenejev, segajočih v nepretrgani verigi od Sredozemskega morja do Atlantika, od vseh drugih strani pa se koplje razkošno v morjih. Njegova zemljepisna lega mu daje poseben, velik političen in vojaški pomen; pri Gibraltarju kontrolira skozi tamkajšnjo morsko ožino edini naravni plovbni dostop do Sredozemlja, ki že od starih časov velja za osrčje Evrope.
pi vlili portugalskemu narodu novega poguma, da se je odločno upri diktaturi partije in jo na volitvah učinkovito premagal. Val brezboštva se je zaletel v*zidovje Fa-timskega svetišča in se razbil.
Tako sta na Iberskem polotoku po vseh trdih pre-skušnjah zadnjih desetletij na pohodu svoboda in spoštovanje pravic, in ta dragoceni del Evrope je usmeril svojo pot v skupnost demokratičnih evropskih narodov, kamor po vsej pravici spada.
L. P.
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
Lastnici polotoka, Španija in Portugal, sta dve po-j nosni, po zgodovinskih dejanjih slavni državi. Vsaka I od njih se je proslavila z drznimi pomorskimi podvigi' (kdo ne pozna imena Vasco di Gama?) pri odkrivanju i novih ozemelj, vsaka si je prisvojila ogromne površine dotlej nepoznanega sveta in razširila svoj vpliv, uveljavila svojo moč in pomnožila svoje bogastvo. Dovolj je znana njuna posest po zemeljski obli in je tu ni treba posebej naštevati. Vse to se je začelo krhati, ko so kolonije druga za drugo izbojevale neodvisnost in se osamosvojile — med zadnjimi dobro znana Angola v črni Afriki.	jc

V prvih desetletjih našega stoletja so se nad polotokom začeli zgrinjati temni politični oblaki, katerih neurje je odplavilo obe monarhiji, v Španiji in Portuga-lu, a poslhdiee v obeh deželah so bili težki notranji nemi rb politične, socialne in gospodarske krize, iz česar se je Končno izcimil absolutistični režim Salazarja na j Portugalskem in Franca v Španiji. Zaradi drugačnih razmer je prva prešla iz več ali manj demokratičnega sistema v Salazarjev “korporacijski fašizem’’ brez prelivanja krvi. dočim je Španijo zajela krvava državljanska vojna, to pa zato, ker je svetovno komunistično gibanje z Moskvo in Stalinom na čelu odločilo, da je za zmago komunizma nad celotno Evropo potrebno ustoličiti komunistični režim na Iberskem polotoku, ki pomeni ključ Si e Jožem 1 ja in Evrope sploh.
Iz komaj pretekle zgodovine, ki jo je večina sodobnikov sama doživela, je dovolj dobro znano, kaj se je dogajalo v Španiji pod tako imenovano republikansko vlado. Komunistična partija je imela glavno besedo in je dosledno in nasilno iztrebljala z ognjem in mečem vse, kar je nasprotovalo njenim načrtom. To danes ni moderno z-apisati, o tem svetovno javno mnenje molči kot grob: stalno pa naglasa, da je Francova vojska uničila svobodno izvoljeno republikansko vlado in ustoličila diktaturo. Tudi je previdno tiho o tem, da so komunisti z vsega sveta v organiziranih enotah prišli v mno-žieah na nomoč špaskemu režimu pod komunistično kontrolo, da bi na ta način zagotovili zmago komunizmu, na tem vaz,nem kosu evropske celine. (Tudi Tito je bil tam, da se ne pozabi.)
Ta ugotovitev ni prazno mahanje po zraku kakega protikomunista; ampak gola resnica.
Res je tudi, c!a je Franco kljub vsemu, kar se mu očita za časa svojega skoraj 40-letnega vladanja, napravil svobouni, demokratični Evropi zgodovinsko uslugo, ker je preprečil močno komunistično postojanko na Iberskem polotoku, ki bi verjetno pomenila postopno komunizaeijo drugih evropskih narodov. Ustvarjene bi bile klešče za zlom svobodne Evrope. Nimam namena zagevarjrti Francovega režima, vendar lahko objektivno ugotovim, da je ta drobni španski general bil zgleden patriot in moder mož. S tem, da je restavriral mo-narnijo in izbral bodočega monarha ter ga skrbno in vseatransk > pripravil za težke naloge, je obvaroval svojo domovino pixel novim neurjem, ki se ga je svet bal po njegovi smrti. Sami smo priče, kako državniško da-lekovidno je ravnal, saj se Španija demokratizira na kar v/.oren način v začudenje in odobravanje svobodnih ljudi širom po svetu.	, -	* b
Kako veseli in »rečni bi bili Slovenci in gotovo tudi vsi naši jiTčnosIovaruki bratje v domovini, Če bi nekaj vsaj majo podobnega mogli pričakovati tudi tam. Pa na žalost ni nobenega znaka.
Portugalska se je otresla Salazarjeve avtokratične dediščine na drugačen, zelo nevaren način. Vse je že kazalo, da se bodo oblast polastili komunisti, imajoč moč-, no zaslombo m podporo v znatnem delu oficirskega zbora, m obilno denarja iz Moskve. Že se je pisalo, da se ng portugalski obali pripravljajo morska oporišča za sov-jetsKo brodovjc, ki Lo igraje zaprlo prehod skozi gibral-tarsko ožino v Sredozemlje. Tedaj so v zadnjem hipu spoznati nevarnost svobodni narodi na obeh bregovih Atlantika in z učinkovitimi političnimi in drugimi ukre-
MTLWAUKEE, Wis. — Poletje, posebno mesec julij — je čas počitnic, piknikov in življenja v naravi. Vsakdo si želi potrebnega oddiha, miru in razvedrila. Vročina je huda. Ljudje hitijo k jezerom, k vodi, da si osvežijo telo in duha in najdejo primernega razvedrila. Tudi v Triglavskem parku je v teh vročih dneh polno življenja. V senci košatih hrastov najdeš svojo družbo ali pa kotiček miru. Najživahneje je ob jezeru, kjer si kopalci v vodi iščejo prijeten hlad in razvedrilo.
V tem mesecu smo bili deležni tudi nekaterih dogodkov, ki zaslužijo naše večje pozornosti.
Zelo živahno je bilo v našem Parku v nedeljo, 17. julija, ko je Dovnikova družina praznovala trojno slavje: rojstni dan mame — ge. Rozike, graduacijo sina Rudija, ki je z odliko končal Cudahy High School, in obisk starejšega sina Karla, ki se je vrnil iz ameriške vojaške službe, katero bo končal doma v ZDA. Poleg domačih in sorodnikov so bili povabljeni župnik Sv. Janeza p. Jerome Sellak, p. Beno Korbič in Triglavani. Za to priliko so Dovnikovi spekli dva mlada prašička z dodatno različno solato, pecivom in pijačo po želji. Temu je sledilo primerno razpoloženje in veselje. Dovnikovim izrekamo iskrene čestitke in naj lepšo zahvalo!
plodovitega življesnja prijatelj Ivan Jakoš. Mladeniško živahen, kakršen je pri teh letih, je s svojo žepko, tremi sinovi in hčerko pripravil v Parku bogato gostijo. Pogostili so nad sto ljudi. Poleg lepega vremena, obložene mize z najrazličnejšimi dobrotami in vrstami pijače je postalo razpoloženje med gosti čudovito lepo. Slovenska radio ura, ki jo vodita Vlado in Izabela Kralj, je že nedeljo prej svojemu zvestemu podporniku, članu Triglava, KSKJ, Ivanu iskreno čestitala.
