^C-s /^O//?+ Gorenjski časnik od leta 1947 ^^^^ PRVI PREDHODNIK TEDKIK gO9EN|EC m'A 1900 TOREK, 3. NOVEMBRA 2009 Leto LXII, ŠL 87, cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Voičiak Časo pis izhaja ob torkih JK ob pfftkih nakuda: 22.000 IZVODOV WV^-M-.GO R£ N t SKIG lA 5. > I Vrst v včeraj bilo V cepilnih centrih na )esenicah, v Kranju, Radovljici in Škofji Loki so zače cepiti zdravstveno osebje in kroniine bolnike. Za cepljenje je obvezna predhodna prijava. Suzana P. Kovačič da bom v času predvidene pande mi ie lahko normalno predhodno naročiti» zanj boste odšteli sedem evrov, Direktorica Zdravstvenega Kranj • Včeraj se je začelo delala. Trenutno je pri nas cepljenje proti novi gripi, a nekaj zanimanja za ceplje- doma (ZD) Radovljica in vsaj v dopoldanskih urah v nje (včerai do enajste ure do« zdravnica Maja Petrovič - cepilnih centrih na Jeseni- poldan so imeli vpisanih ne- Šleblaj se §e ni cepila, a je cah, v Kranju, Radovljici in kaj čez dvajset oseb, op. a.), dejala, da se z«lo verjetno bo. Škofji Loki ni bilo gneče, vsem pa svetujem še diuge Včeraj dopoldne so imeli v Prednost pri cepljenju imajo preventivne ukrepe, kot so Radovljici za danes vpisanih zdravstveno osebje in kro- gibanje na svežem zraku, vi- deset oseb za cepljenje, ve- nični bolniki, cepila se ie taminsko bogato prehrano, činoma zdravstvene delavce. tudi Andreja Krt • Lah, higieno kaSija in rok ..." "Bolniki, ki že imajo vrod- zdravnica v cepilnem centru Odraslim zadošča en odme% no, pa naj nikar ne pridejo Zavoda za zdravsti^eno var- rek cepiva, tistim z imunsko takoj v ambulanto, saj se s stvo Kranj. PovedaJa je: "Za osla bij eno stj o priporočajo tem širijo kontakti. Naj prej cepljenje sem se odJočiJa iz dva odmerka, otroci pa dobi- pokličejo po telefonu/' je Še dveh razlogov: da ne bom jo polovični odmerek. Na opozorila direktorica. I Tudi občanka Irena Ahačič se je odločila za cepljenje proti novi gripi, tako kot zdravnica prenašala virusa na druge in cepljenje se je treba obvezno h 3 stran Andreja Krt - Lah (na sliki levo), ki se je cepila že včeraj. Soo Goricah so že obnovili Po počitnicah so učenci podružnice šole Coriče, kjer je pred desetimi dnevi odpadel del ometa v en od učilnic, znova sedli v šolske klopi. Vilma Stanovnik t ^ poročila o vzrokUj za od- uslie'zno izvedbo veznega pied petimi leU obnovljena, ............. padanje ometa še niso dobi- sloja med ometom in kon- izvajalec de) pa je bil Grad- Coriče - "Potem ko so in- H, verjetno pa gre za ne- strukcijo. Ker je bila šola binec, občina ne bo nosila špektorji po nesreči prepovedali uporabo pr^'ega nadstropja stavbe, je prejšnji petek odpadel pouk. Na občini smo želeli, 02 se čim prej zagotovi vse, da bo pouk spet normalno potekal, zato so pri Gradbincu takoj začeli delati in v tednu dni delo tudi končali. Ocenjujejo, da je delo vredno okoli deset tisoč evrov, obnovilo pa se je okoL 230 kvadratnih metrov površin," je ob včerajšnjem ogledu prenovljenih prostorov podružnične lole Goriče povedal kranjski podžupan Stane Štravs in dodal, da končne- novih stroškov obnove. "Kljub vsemu smo danes veseli, da ob nesrečnem dne- vj ni prišlo do hujše poškodbe katerega od otrok in da se je šola tako hitro obnovila," je včeraj, ko so učenci znova sedli v Šoiske klopi, povedala ravnateljica OS Simona Jenka Nevenka Škrlj> ravnatelji-^ ca podružnične šole Goriče Jana Dubravka pa je poudarila: "Veseli