Med kosilom je prvi spregovoril prijatelj Janez Levičar. Čestital je Ivanu k 60-letnici, k njegovemu plodonosnemu živ-.Ijenju dela, s k;aterim si je pridobil veljk ugled med Slb-venci. Po svoji slovenski in kr-[ščanski zavednosti je bil vedno 'med prvimi, kadar je šlo za dobro stvar, tako tudi pri ustanovitvi S.K.D. Triglav in njegovega Parka. Z izredno bistrostjo duha si je s samoizobrazbo, zanimanjem za literaturo, branjem knjig domačih in tujih pisateljev pridobil znanje, da je poslal enako Vreden član formalno še tako izobraženega kroga ljudi. Njegovi naravni inteligenci je pripisovati, da se je po-jvzpel na zavidljivo življenjsko i laven. Na življenje gledaš pra-
vilno, je dejal govornik, in nisi j suženj denarja. Radodarnost je
Visokošolske študije je končala Mejačeva Anica, hčerka u-gledne družine Franja in Minke, ko je prejela B. D. iz medicinske tehnike z odliko. Mladi gra-duantki želimo vso srečo v tem lepem in pomembnem poklicu!
vaju obeh z ženo ena naj lepših lastnosti.
V soboto, 23. julija je v krogu svoje‘družine- in Triglavanov praznoval 60 - 1 e t n ico svojega ' njegovo pesem:
Na koncu se je govornik lepo zahvalil Ivanu, ženi in družini za veliko gostoljubje in želel vso srečo tudi v bodoče! Čestitke so izrekli še F. Rozina, Franjo Mejač in Ludvik Kolman. F. Rozina je Ivanu izročil pismo prijatelja Marjana Jakopiča in družine s čestitkami in prečital
PRIJATELJU IVANU OR ŠESTDESETLETNICI
Danes, Ivan. stopaš v novo desetletje; pomlad minila je m z njo poletje, ki bilo 'Ii v ponos je — up in srečo! Bon bil s Teboj je skozi dni pretekle; On varoval Te je v mladostnih dneh, On Te ohranil je — Ti dal nasmeh, da hodil si ponosno — kot gre mož, ko v ognju bila je vsa domovina, kr maui je držala v rokah sina, ki bret mu je zasadil smrtni nož. ..
In ko po svetu šla je Tvoja pot — se nisi strašil, stal si kot granit, in upal si; da, pričakoval si svit — svobodo zase. za ves rod slovenski..
Z rokami svojimi garal si — delal,
bil si med onimi, ki le grade,
ki <-e resnice nikdar ne. boje,
zgarane so morda zdaj Tvoje roke,
a dale kruha so dovolj — za ženo in otroke
Bistril duha si — bral — zajemal znanje, saj v knjigah so bile vse mlade sanje, in upi, Listo vse. kaj ustvarja duh...
Ko danes pišem Ti besede borne, dovoli mi, da Ti za vse čestitam!
Dovoli mi, da rečem Ti — prijatelj — Bog živi Te, daj mnogo let Ti srečnih ob ženki dragi m ob svoji ded; prijateljih v Triglavskem lepem parku, ob vseh, ki segajo v roko Ti od daleč ..
VSO SREČO, IVAN; in na mnoga leta!
V nedeljo, 24. julija, se je vršil misijonski piknik v Triglavskem parku. 2e v zgodnjem jutru so nebo pokrili temni oblaki in pričelo je deževati. Kljub temu so pridni ljudje hiteli s pripravami v zaupanju v božjo pomoč. Prenehalo je deževati in vreme je obviselo. Korajžni rojaki — stalni in zvesti obiskovalci naših misijonskih piknikov ’z Chicaga, Jolieta, Wauke-gana, Racina, Milwaukeeja in od drugod so začeli prihajati. Pripovedovali so, da jih je med potjo zajel velik naliv. Ugibalo se je, ali bo maša v Domu ali zunaj pri kapeli. Nato se je pripeljal č. oče Kalist in sam odločil, da bo maša zunaj pred kapelo. Zvonček je zapel in verniki so se v lepem številu zbrali pred lepo okrašeno kapelo. Predno je pričela sv. maša, je F. Rozina pozdravil duhovnika č. g. Kalista in navzoče vernike. Pevci so zapeli in maša se je pričela. Berila je prebral Ludvik Kolman, oče Kalist je nadaljeval z evangelijem in z nasmejanim obrazom pozdravil Slovence. V svojem lepem govoru se je spominjal vseh misijonarjev in misijonark na terenu in povedal ganljivo življenjsko pot naj večjega sodobnega slovenskega misijonarja-laika dr. Janeža, ki ga imenuje svetniškega moža, ko je svoje življenje in vse svoje zdravniške sposobnosti in moči posvetil bednim in revnim ljudem na Formozi. Že 30 let, dan na dan, od jutra do večera, brez pravega počitka o-perira bedne bolnike za plačilo t- skledico riža na dan ... Resnično — pravi svetnik. Med mašo je pristopilo veliko število ljudi k sv. obhajilu.
Po maši so iz kuhinje začeli deliti dišeče in okusno kosilo. Nekdo je pri mizi dejal:	Tako
okusno pripravljenih piščancev še v svojem življenju nisem jedel. Pohvala je najlepše prizna-(nje kuharjem. Po kosilu se je razvil lep in domač družabni popoldan, od katerega je imela tudi mladina svoj delež pri raznih igrah.
Kasneje se je pričelo žrebanje glavnih dobitkov, ki sta ga vodila Marija Kadunc in Jože Muršec. Poleg glavnih dobitkov je bilo razdeljenih še več manjših daril in vsak je bil vesel, če je kaj dobil. Popoldne je prišel na piknik tudi župnik Sv. Janeza p. Jerom Sellak, čeravno je bil tisto nedeljo zelo zaposlen. Na pikniku smo videli tudi družino g. Cirila Soršaka Iz Toronta, ki je bila na obisku pri Mejačevih in Cofflovih, in g. Franka Viranta z ženo iz Peori-je, ki sta obiskala Bambičeve. H koncu piknika je prihitel še rev. Jože Mejač iz Toronta, ki je ostal na počitnicah pri Meja-cevih in Cofflovih.
S piknika so bili poslani z mnogimi podpisi pozdravi rev. Karlu Wolbangu, glavni tajnici MZA gdč. Sonji Ferjan in rev. Benu Korbiču, ki sc trenutno nahaja v bolnišnici.
Moralni in finančni uspeh je bil kljub slabo obetajočemu vremenu v polni meri dosežen. Bruto dohodka je bilo 2,497 dolarjev. V denarju so k temu darovali: g. Skvarča $50, g. Jakopič $20, g. Kožuh $10, N.N. $10, nabirka $17, g. Galič $25, Impede $15. G. Jože Dragan je. podaril vse piščance, Modicev! vso solato, g. Zigoy oglje, g. Majhenič radio in gdč. Micki' Sešk-jr, krasno pleteno ogrinjala. Vsem navedenim in nenavedenim darovalcem Bog plačaj! Lepa za-bv^la gre tudi Triglavu za dobrohotno nakopjenost uporabe Parka, Slov, radio uri — direktorju V. Kralju in ge. Izabeli za oglaševanje, vsem pridnim delavcem za nesebično delo v kuhinji, bari, pri organizaciji in prodaji listkov, vsem darovalcem za nesebično delo v kuhinji. bari, pri organizaciji in prodaji listkov, vsem darovalcem Ipeciva in končno vsem; ki so ka-
zvestim obiskovalcem naših misijonskih piknikov. Bog plačaj in Bog vas živi!
Največjo težo dneva pa je se-
menim, da je prišel iz Rima Jožko Martelanc, zvest sodelavec pri Baragovi zadevi. Podrsani sem ga slišal, ko je množ0
veda nosila predsednica sama lepega in zanimivega prip°v(”
g. Mici Goffelt.
Našima prijateljema sta v Sloveniji umrla:,g. Karlu Dovniku
doval o škofu F. Baragi 1- ^ na romanju v Baragovo dežel0' Tedaj je v Marquettu živel reV; Jože Godina, ki se je z naI(l1
oče, Franku Mer;čaku pa mama. J skupno vozil v avtobusu in naI” Naj draga pokojnika počivata v kazal zanimivosti, ki so ostal®
miru, prizadetima pa naše iskreno sožalje!
lepi spomini na škofa F. Baraž0, Vse to nam je bilo v kratek o2-in v veliko veselje.
Zelo pogrešamo te duhovnik®1 ki ne živijo več v Cleveland11,
Za podobna dela so bili na1
,dvs«
ŠPORTNI DAN in PIKNIK Triglava bo v nedeljo, 21. avgusta, v Parku. Na ta tradicionalni dan lepo vabimo vse naše marljivi in požrtvovalni Ant011 zveste obiskovalce in prijatelje'Grdina, Jože Nemanich, Ant0® od povsod, da se z nami v prija- ^Jeglič in Karel Mauser, ki teljski družbi razvesele. Radi'di mnogo lepega in zanimiv^ večje udobnosti bo tam ob 11.'napisal o škofu F. Baragu. Vs® tudi sv. maša, ob 12. pa dobro'omenjenih se spomnimo na kosilo. Popoldne se bodo vršile'ragov dan v Lemontu v ’
športne tekme. Obeta se obisk Ravno tako je naša dolžnost,
športnikov iz New Yorka, kate- 'se v molitvi spomnimo in šk°f re bomo prvič imeli v naši sre- F. Baragu priporočimo vse 0{lt' di. Tako bodo tekme med Chi- ki zaradi bolezni ali onemof^ cagom, New Yorkom in domači- sti ne bodo mogli z nami roma mi Triglavani vsekakor zelo za-' v Lemont. nimive.	| Boga prosimo, da bi vsi k^
Pripeljite s seboj tudi vaše ličani postali v vsem složni, f prijatelje, ki morda še niso bili žrtvovalni in v vsemu edini-_ med nami! Na svidenje torej na športnem dftevu in pikniku dne 21. avgusta v Triglavskem parku!
v tem slučaju smemo pri°a .j vati poln božji blagoslov, ^ naj za vedno ostal med nam*'
Če bi kdo želel podatke 0 r°
T. Rozina manju v Lemont, naj kliče
$
Friderik Baraga med nami ne bo pozabljen
CLEVELAND, O. — Kakor je bilo poročano, so imeli v Dobrniču v Sloveniji, kjer se je rodil škof F. Baraga, velik slovesen dan, ko so se spominjali
marljive Mrs. Nemanich, ^ 4728, ali Mrs. Josephine Trll!l 481-6004.	r
Na svidenje v Lemontu Baragovem dnevu!
Ježe Vrtačn>K
Na piknik
CHICAGO, 111. — Druš:
v?
“Slovenija” se pripravlja na ^ škofa Friderika Barage in nje- lik piknik, ki bo v nedelj0’ govih del. Tam je bilo zbranih j avgusta, v Yugoslav Ha11
štiri do pet tisoč Slovencev, ki
so se udeležili skupne sv. maše. Somaševala sta ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik in škof S. Lenič, ob navzočnosti 40 drugih duhovnikov. Okoli 309 pevcev je pri tej maši prepevalo pod vodstvom novomašnika Franca Povirka, škof dr. Janez Jenko je poslal svojega zastopnika, isto je storil mariborski škof M. Držečnik. Clevelandsko škofijo je zastopal rev. Fr. Kosem. Tudi marquettski škof Salatka je poslal svojega zastopnika.
Iz Ljubljane sem prejel pismo Ivanke Martinčič, katera lepo in obširno piše o veliki slavnosti, ki se je vršila 10. julija 1.1. v Dobrniču. Naj še o-
Naragansett cesti, blizu
55-
f
ste. Kdo je pozabil izvrstn0
čenko, ki jo je društvo serVirjo!
Obeta- -
na lanskem pikniku?	v
da bo letos še boljša in tud' jo mislijo pripraviti, ker j^, lani prehitro zmanjkalo. P61 m
ka bo gotova že opoldne, ^ pridite zgodaj, da se boste ^
la1
po dobrem kosilu prijetno vali pri veselih zvokih u^jj, priljubljenega ansambla pod vodstvom Janeza Arka- ^ Pripravljena so razno^ presenečenja, zato naj nihc zamudi te prireditve, saj počitnicah in dopustih spet ^ srečati stare prijatelje in z mi preživeti prijeten P0P0a
__=>
SLS v letih 1917-1921
Mariborska založba ‘Obzorja’ je izdala doktorsko disertacijo beograjskega zgodovinarja Momčila Zečeviča:	Slovenska
ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1197-1921. Razprava zajema čas od Majniške deklaracije do Vidovdanske u-stave SHS. Knjiga ima 436 strani in stane 200 dinarjev.
28. julija	rt,j-
Na Bledu: Marija Sarto1^’ Vidmar;
v Sred. Jaršah: Anton F11^ v Čatežu (pri Turjaku):
čiška Jamnik, roj. GodeC’.e|i v Ljubljani:	Ivan Ze^'/
Angela Peršolja, roj.