me, da je šola popravljena in pouk spet lahko poteka normalno. Učenci so sproščeni in za nas je to najbolj pomembno." Podru- Po obnov) stropov so včeraj učenci podružnične šole Goriče žnično osnovno šolo Goriče znova prišli k pouku. / rotor Corasd Ka.ce obiskuje 78 otrok. ELEKTRONSKA BANKA mm Do 20. novembra zastonj! Gorenjska ^^ Banka www.gDkrsl Teden solidarnosti Aka Hartman odstotkov nominalne vredno- ..............................................................................sti standardne znamke. V Rdeâ križ Slovenije tudi le- lanskem tednu solidarnosti je tos v tednu solidarnosti, ki po- Rdeči križ zbral iSo.6ia ev- tekamedi.in/.novembrom, rov. Sedemdeset odstotkov zbira sredstva za pomoč oško- zbranega denarja (96.650 ev- dovanim v naravnih nesrečah rov) so namenili za pomoč ob večjega obsega in za takojšnjo naravnih nesrečah, preostalo pomoč. Znova lahko poma- pa'za področje socialnih pro- gamo z nakupom doplaûlnih gramov za enloatne pomoči, znamk ter vozovnic za vlak in Solidarnost med ljudmi se si- avtobus, ká jih bodo na vseh cer povečuje, pojasnjujejo v poslovnih enotah Pošte Slo- Rdečem križu. Število pri- venije ter železniških in avto- spex^ov višjih stednosti se [e busnih postajah prodajali do zmanjšalo, a se je na drugi sobote. Nakup doplačilnih strani povečalo število manj- znamk oz. vozovnic je obve- ših prispevkov od pet do dvaj- zen, njihova vrednost pa je 50 set evrov. 87 i AKTUALNO : Nove zapornice : na starih parkiriščih Mestni občiip Kranj bodo spre-menili režim parkiranja na parkřriSčih ob Likozarjevi c^sti na Hujah, pri "čebelici*', nasproti zdrav^er.ega dorra, pri Zlati ribi in na ploS^adi iTi«d občinsko zgradbo in r^çtavnari. jo Bnoni. GORENJSKA Po pasijonu ne le aplavz Ko so $kof)e[oSkj svetniki razpravljali 0 končnem poročilu projekta Škofjeloški pasi^or 20&9. io kritiků naslovi. 1 zlasti dejstvu, da se brez prispevka občinskega proračuna dogodek nebi finančno pokril. SNOVANJA Puškinove skrivnosti Kolikor nam j« znano, nas France PreSerei ni imel posebno bujnega ^pntr^ii fivljpnj;), na stara leta je o tem pisal pesniške k/ante. Njegov kolega Aleksander Seigejevič Puškin pa je bil v tem pogledu pravi razuzda* nec. ft* 14 D NJ A k>hinju je bik} strašno" rompirjeve počitnice so letos v Bo-lin^u popestnii s "strašnim" dogod» om, h so ga pripravili v kampu Da* â pred uradno nočjo Čarovnic, ovse pogosteje z rezljanje m budza- m u jemo tudi pri nss. 24 VREME Dan& 2jutraj se bo mga sneženja ^/ustUa tudi d? nižin. V sredo bo oblačno, čez dan bo dežaxúo. V četrtek bedo padavine ponàicde. * i 9 t 0/5 jutri: oblačno s vodarnami co o M h J » k f i 2 POLITIK i M danica .zavrl @g-àas.si GORENJSKI GLAS torek, 3. novembra 2009 Kairo Kacin podpredsednik Liberalne in ter nacionale v egiptovski prestolnici Kairo je zadnje dni oktobra potekal kongres Liberalne internarionale, združenja prek sto liberalnih in naprednih demokratičnih strank iz vsega sveta, ustanovljenega leta 1947 na Oxfordu. Slovenija je članica združenja postala leta 1992. Kongres je irvolil novo vodstvo Liberalne Internacionale, |elko Kacin pa Je bil izvoljen za podpredsednika. Organizacijo bo v prihodnjem mandatu vodil predsednik Hans van Baalen iz Nizozemske, prav tako kot Kacin poslanec v evropskem parlamentu. D. Ž. Strasbourg Mladí iz SDS obiskali Evropski parlament Konec oktobra so v Gorenjski regijski koordinaciji SDS organizirali strokovno ekskurzijo