Valvazorjevo hišo obnavljajo
Regionalni zavod za zaščito kulturnih spomenikov obnavlja 1. avgusta hišo Janeza Vajkarda Valvazorja v Krškem.
S posebnimi sondami odkrivajo historične plasti posameznih ometov;' upajo, da bodo rešili, stavbo propada in da bo odprta za obiskovalce jeseni ob rproslavi 500-letnice Krškega.
; j
Anton Woelfing, ^ a,.r/ Gruenfeld, Fini Stične, Vilar;	/
v Šmartnem pod šmarno Veronika Pasar; v Litiji: Marija Gorenc.
Marjan Jakopič
korkoli pripomogli k uspehu;
' dneva. Prisrčna zahvala vsfem ^ftuju:' Aleš Lfišn%|
.......M...............
V Sloveniji sp umrli
27. julija
V Gornji Mravici: Drago Kiju-
• v
nic;
v Ljubljani: Anica Babnik, roj. Klevišar, Olga Pečnik, roj. Koprivc, Veljko Oražem, Bariča Blazina, roj. Jerebic;
pja	Janez.,(>gri-H;
V? dirk	'Jujijj:,
.Jv
S°sC
V Novem mestu: Aojzija ^ v Ljubljani: Marija Skopec, Franc Spindler, ^ njo Novak, Antonija fi
Žužek, Jerica Dešnia0’ (0 Varl, Štefanija Vranci0’.^ Gaberšek, Marija 3 roj. Hribar;
pri Sv. Barbari pri Pre
Nada Pestevšek,
nič;	ati, t0]'
v Hrastniku: Jožefa Zup Praprotnik;
v Beltincih: Ivan Horvab f(,j.
Ber116’
gil
v Hruševju: Ivanka Semec;	. ie
v Šmartnem pri Litiji: °0 staršič;	c A'’
yv Nožicah (Homec): Fiat}
pijl
' • 'i I ’ •
M?


T -a*
A. 2.:
NA "DIVJI" ZAHOD!
IX.
Po nekako štirih urah vožnje smo dosegli Donner Pass v višini 7088 čevljev. Od tu se že vidi jezero Tahoe in na drugi strani Nevada. Na prelazu je muzej s slikami in opisi potovanj prVih belih ljufli čez prelaz. Na ploščadi pred muzejem je velik spomenik tem “Argonavtom”, ali “Fontyninerjem”, skupaj kakih 100 moških, žensk in otrok, ki so se neke jeseni odpravili s kakimi 50 vozovi čez hribe, pa jih je tu zajela huda zima. Podstavek pomenika je visok 20 čevljev — toliko je bilo takrat snega. Ljudje niso imeli kaj jesti in okrog polovico jih je umrlo za lakoto in boleznimi, ostali so se pa preživeli z ljudožrstvom. Leto, število in starost vseh članov skupine so zapisani na bronasti tabli v muzeju.
Kaj je gnalo te ljuldi, da so zapustili rodovitne pokrajine tostran Mississippi j a in so se podali na pot čez nepregledne prerije, čez Skalnato gorovje in čez puščave? Neutešljiva želja po napredku in bogastvu? Takim se moramo
dela in zadovoljstva s tem, kar imaš. Kljub temu, da je poskrbljeno za varnost, je vsak dan okradenih tisoče gostov — po svoji neumnosti. Pridejo po srečo, pa se vračajo domov nesrečni.
Enako kot pri Harvey’s je pri Harrah’s na drugi strani ceste. Pa naj reče k|do, da ljudem manjka denarja!
Na južnem koncu jezera je tudi Emerald! Bay z otočkom in podrtijo, vse naokrog pa gozdovi reldwooda, raznih cipres, borov in smrek. Dočim smo v Sloveniji poznali samo štiri iglavce: simreko, jelko, bor in macesen, sem tu naštel na majhnem prostoru ducat različnih vrst.
Gredoč proti domu po drugi poti, smo zavili k malemu, pa lepemu jezeru in ob njem občudovali vitke redwoode in cvetoče dogwoode, potem pa sledili južnemu rokavu reke American in prišli mimo Kyburza naglo v
julijskih' dneh je prinesla s seboj precej zoprnega občutka. Po mrzli, hudi zimi bi se jo morali pravzaprav razveseliti, pa vendar ni bilo tako.
Napori vrofep poletja
sti božji je svetnik. Čitajmo pisma sv. Pavla Efežanom in Fi-
Tropska vročina v minulih Posebno nevarnost predstavlja lipljanom in bomo videli, da jih
v teh vročih dneh prehrana. Zastrupitve s hrano, črevesne bolezni z vročino, driske in bruhanja so v poletnih mesecih kaj pogosta. Bodimo pazljivi pri
Poletna vročina vpliva na naš sirih, kolačih, sladoledu in mes-organizem, da smo utrujeni, oz- nih jedeh. Na srečo gre večino-nojeni, da težje dihamo in se ma za lažja obolenja in običajno
izogibamo vsega, kar bi nas še bolj utrujalo. Vročina je zlasti neprijetna in nevarna v strnjenih našeljih, kjer med hišami zastaja zrak in se pregreva.
Še posebno je vročina nevarna starejšim ljudem, zlasti tistim s kroničnimi srčnimi in žilnimi obolenji. Zato je med poletno vročino precej srčnih in možganskih kapi in škodljivega vpliva na živčni sistem. Poleti se razne .kronične bolezni rade poslabšajo. Poletna vročina je nevarna tudi našiih najmlajšim, zlasti če še niso preživeli svojega prvega življenjskega leta.
V hudi poletni vročini so pogoste omedlevice in vročinske kapi. če je še vlaga visoka, telo ne more oddajati svoje odvisne
dolino Pollock Pines. Med poč it-toplote s potenjem, kar vodi do kom ob cesti sem opazil pod vit-‘prekomernega zadrževanja kim sugar pajnom izredno dolg piote v organizmu. Če dodamo češarek in ga vzel domov za spo- še telesni napor in tesno obleko, zahvaliti, da imamo hi- min na naravne zanimivosti Ka- se telesna toplota nevarno dvig-
še in nebotičnike, avtomobile in letala in — atomske bombe, ki
ne. Človek postane nemiren, je Goloma,'koža suha, žareča, sledi neza-
lifornije.
Nekaj milj Idalje __________
lahko v enem trenutku vse to'kjer je John Marshal 24. januar-(vest s krči in bolnik lahko umre, uničijo. Ko bi bili vsi taki, kot'ja 1848 odkril zlato, ko so kopa- če pomoč ni pravočasna.
bi se še vedno borili 8,11 temelje za novo žago. To od- Takega bolnika je treba takoj
kritje je popolnoma spremenilo prenesti v hlad in mu s hladne samo kraje, kjer so iskali zla- [nimi ovitki ali kopelmi hitro
sem jaz, kolom za ‘stanovanje” po jamah. Smilijo se mi ljudje, ki imajo tako lepa stanovanja, da se jim jih zdi škoda, da bi živeli v njih; imajo jih samo za čiščenje, stanujejo pa v kleteh.