Slovenske demokratske mladine v Strasbourg. Namenjena je bila spoznavanju Evropskega parl;^- menta in dela poslancev SDS: Romane |ordan Cizelj in Milana Zvera. Udeleženci so si ogledali Evropski parlament in sprem* Ijali del plenarnega zasedanja, nato pa sta jih sprejela oba evropska poslanca, ki sta predstavila svoje deb. Bojan H oman, predsednik gorenjske SDS, in Vilflor Kim, predsednik gorenjske SOM, sta pripravila predavanji o mladih v politiki, viogi SDM in o lokalnih volitvah leta 2010. Obiskali so tudi koncentracijsko taborišče Struthofv bližini Strasbourga. D. 2. Ljubljana Kasnejši rok za pripravo prostorskih načrtov Vlada je prejšnji teden sprejela novelo zakona o prostorskem načrtovanju, ki podaljšuje rok za pripravo občinskih prostorskih načrtov. Rok, ki ga je postavila prejšnja vlada, je bil preveč ambiciozen, do "iS. novembra letos občinskih prostorskih aktov ni bilo mogoče sprejeti» ker niti občine niti državne službe na to niso bile pripravljene. Novi rok za sprejetje teh dokumentov je 31. december 2010. D. 2. Si arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme STANE KUNEi 2 Brezij. VSAK PRVI TOREK V MESECU Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugodnost velja samo za naročnike Časopisa Gorenjski glas. Kuponi so veljat/ni pol leta. Na hrbtni strani morajo imeti odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike {20%). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi $. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Blei- weisova cesta 4. 4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47; za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do 13.30 in za petkovo številko do srede do 17.30. V malooglasnem oddelku na Bleivs^isovi cesti 4 v Kranju pa smo vam na razpolago v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, v sredo od 8. do 18. ure in ob petkih od 8. do 14. ure. MALI OGLAS novm)ber/o9 Naro&m objavo rrulega oglasa z naslednjim besedilom: □ prodam □ kupim Ll oddam □najamem J poduim □ iš^em □ nudim Q zamenjam Neâtljivih kupoDov ne obidvljamo Protestanti narodni Slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu reformacije je bil Pavel Gantar. Danica Zavrl Zlebir Ljubljana • Dan reformacije praznujemo v spomin na 31. oktober 1517, ko je nemški teolog MartÍD Luther na vrata cerk\'€ v nemškem Witten-bergu obesil 95 tez o prenovi Cerk/e in s tem začel refomi- no gtí>anje takratne katoliške Cerkve. Pioleslaiiti^eiii je pljusknil tudi na Slovensko, njegova osrednja osebnost je bil Primož Trubar. Reformacija in protestantsko gibanje sta na Slovenskem pustili neizbrisen pečat. saj so bili postavljeni temelji za kultumi razvoj in napredek slovenskega ljud- omogočile, da smo kot naiod obstali do današnjih dni. Spregovoril je tudi o današnji družbi, ki se je zadnji dve leti opazno razslojila in uveljavila razlike v bogastvu, družbenem položaju in političnem vplivu. Ob današnji gospodarski in finančni krizi» ki je pri veiikem delu pre- bivalstva omajala pričakovanja in zaupanje v prihodnost, pa se tudi postavlja vprašanje, ali so razlike, ki iz» hajajo iz lastniške transformacije, upravičene. Opozoril je na slo po bogatenju, zna- Slavnostnl govornik ob dnevu reformacije je (mI predsednik Čilno za "slovenski kapitali-državnega zbora Pavel Gantar. /Fomcofazd zem", na tajkunstvo, na veli« ke razlike v dohodkih in kst- stva, je dejal Pavel Gantar, udaril je pomen