V	muzeju so tuldii'slike kitajskih kulijev, ki so gradili tod čez 1. 1869 transkontinentalno železnico. Izpred muzeja se vidijo trije manjši tuneli skozi granitno skalovje.
Zima je v Sierri Nevadi navadno huda in dolga, letos je bila pa cesta povsod prosta snega in le v kaki osoji se je še videla kaka bela krpa. Tudi Squaw Valley, v višini čez 9000 čevljev, je bila skoro brez snega.
Jezero Tahoe, ki je oddaljeno od San Francisca 200 milj, je 22 milj dolgo in 12 milj široko ter leži v višini 6229 čevljev nad morjem. Ledeniških jezer, ki leže čez 8000 čevljev nad morjem, je v Kaliforniji več kot tisoč petsto. Vzhodni del jezera je v Nevadi. Carson City in Ponderosa farma, kjer so Cartwrightovi igrali “Bonanzo”, sta le nekaj milj od jezera.
V	Tahoe City je dosti restavracij, trgovin in motelov, pa vse majhno, letoviško. V pristanišču za čolne se je sončilo nekaj turistov. Mi smo poiskali McDonald restavracijo, po kosilu se pa odpeljali po zahodnem bregu jezera v South Lake Tahoe City. Td je nekaj velikih hotelov in igralnic. Harvey’s in Harrah’s
zadošča pravilna dieta.
Nekateri se tako radi sončijo in pri tem ne pomislijo, da sončni žarki lahko občutno poškodujejo organizem. Pretirano sončenje ni priporočljivo. Predvsem belopolti ljudje morajo biti pri sončenju zelo previdni, da jih sonce ne opeče, da se koža ne vname in okuži z glivicami ali gnojnimi bakterijami.
Zaradi prevelikega izpostavljanja sončnim žarkom, zlasti na glavo in zatilje, se lahko pojavi sončarica, ki pa jo moramo ločiti od vročinske kapi. Glavni znaki sončarice so glavobol, povišana temperatura, nemir, bruhanje in nezavest. Bolnika moramo takoj prenesti v senco, na glavo in telo mu dajati hladne obkladke, če bruha, pa paziti, to- da se z izbruhanimi masami ne zaduši. Zlasti nevarna je sončarica majhnim otrokom, zato jih ne puščajmo na vroče sonce brez zaščitnega klobučka.
Poletni zrak, voda in sonce so vir zdravja, zdravila iz nebeške lekarne, bi lahko rekli, toda vse s pravo mero in pametjo!
------o-------
to, ampak Kalifornijo, ki je po-1 znižati telesno toploto. Ni pa tem hitro napredovala. V petih kar vsaka poletna omedlevica letih so našli zlata za 285 milijo- že vročinska kap. Najpogostejši nov dolarjev, prebivalstvo je pa ivzrok je slab krvni obtok, zla-narastlo v enem letu od nekaj sti pri starejših-ljudeh z nizkim
krvnim pritiskom ali pri zelo
sto na 100,000. Sledi Placerville, ki se je prvotno imenoval Hang-town, ker tu so “vigilantes” obešali zlatoiskalce, ki so se kaj pregrešili proti redu in varnosti. Med zlatoiskalci je bilo samo 10 odstotkov žensk, pa mnogo pustolovcev in pravih hudodelcev in nobene oblasti.
Johnu Sutterju je |dajala Kalifornija v letih 1864 do 1878 po 250 ‘ dolarjev pokojnine na mesec, njegove lastnine mu pa ni nikoli vrnila.
Mimo-jezera Folsom in vojaškega letališča Mather smo prišli V Sacramento. Blizu veleceste je Karl poiskal restavracijo “Ep-pies”, kamor smo šli večerjat. Tudi tu so postregli s tolikimi jedmi, da nismo mogli vsega pojesti. In cena? Žena me je že večkrat kregala, da pustim, da drugi plačujejo za naju, ko bi jaz moral za vse. Saj sem Hotel, pa me je vselej kdo prehitel. Sklenil sem, da se poboljšam. Na mizo položeni račun sem takoj pograbil in za trenutek prehitel Karla, ki je tudi segel po njem. Najino borbo za papir je z zadovoljstvom opazovala natakarica, češ: ti mi ne bodo unesli ničesar, Štefka me je pa tako grdo po-
slabotnih in slabokrvnih. Za omedlevico se lahko skrivajo tudi razna druga obolenja, zato je priporočljivo stopiti do zdravnika.
Vročina prinaša tudi močno znojenje, kar ima za posledico veliko izgubo vode in soli. Tega stanja ne moremo popraviti le s pitjem vode. Če popijemo preveč vode, lahko to pripelje celo do tako imenovanega “zastru-pljenja z vodo”, z znaki, ki so sodobni vročinski kapi.
sta tik čez mejo v Nevadi (igra- gledala‘in rekla: “Tone, ali ho-nje v Kalifoniji ni dovoljeno). češ zamero? Danes sta naša go-
Šli smo najprej v prvo. V prostornih, temnih dvoranah je stotine igralnih strojev, tesno v vrstah drug poleg drugega, podobni registrirnim blagajnam. Vsi so zasedeni. Nisem mislil, da je toliko neumnih ljudi na svetu.
Na stroje, kjer se igra po 5, 10,
25 centov, je treba čakati. Razen strojev so tudi rulete in mize za igranje s kartami ali kockami.
Drobiž si vedno lahko nabaviš pri strežnikih, ki krožijo po dvo- počasen rani, obloženi s tulci kovancev vseh velikosti. Ti tudi pridejo izplačat kak večji dobitek, če se na kakem stroju pojavi luč in jih zvonec opozori na to. Seveda je v dvorani tudi dosti uniformiranih in tajnih policistov, črnosle-čena dekleta pa skrbe za druge potrebe gostov.
Da bi ne bil melcf stotinami, če ne tisoči gostov edini pameten, sem tudi jaz zmenjal dolar za ni-
sta!” Kar nehote se je moje roka odprla in zmečkani račun je ostal v Karlovi. Ostala mi je samo tolažba, da pametnejši odneha (posebno, ko gre za plačilo računa). Spet: Prijatelji naših prijateljev so naši prijatelji!
Pri sosednji mizi sem opazoval skupino mladih Vietnamcev, ki so obračali žepe in iskali zadnje fičnike, da bi plačali skromno večerjo, pa sem bil spet pre-Ko je bilo prepozno, sem se spomnil, kako sem bil vesel, ko me je brž po prihodu v Cleveland povabil Frank Hace z Norwood« v gostilno in mi plačal steklenico piva. Saj mi ni bilo za pivo, čutil s,em se pa počaščen, ker Franka ni bilo sram iti v gostilno z “izdajalcem naroda”. Njegova starša, sedaj že pokojna Blaž in Mary, sta nam od vsega početka pomagala, kolikor sta mogla. Blaž je dobil kje
J
smo za vse hvaležni.