Primeža nimi buditelji, pozneje pa nini. Po Gantarjevihbesedah predsednik državnega slavnostni sovomik n Cankarie' 3ra, Trubarja, očeta slovenskega tudi med dnigimi Slovend, brezobzirno pridobitniško ire- jezika, ki je po Gantarjevih je sprožil združevalne proce- hlastanje ljudi oropa za pri- Jin besedah gotovo eden najpo» se in zavest o skupni případ- ložnosti in svobodo izbire, Id ote- membnejših oblikovalcev nosti ter tako prebudil korak bi jo sicer morali imeti, če že- do- slovenske kulturne zgodovi- do samostojnosti. Negovanje limc slediti svojemu prepri- taknil še bolj, tadi v svojem ne. Z jezikovno uveljavitvijo spomina se mu zato zdi po- čanju po svobodni in odprti racionalnem temelju. Po- najprej med drznimi narod- trebno, saj so ravno te poteze družbi. poudaril lah kil Na Brdu o ustavnih spremembah Danica Zavrl Žl£BIR Brdo • Pred prazniki je na Brdu potekala strokovna razprava o us ravnih spre« membah, ki pomeni začetek javne razprave o tem vprašanju! Eden od ciliev sprememb je tudi razbremenitev ustavnega sodišča, Id naj bi v prihodnje odločalo o pomembnih ustavno pravnih vprašanjih sistemskega pomena. S tem bi ustavnost in vladavino prava varovalo s kakovostnim Aleš Zalar in France Bučar / foto: t. k odločanjem in ne s količino odločb, kakor se dogaja sedaj. N ekater i r a zm iš ! j aj o tudi o tem, da bi spremenili način imenovanja ustavnih sodnikov, češ da je sedanji, ko jih voU državni zbor, preveč spolitiziran. Oče slovenske ustave France Bučar pa je o spremem« bah ustave razmišljal o tem, da fci morala biti ustava nedotakljiv dokument, katerega integriteto naj varuje pravna stroka, kajti politika tega ne more. Večina pravi, da živi bolje Mativž Pl ntar Leta zoo6 so Gorje posta- bolj nujna. stotka se nista mogla odloČiti za nobeno od ponujenih relacij. V prihodnji številki se je tudi, na kateri od dveh re- odstotkov pa jih je prepriča- bomo dotaknili obnovljene lacij bi bila gradnja pločnika nih, da se je življenje v Gor- Pokljuške soteske in ureja- la ceste z Zatrnika Ćez jah poslabšalo. Trem Četrti- la samostojna občina, V D vain šestdeset odstotkov nam se zdi bolj nujna grad- Prelaz na Staro Pokljuko. naši anketi smo naključno sodelujočih živi sedaj, v sa- nja pločnika na relaciji V Klicni center slepih na izbrane občane vprašali, ali mostojni občini Gorje, bo- Spodnje Gorje-Zgornje številko 04/52 16 404 nas sedaj živijo bolje ali slabše Ije kot prej, ko so spadali Gorje, 23 odstotkov si želi lahko pokličete, če bi se že- kot prej, ko so spadali pod občino Bled. Zanimalo nas pod občino Bled, Tretjina pločnika na relaciji Spod- leli naročiti na Gorenjski sprememb ne občuti, pet nje Gorje-Fortuna in 2 od- glas. AK v samostojni Mnt Gorje iivit» bc^ aSi slabie koipr^koM spadaK pod obfino BMř Na kateri rebdji sâ vam zdi bof nujna izgradi^ pločnMa? Sedaj iivimo bolje 62% Seddj livlmo siabSe 5% Relacija Spodnje Co rje gornje Corfe 75% Ne občutimo ^rememb 32% Ne vcTi Relacija Spocnje Gorje Fortuna Ne ven) 1% N 257 N.257 GOREísřJSKI GLAS torek, 3. novembra 2000 KTUALNO infa si 3 Enoten turistični nastop Gorenjske Gorenjska turistična ponudba bo odslej slišala na ime Slovenske Alpe • Gorenjska, prek katere naj bi v regijo v prihodnjih petih letih priteklo za četrtino več prihodkov iz naslova turističnega gospodarstva. BoStian Bogataj Kranj • "Pripravili smo 42 tu» rističnih programov, od tega 22 za sedemdnevno preživljanje