Že v mraku smo zapustili restavracijo in prišli pred deveto zvečer domov. Ta dan smo prevozili 423 milj in to je bila naša najdaljša in najlepša tura.
(Dalje sledi)
Lemontske drobtinice
Kako postanemo svetniki?
Ali vas zanima? Najbrž se boste nasmehnili: “Jaz, svetnik? Česa se ne domislite!” Zakaj pa ne? Ali nas ni Bog ustvaril zato, da postanemo svetniki? Vsi hočemo v nebesa, ki se polnijo s svetniki. Kdor ni svetnik, ko zapusti zemljo, so mu nebeška vrata zaprta. Hrepeneti moramo po svetosti in se truditi za njo. Seveda ne smemo želeti, da bi delali čudeže in da bi nas po smrti postavili na oltar med sveče in cvetlice. To bi bil napuh, daleč od svetosti. Svetnik, za katerega svetost ve le Bog, pa lahko postane vsak kristjan. Tudi protestant, ako živi po svoji veri. In taki mali svetniki brez kanonizacije, brez čudežev, moramo postati. Ko so mater Terezijo vprašali, ako je svetnica, je to ni spravilo niti v zadrego, češ, vsak čovek v milo-
imenuje “svete” — pošilja pozdrave “svetim’*. V nebesih je čisto gotovo veliko svetnikov, ki so bili naši sorodniki, znanci, pri j atiji in ki nas z veseljem pričakujejo. Naši mali bratci in se-trice, ki so umrli kmalu po krstu ali v otroški dobi, so čisto gotovo svetniki. Kolika tolažba za starše, da imajo ljubeče pri-prošnjike v nebesih! Na praznik Vseh svetnikov se spominjamo tudi takih, ki jih je samo Bog kanoniziral.
Torej, kako naj postanem svetnik?
Glavno je, da imamo tako veliko ljubezen do Boga, da se bomo varovali smrtnega greha. Imamo trdno zaupanje Vanj, da nam bo pomagal premostiti vse težave, ki nam jih stavi na pot skušnjavec, da bi nas ujel v svoje zanjke. Predajmo se velikodušno v ljubezni Gospodu, ki se v velikodušnosti ne da prekositi in ne bo zahteval od nas kaj nemogočega. Ako nam naloži težko dolžnost, nam nakloni zraven milost, da jo bomo mogli vršiti. Trdno smo prepričani, da dokler delamo, kar Bog hoče, se ne moremo oddaljiti od Njega. Ako odpremo svojo dušo delovanju milosti božje, je Bog zadovoljen z nami.
V glavnem je svetost delovanje Kristusa v naših dušah. Naravno, da je rast v svetost zvezana z bolečinami, drugače bi bilo na zemlji več svetnikov, kot jih je. Rast v svetost, v Krf stusovo podobnost, zahteva žrtev, zatajevanja, pozabljanj a nase itd. Navezanost na stvari ovira potoke milosti, v nas, da se ne morejo izlivati v naše duše. Seveda, malenkostne stvari ne zahtevajo velikega junaštva, da se jim odrečemo iz ljubezni do Boga. A če se moramo velikokrat na dan odreči temu ali o-nemu, zatajiti svojo voljo, četudi v malenkostih, je to v božjih očeh nekaj velikega in bo nekoč vir naše večne sreče.
Ni lahko pozabiti na svojo u-trujenost, izčrpanost in potrpežljivo prenašati živahnost, kriča' nje in prepire otrok. Ni lahko brezpogojno sprejeti božjo voljo, kadar nam Bog prekriža vse naše načrte. Ni lahko zatreti nejevolje, jeze, ako nam kdo povzroči nepotrebno delo. Ni nič kaj prijetno, mirno sprejeti kritiko, ko smo vendar gotovi, da
NOVICE- i vsega stela
NOVICE- ki jih polrebujele NOVICE- ki jih dobile še sveže NOVICE- popolnoma neprislranske
smo zaslužili pohvalo in ne ukora. Kar naravnost sitno nam je, kadar smo v družbi in si nekateri privoščijo osebe, ki ni pričujoča in vendar se moramo o-tresti strahopetnosti in se postaviti na stran obrekovane osebe.
Ni lahko držati jezika, kadar pripovedujemo kak smešen dogodek in nas skušnjavec napeljuje, naj ga zabelimo s kako u-mazanijo. Težko, zelo težko je delati v tovarni ali pisarni z nekaterimi ljudmi in jim skazo-vati prijaznost, ko nam gredo njihove robatosti in prostaško vedenje na živce. Naravnost junaštva zahteva, da se v družbi odrečemo pijači in spijemo samo en kozarec, ko drugi izlivajo vase kar naprej. Ako je težko odvaditi se kajenja, vedo tisti, u to poskušajo. Uspeli bi, ako bi se potrudili, da bi to storili iz ljubezni do Boga in svojega zdravja. Ni dovoljeno’ si krajšati življenja in s prezgodnjo smrtjo spravljati družino v uboštvo. Ni lahko delati pridno, ko nam drugi delavci smejijo, .češ, da se ni treba tako gnati za kapitaliste. Bog pa zahteva, da mora tudi delavec storiti svojo dolžnost. In ravno v takih malih zmagah rastemo v svetost.
Nič posebnega nam ni treba .vršiti, da postanemo svetniki — samo božje in cerkvene zapovedi moramo splonjevati, ker vsebujejo vse, kar Bog in bližnji od nas pričakuje. Jezus sam je to povedal mladeniču, ki ga je vprašal, kaj naj stori, da bo zveličan. “Spolnjuj zapovedi!”
Res, samopremagovanja niso nič lahkega, a priznati moramo, da so mogoča — samo volje je treba. Mogoče se že naprej bojimo porazov in zato oklevamo stopiti na pot svetosti. Bogu hočemo darovati nekaj, a ne vsega. Bilo bi zanimivo, ako bi hoteli za poskušnjo napraviti nekaj lepega za Boga. Saj se nam ni treba zavezati za življenje. Sklenimo biti sveti za en dan in prihodnjih 24 ur preživimo tako, kot Bog želi, Samo en dan bodimo potrpežljivi, ljubeči, prijazni, ljubeznivi, veseli, smehljajoči, nesebični, požrtvo valni, velikodušni. Samo en dan vršimo svojo dolžnost, kot jo Bog zahteva v našem stanu!
Nedvomno bomo napravili kaše pogreške, ker svetniki ne moremo postati v enem dnevu, a to nam ne sme vzeti poguma. Začnimo drugi dan znova. Odkrili bomo, da imamo tudi mi talente za svetost, za duhovno življenje. Do sedaj so morda spali. Začnimo jih rabiti. To poskušanje napredovati v svetost, bo vzbudilo v našem življenju nove duhovne sile, nov zagon, nesluteno zadovoljnost in mir srca. Poskušajmo dan za dnevom, morda bomo uspeli na celi črti... In tedaj? O, Bog, nebesa!
s. M. Lavoslava, osf.