dopusta na Gorenj- slc^m. Vsako območje ima odslej svojo zgodbo, ki je grajena na turistični identi» teti kraja, saj -Bled ponuja povsem drugačno vsebino kot Kranj ali Jezersko, " je na predstavitvi zaključka pro-iekta Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem povedala Mai^ Jeraj iz podjetja Alpe Adria Vita, V sklopu projekta so izdelali strateške in izvedbene osnove za združen, okrepljen in s tem konkurenčnější nastop Gorenjske kot zaokrožene turistične de-stinacije na tujUi trgih. Pri projektu so razvili tudi piepoznavao kiovno Irino znamko - opredelili so jo v imenu Slovenske Alpe - Go- SLOVENSKÊ ALPE renjska. ki regijo jasno ume- Naslovnica novega predstavitvenega kataloga Slovenske sti v alpski prostor, enega Alpe • Gorenjska, nova je tudi internetna stran. prek Regionalne destinacij- ske organizacije (i^DO), ki lahko začne delati takoj. Na voljo imajo konkretne turistične produkte, znamko... Na vrsti so občine oziroma župani," pojasnjuje Jeraje- va. RDO naj bi bil povezala 30 LTO'jev, v njej naj M delovala skupina petih do šestih strokovnjakov, ki bi povezovali celotno turistično Gorenjsko, njihov cilj pa bi bilo 25-odstotno povečanje prihodkov na področju turizma v prihodnjih petih letih. "Ta cilj je mogoče doseči in preseči, " pravi Jeraje-va, îgor Velov, .podžupan Mestne občine Kranj, pa na vprašanje Gorenjskega giasû o ustanovitvi RDO odgovarja: "Težko obljubim v imenu vseh občin, zagotavljam pa, da bomo naredili vse, da bo ta projekt uspel. Če bo t reba u s tano vit i RDO. bomo ustanovitev v Kranju pod pri i. " Me stna občin a Kranj je nosilka projekta, v najbolj prepoznavnih na svetu. Izvajalec je med dru- se lahko jutri začnejo tržiti, skoraj ves skoncentriran na katerem sicer sodelujejo gim oblikoval tudi pet rcgif- ter izdelke in storitve za pro- Bledu, v Bohinju in Kranjski vse gorenjske občine, koor- skih turističnih produktov (pohodniitvo, kolesarjenje, zimski Športi, odkrivanje kulturne in naravne dediŠči- močijo regije in njenih pro- Gori, je torej vse pripravlje- dinirajo pa ga v Regionalni duktov (regijski portai no, kdo pa ga bo vodil in razvojni agenciji Gorenjske www.sloveriian-alps.com in predstavitveni - imidž kata- usmerjal v prihodnosti? "V naših dokumenrih (BSC Kranj). Projekt je vreden 550 tisoč evrov, vložek ne in prireditve}, že prej log). Na nov zagon turizma smo opredelili tudi bodočo občin pa je vreden dobrih omenjenih 42 projektov, ki na Gorenjskem, sedaj je organiziranost turizma sto tisočakov. Nove zapornice na starih parkiriščih Vilma Stanovnik Kranj - Pri Mestni občini Kranj naj bi v kratkem spremenili režim parkiranja na parkiriščih ob Ukozarjevi sti na Hujah, pri Čebelici pred vstopom v staro mestno jedro pri mostu čez Kokro, nasproti Zdravstvenega doma Kranj, pri Zlati ribi (na Sejmišču pod Mohorjevim klancem) in na ploščadi med 0t>činsl(0 zgradbo in restavracijo Brioni- Spremembe bodo izvedene v dveh delih. Na parkiriščih ob Ukozarjevi cesti na Hujah, pri Čebelici V kratkem naj bi namestili sistem zapornic tudi nasproti zdravstv«n^a doma. in nasproti Zdravstvenega doma Kranj bo nov sistem pa jih bodo opremili s siste- v času med 17. in S. uro na- plačati s parkirno kartico parkiranja začel delovati že v teh dneh, na parkiriščih pri Zlati ribi in na ploščadi med mom zapornic in avtomatskimi blagajr^ami. slednjega dne rezervirano za Mestne občine Kranj (napro- imetnike dovolilnic, ki