Open Sat. 2 to 5 p.m.
25II8 Chardon Rd.
Sfew split level, 100 by 138 lot, beautiful!
Euclid Meat Market, well established.
Brick semi-ranch, five bedrooms, 1 acre, Richmond Hts. Call for information
Bob Anderson Realty 261-3200
(118)
kle in jih zmetal v stroj. Debil1 kak kos pohištva ali igrače, če sem dvakrat po 15 centov. Pre-lje bilo treba, popravil in nam malo, da bi me zapeljalo v nad a- dal, Mary se je pa zanimala za Ijno igro. Sploh pa jaz nikoli ni- oblačila. Vse je prav prišlo in sem verjel v srečo in še manj, kak kos je še v rabi. Vsako ' da denar pomeni srečo. Ta je soboto popoldne so nas tudi' pp- ! odvisna od zdravja, poštenega vabili gle|d!at TV. Vsem trem
NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki $o zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo
MALI OGLASI
Odprto v oboto od 2. do 5. po. 25118 Chardon Rd. nova na različnih ravneh, zemljišče 100 x 136, krasno!
Mesarija v Euclidu, dobro vpeljana
Zidana na pol renč hiša, 5 spalnic, 1 aker Richmond Hts. Kličite za informacije:
Bob Anderson Realty 261-3200
(118)
TWO FAMILY HOME FOR SALE
Fully carpeted, new electrical wiring, new plumbing, forced air heat, air conditioned, 2 car detached garage, presently rented. Grovewood area. Call Milan days 687-5796 or after p.m. 486-7156.
(120)
5-5 2 FAMILY
Lovely two family, 1 suite 3 bedrooms, 1 suite 2 bedrooms, loads of storage, garage. Neat as a pin. St. Vitus Parish. Only $14,900.
CENTURY 21
Elco Realty	371-3555
(1191
HOUSE FOR RENT
in Newburg section. Call 883-8938 after 6 p.m.
(118)
ZIDAN RANČ
Dvojna priključena garaža, velika parcela, 3 spalnice, družinska soba, velika podeželska kuhinja, zgotovljena rekreacijska soba, ometana.
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260'St.	731-1070
odprto do 9 do 9.
(118)
BY OWNER FOUR BEDROOM BRICK RANCH
Formal dining room, custom suilt kitchen, wood burning fireplace in living room, den, utility room, gas hot water heat, air conditioning, IV2 baths, 2Vs car attached garage, 103 x 21.3 feet wooded lot. Price range in the 50’s, on 5848 Birchwood Dr., Mentor, Ohio. Call 1-257-1245.
(118)
Težko delo in srre
Ameriške raizskave v minulih 22 letih so pokazale, da težko delo zmanjšuje nevarnost srčnih obolenj.
Proučevali so vpliv težkega dela na zdravje 3,500 pristaniških delavcev. Ugotovitve: pri staniški delavci v starosti 35-54 let so zaradi dolgotrajnega telesnega napora najmanj izpostavljeni nevarnosti srčnega napada. Priporočajo, naj fizično dela vsak človek, star nad 55 let in z dovolj močno postavo.
APARTMENT FOR RENT
2 bedrooms, dining room, living room, with or without appliances. Possibly fully carpeted. No children or pets. Euclid Beach area. Call days 687-5796 ask for Milan or after 6 pm 486-7156.
(120)
for rent
Four rooms down, four rooms a with baths on E. 78 St.
Call 361-5398
(117)
16mm Sound Movie Projector
$100. Call 3G1-4088, ask for Jim
Help Wanted
MALI OGLASI
Help Wanted - Female Domestic
Reliable cleaning lady one day a week. 8 hours. Richmond Hts. area. Own transportation. 261-4570
(x)
FACTORY HELP WANTED
Women, full time. Days. Apply in person.
BRUNS BRUSH INC. 18624 Syracuse Ave.
Hiša naprodaj
Na 1046 E. 69 St. je naprodaj enostanovanjska hiša, obita z aluminijem, z bakrenimi cevrpi in v dobrem stanju. Kličite 391- Corner of Ft. Clair and Notting-4000.	* ham Rd.
(119)
(118)
Apartment For Rent	Ženska dobi delo
On St. Clair Ave., 2 small bed- Lažje gospodinjstvo za enega rooms, living room, kitchen moža, stanovanje v hisa na Highland bath. Call 361-5115 between land Heights. Kličite tel. 48G-'ll a.m. and 3 p.m., except Wed- 8921.
nesdays.	(x) j _	_ I ^	^
Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST
“Za vse!” je odvrnila deklica.; Tomaž je stopil k njej in ji stisnil desetico v roke:
“Na, moli za gospodarja na Peči!”
“Bom, da ne umrje!” je odvrnila deklica.
Tomaž se je zasmejal:
“In četudi, moli za gospodarja.” Odšel je, zadovoljno se smehljaje. Zasmilila se mu je deklica, k:o jo je videl premrlo in drobno; vedel je, da ji je Katra gorka; zato ji je dal desetico. Potem pa je spomnil Katrinih besed in na pol žaleč se, na pol zares, je naročil nedolžnemu otroku, naj' moli zanj. Zavedal se je “gospodar na Peči” in bivši “oskrbnik’* svojega dostojanstva; zato je naročil poslu, naj moli zanj. Kako bi “gospodar” sam mogel moliti, ki je zato tu, da ukazuje.
Ko pa je iprišel na cesto, je zagledal Lipeta, ki se je iz trga vračal. Obstal je sredi ceste in ga počakal. Idpe je pokimal z glavo v pozdrav. Tomaž je stopil k njemu:
“Saj greš na Peč!”
“Grem!”
“Da bo vedtda, povej ji no, povej Anici, na j le tebi napravi srajce. Tebi jih. bo!”
Lipetu je šinilo rdeče čez obraz in pokazal je z roko pod most.
“Če misliš kaj[ zabavljati čez gospodinjo! To vieš, da se ne šalim. in da voda po>.zimi ne vre.” Tomaž se je zas'mejal in dejal: “Ti si pa res ko ogenj! Braniti Anice ti pač n.ič ni treba, ko je pa nihče na napada. Tisto zaradi srajc pa prav res lahko poveš!” Lipe je hotel iti.
“Povej ji,” je klical za njim Tomaž, hlineč resnost, “da ne bo dolgo, pa bo na Peči dvoje vdov!”
Lipe ga ni več poskušal, ali vso pot je mislil:
“Kaj le hoče? Sovraži me, to vem, in potuhnil se je. Naj se! Tomaž, še ne poznaš Lipeta.” Z&čel je misliti čudno skrito misel in čim globlje jo je mislil, tem zoprnejša mu je bila. Sam ni vedel, kako se je dvignil v njem odpor proti tej misli, ki mu je rila po glavi. \
Iz teh misli ga je mahoma zbudila Anica, ki ga je bila opazila in mu prišla naproti:	:
“Ali ne bo zdravnika?” ji je drhtel glas.