imajo dai je v sprejemni pisarni v Parkirnino bo treba plače- vstarem mestnem jedru (ob- občinski zgradbi), prav tako stavbo MOK in restavracijo vati ob delovnikih, od pone- močju za pešce) stalno ali za- pa bodo plačila lahko poteka- Brioni pa z januarjem aoio. deljka do petka med 6. in 20. ř^sno prebivališče, preostali la prek mobilnega telefona, z "S tem želimo zagotoviti več uro. Med 20. in 6, uro na- čas dneva pa bo to parkirišče gotovino aii plačilnimi oziro- parkimih mest za obiskoval- slednjega dne bo parkiranje namenjeno vsem obiskoval- ma kreditnimi karticami, ki œ centra Kranja in Se pose- še vedno brezplačno, prav cem centra Kranja. bodo označene na avtomat- bej starega mestnega jedra, tako ob sobotah, nedeljah in Posebnost pri plačilu par- skih blagajnah. Imetniki do- pa tudi okjSati težave s parki- praznikih. Parkiranje na več- kimine na navedenih parki- voiilnic za vstop v staro mest- ranjem stanovalcem starega ini parkirišč časovno ne bo riščih bo, da bo prva ura par- no jedro bodo na parkiriščih Kranja," pojasnjujejo na ob- omejeno, za razliko od mo- kiranja brezplačna, za vsako pri Cebelid, na Hujah ob Ličini in dodajajo, da je bilo do- dre cone, kjer lahko traja naj- nadaljnjo začeto uro parkira- kozarjevi cesti, pri Zlati ribi slej na teh parkiriščih parki» več 120 minut. Posebnost je ranje brezplačno, po novem parkirišče pri Čebelici, ki bo nja pa bo treba odšteti en ■ evro. Parkirnino bo možno in restavraciji Brioni lahko parkirali brezplačno. Vrst za cepljenje včeraj ni bilo i 1 stran .udarja samo nova gripa, se ob stran potiska običajna se- Glavna sestra v ZD Škof)a zonska gripa, ki nima nič Loka Marija Bratuž je pove- manjših posledic, Smrtonos- dala; "Včeraj ob sedmih zju- nost je pri obeh enaka." U^aj smo v slabi uii in pol vpi- Kranjčan foie Dolenc se je sali deset oseb. Na splošno včeraj dopoldne cepil v cepi) še ni velikega zanimanja za nem centru Zavoda za zdrav cepljenje ne med zdravstve- stveno varstvo Kranj. Pove nim osebjem, ne med osla- dal je, da cepivu proti nov lim prebivalstvom. Takole gripi povsem zaupa in dodal "na ulid" slišim, da ljudje ce- "Oktobra sem se cepil proti pivu Sc nc zaupajo najbolj." običajni sezonski gripi, zdaj Na Jesenicah cepijo v ambu- še proti novi gripi. Sem slad- lanti za medicino dela v komi bolnik, občudjiv tudi zdravstvenem domu, zdrav- na visok pritisk. V zadnjih nik Branimir Ceh je povedal, šestnajstih letih se samo en- da se bo mogoče cepil proti krat nisem cepil proti gripi novi gripi, a je obenem opo- in ravno tisto leto sem zbolel zoril: "S tem, ko se toliko po- za pljučnico." Preddvor V Preddvoru odstopili od regijskega parka Zaradi izrazito odklonilnega stališča občanov m lastnikov zemljišč znotrâ) predvidenega regijskega parka Kamniško-Savinjskih Alp, ki izhaja zlasti iz dosedanjih negativnih izkušenj ljudi z državnimi organi na sedaj zaščitenih območjih, občina Preddvor prekinja in odstopâ od vseh postopkov v zvezi s sprejemanjem uredbe in ustanavljanjem regijskega parka. Takšen sklep je na zadnji seji sprejel občinski svet v Preddvoru z dodatkom, da si s tem ne zapira možnosti za drugačno odločitev kdaj pozneje. Tako se je končala javna razprava, ki je potekala prek letošnjega poletja. Bi!i sta tud dve javni obravnavi, v Preddvoru in v Kokri. Obe sta izzveneli v razočaranju nad vsiljenim območjem Nature 2000, ki se v veliM meri pokriva s predlaganimi mejami parka, in velikimi težavami, ki jih Imajo lastnik' zemljišč 2 državnimi službami, ko gre za izdajo soglasij za posamezne posege na tem območ)u, |e povedal župan Miran Zadnikar. Že kmalu so možnost, da bi bil del občine zajet v regijski park, zavrnili na območju BaŠlja, kjer so lastniki zemljišč združeni v agrarno skupnost, letos so svoje nasprotovanje podkrepili tudi s peticijo. V vasi Kokra, ki bi bila v celoti vključena v regijski park, pa.so bila mnenja do konca različna. Del krajanov je še vedno prepričan, da bi park pomenil veliko prednost In možnost pridobitve evropskega denarja. D. Ž. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA M^nJaVol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir UREDNIŠTVO NGVlNARjl-UREDNJKI: BoS^an Bogataj, Alenka Bnjn, Igor KavČČ. Suzana P. Kovaââ, Ur$a Petemd. Matsjđ Rant. SK^n Saje, V1lrr»St3noimÍk Simon ^bic. Cveio Zć^slotnik, DanícaZavriŽIebir, Šte^nŽar^ stahi sodelavci: Marjare AhađC. Maja Bertoncslj, Matjaž Gregoriî, Ana Ndrtindri, jole Milena MiMavde, Miha Naglič. Jasna Paladin, ^/aôeta Smolnikar. Ana Vol^k OBLI KOVNA ZASNOVA jí»fnPÍ Stritar, llnvarStritar d.o.o. TiHNIČNI UREDNIK Grega Fiajnik FOTOCRAFIjA Tina CtokI, Corazd KavťSč 11KT0R1CA Mdô^ Vozííč VOD] A OG LASN EG A TP2E N) A Mateja Žvižaj C0R(N|Sk; CLAS (ISSN 03$2-66$6) j« registrirana btagovna m storitvena inamu pod {t. pri Ur»ftii řS «nrolfihjiatnn Uctnino Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski d.o.e^ Kranj / Di reltlorica : Manja Vo Naslov: Slelvvetsova ce^td 4.4000 Kranj / Tel.: 04/20142 00, fax: 04/201 Ai e'maikinfo^g'glas.si; mali oglasi »n osmrtnice: i«04/2^1 42 47 / OelovrtI £as! pone^jek, iorek in od i. do 17. urv. sreda od 8. do i>re. p«iel( ed 8. do 14. ur«, soboté, rpdelfe in prazniki zapne, / Gorenjski glas je poltedn k, izhaja ob lorkih m peKih. v nakfadi 22000 izvodov / R«dne priloge. Mof^ Corenjsla. Lelo pi« C^rpnk^ka (enkrsi letno) in devet lokalnih prilog / Tisk- Dručk Carinth^a GmbH & CoKS. St. an . Vid na C fini), Avstrija / Narodni na* tel.: 42 / Cena iřvoca; (Uft, letna naročnina' 140^0 EUft: Redni pfa^niliii imajo 10 % popi/sla, poDetnr soH popi>sta, letni 2$ 56 popusta; v cene je vrařunan DOV po stopnji 8,5 %; narodnln« se upoil«va od ieko£e Številke časopisa de pisnega preVliu, ki vel|a od ućetka naslednjega obračunskega obdob;i / Ogfa&ne storitve: po ceniku, oglasno trfenje. (el.: 04/ 201 42 4^ m à ^ - A 4 GORENJSKA » GORENJSKI GLAS torek, 7. novembra 2009 Lesce Kresnička sveti že pet let v kriznem centru za mlade Kresnička, ki deluje na Alpski cesti v Lescah, so praznovali peti rojstni dan. V petih letih je pri njih bivalo 267 otrok in mladostnikov, ki so se po pomoč zatekli zaradi konfliktov v družini, težav pri odraščanju» nasilja v družini... Nekateri so pri njih ostali le en dar^, nekateri pa tudi več kot tri tedne. Kot je povedala vodja Kresničke Zorica Skorc, v centru deia pet redno zaposlenih in šte- vilr\l prostovoljci, ki otrokom skušajo pomagati predvsem pri okrevanju in Iskanju prave poti v življenju. Ob praznovanju so se posebej zahvalili sosedom In številnim donator-jem, slovesnosti pz so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za delo, družino In socialne zadeve. U. P. . « K r Ob praznovanju petega rojstnega dne so pripravili dan odprtih vrat, obiskali so jih tudi žonglerji Iz skupine Čupakabra. Kranjska Gora Sanjal o dobitku in zadel Prejšnji ponedeljek