“Pride /a menoj z vozom!” je odvrnil.
Tedaj se je Anica domislila svoje dolžnosti.
“Lipe,” je rekla, “še nekaj
drugega ti moram povedati. Hvala ti, da si se postavil oni dan zame!”
“Kaj neki,” je odvrnil skoro trdo, “ali nisem pošten?” Glas mu je bil trd, ko je rekel zadnjo besedo, in opazil je, da je tudi ona to opazila; zato je dejal mehkeje:
“Pa brez zamere!”
Hodila sta nato skupaj, zamišljena in molčeča. Kaj mu je? se je vpraševala ona. Lipe pa je mislil: Lump nemarni, Tomaž! Za taka naju ima, za taka! Eh, si je odgovoril, ve, da sem s Peči, od koder ona.
Pri Juriju je sedela mati že ves popoldan in samo, kadar je bilo res treba kaj nujnega, je pustila sina ter se kmalu vrnila in s sladkim, na pol jokajočim glasom, govorila in ga tolažila, da ne bo nič hudega, da pa se je sprva tako grozno prestrašila, da ni mislila, kako mu je, in da bi ji bila Anica že lahko kdaj rekla kako besedo.
“Tako pa sem bila sitna in te priganjala; revež, si trpel; zdaj pa je tako, da Bog pomagaj.”
Še je govorila, da si ne bo nikoli odpustila tega, da bo'še na smrtni postelji trpela1 in si očitala, da je kriva njegove bolezni, da pa noče, da bi mu naj manjšega nedostajalo v bolezni in da rajši sama zboli, kakor da ga pusti samega. Jurij naj bo kar brez skrbi. Mu bo že stregla. Anica te čase lahko namesto nje gospodinji. Saj sama tega ne more, ker jo preveč srce boli in vest peče.
Jurij se je tiho utrujeno in srečno smehljal. Kakor čudež se mu je zdelo. Še nikoli ni videl svoje matere tako dobre, tako postrežljive; vsa zadrževana, toliko let teptana otroška ljubezen je vzkipela v njem. Vse je odpustil, vse je pozabil in nehote si je začel izpraševati vest, ali ni tolikrat žalil matere, in tako je vedno in vedno prišel na misel o Anici. Ali bal se je nekako govoriti o tem. Materino negovanje je bilo toliko in tako očito, da Jurij niti od daleč ni mogel misliti, da ne bi bilo istinito; Tako je blagroval uro svoje bolezni in se nadejal, da se mu bo posrečilo danes ali jutri spraviti mater z Anico, čim bliže pa je bila njegovemu srcu mati, tem bolj se je oddaljevala Anica. Celo onega strahu, ki se je prvi dan, preden je prišel zdravnik, zrcalil v njenem obrazu, ni poslej več opazil. Nehote ji je to zameril, kakor tudi da je tako malo okoli njega. Pozabil je, da
je mati tako odredila in da je Anici morda hudo. Ali zakaj potem ne govori, si je mislil, 39j toliko sva vendar sama, da bi mi to lahko povedala.
Tako pa se je zgodilo, da je začela Katra prej govoriti in je za vedno ločila moža od žene. Zdravnik je povedal, da hude
nevarnosti za Jurija ni, vendar pa je zahteval mir in skrbno oskrbo. Tako se je Jurij začel kmalu čutiti bolje. Toda neprenehoma ga je mučila zadeva z Anico. Kako bi jo spravil z materjo, mu je bilo neprenehoma v mislih in je spregovpril z ženo, toda tako, da je Anica mislila,
da j L očita neprijaznost do matere. Molčala je, odšla in se razjokala. Nato je sklenil Junj govoriti z materjo:
“Mati,” je dejal “ali boste hudi?”
“Zakaj, Jurij!” je vprašala.
“Glejte,” je dejal Jurij; “kar .sem bolan, sem. tako vesel. Tako
‘S5S5S&MSSSS553SasSS5
lltealot
r.liJtm.-''. '
J'.
v v Udi ca IUI
of ten-year-olds ireweariijg this yean
L
!
’ P.
; . '	-v- • J
v	■ 21 j.■■■v-v:
Thousands of children afflicted with T Muscular Dystrophy must wear braces.t Muscular Dystrophy destroys healthy muscle)
Muscular Dystrophy must wear braces.!
Muscular Dystrophy destroys healthy musclej and replaces it with useless fat. After f some time the child’s muscles become so wasted) that even braces will no longer support himi ^
Later, he won’t have the strength to sit ^ in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to], feed himself or even turn over in bed. ^	,1
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely,^ ,1 1 survives maturity/	'
J Scientists are beginning to penetrate \ the mystery of this tragic disease. Today there is\ some hope for the children who must wear these braces]
I every day. That hope lies in MDAA’s massive r [ research program. ^
Only your contributions keep it going?
(Give generously.1
Fight Muscular Dystrophy: Help them grow up.
[Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10O19j
I -	• X*

ste dobri z menoj. Tudi Anice sem vesel. Veste li, kaj mi je povedala?”
“Zato pa je zakon, da pridejo otroci,” je odvrnila trdo; Jurij ni opazil in je nadaljeval: “Že res. Pa kadar človek to sam doživi. Zato sem tako srečen in
me samo še nekaj teži. Ali ste še vedno hudi na Anico?”
“Jaz pa huda?” se je zavzela Katra. “Ali me črni pri tebi? Moj Bog, kaj morem zato, če včasih vzkipim. Potrpela bi z menoj. Krivice ji tudi ne delam.” (Dalje prihodnjič)
CTT f®®
Society*
ONE FAIRLANE DRIVE
JOLIET, IL 00434
V!

NAROČITE Sl
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI

DNEVNIK
NAROČAJTE
tiskovine PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in .Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH , AND ACCIDENT INSURANTS
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine

Officer«
President ......^«............................... Joseph J. ^Lonrsd
First Vice-President............. Ronald Zefran	*'
Second Vice-President _______________ Anna Jemha
Secretary ......................................	Robert. A4. Kiochevar
Treasurer ..................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ................. Nancy Osborne^
First Trustee........................-	Joseph Šinkovec
Second Trustee .................—.._ Frances Kimak
Third Trustee........................ Anthony Tomazin
First Judicial ...................... Mary Riola
Second Judicial ....................—	John Kovas
Third Judicial.......................Frank Toplak
Social Director...................—..	Nancy Osborne
Spiritual Director ................... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor...................... Joseph A. Zalar, M.D.
Za vsakovrstna tiskarska dela
•e priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue F’l,	Cleveland 3, Ohio
V,	tel. HE 14)62«
..ar- ■
,'v r
a!’
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. ,,
#	" ’ i ""-■v—7
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE ■ PRIVATNE TISKOVINE