je 65-letnl avstrijski gost Hitovega igral- niško-zabaviščnega centra Korona v Kranjski Gori priigral nekaj veČ kot devetdeset tisoč evrov. Dobitek je bil zares nekaj posebnega, saj je gost povedal» da je v noči z nedelje na ponedeljek sanjal, da ga v Koroni čaka dobitek. Tako je v bolnišnici izposlovai odpust do 21. ure, se zapeljal v Kranjsko Goro in poskusil srečo. Koluti klasičnega avtomata s številko 2210, na katerem je igral že večkrat, so se mu ustavili na kombinaciji treh znakov double peppers in mu prinesli (dobesedno) sanj$ki dobitek, vreden veČ kot devetdeset tisoč evrov, so sporočili iz Hita. Denar naj bi srečnež porabil za obnovo graščine, v kateri menda živi. U. P. Tržič TržIškI gasilci dobili avto člani Prostovoljnega gasilskega društva Tržič so sredi oktobra prevzeli novo gasilsko vozilo. Podvozje so kupili že lani, letos pa so naročili Še izdelavo nadgradnje z gasilsko in reševalno opremo. Avto poganja zmogljiv motor s Štirikolesnim pogonom. Prilagojen je za dostop v ozke ulice mestnega jedra, kar je izrednega porriena za zagotavljanje požarne varnosti Tržiča. Sprejel bo do osem članov posadke, ki bo 7 njim gasila manjše ali začetr^e požare, opravljala manjše tehnične posege ali posredovala ob naravnih in drugih nesrečah. Za nakup in nadgradnjo vozila je Občina Tržič prispevala 174.200 evrov, skoraj trideset tisočakov pa so sami zbrali prizadevni triiškt gasilci, Društvo napoveduje^ da bo slovesen prevzem novega avta ob tradiciorîaini Florijanovi procesi)! prihodnje leto, ko bodo pripravili tudi gasilsko parado. S. S. žiftovnica Častni občan bo Franc Legat Žirovnlški občinski svetniki so na zadnji seji potrdili letošnje občinske nagrajence. V začetku decembra bo ob prazniku občine Žirovnica naziv častni občan prejel Franc Legat iz Zabreznice» ki je s svojim delom na športnem, kulturnem In dnjžbftnopoHtičnem področju pomembno prispeval k ugle- du in razvoju občine. Občinski plaketi bodo podelili Konjeniškemu klubu Stol, ki letos praznuje desetletnico delovanja, in Čebelarskemu društvu Anton {anša Breznica ob 90-letnici delovanja, občinski priznanji pa Otroški folklorni skupini 6rezr>lca, ki že petnajst let ohranja in poustvarja slovensko řjudsko izročilo, ter Martini Strasser, uspešni mladi klarinetistki iz Zabreznice. A. H. za Reševalci Gorske reševalne službe Kamnik so na Velike pode pod Skuto prepeljali rov bivak. Jasna paiaom Kamniška Bistrica • Bivak, ki nosi ime po Pavlu Kemper- lu, enem od začetnikov alpinizma v Kamniško-Savinj- skih Alpah, so kamniški gorski reševald na VeUce pode ob planir.ski poti med Skuto in Grintovcem prvič postavili že leta 1973, a v neprijaznih vremenskih razmerah na 2070 metrih visoko je stari bivak odslužil. Novega, ki so ga izdelali po načrtih alpinista Mihe Kaj- zlja, so ra njegovo mesto v gore s helikopterjem Slovenske vojske skušali prepeljati že pred dnevi, a jim je podvig preprečil premočan veter. V torek je že kazalo, da bo v bivak na Velikih podih pod Crfntovcem 2e sluzi svojemu namenu. sončnem dnevu akdja potekala brezhibno, a se je izkaza- temelje ia přivili, tako da je ki jih bo v gorah ujelo slabo menijo pa, da si zaradi svolá 7a 7elo zahtevno, saj so bOe zdaj že v svoji fimkcji." je po vreme, ki se bodo izgubili ali je zgodovine zasluži mesto razmere na 2000 metrih vse nekajurni zahtevni akciji, ki zaradi otmjenosti potrebovali -v kakšnem muzeju. Novi prej kot prijazne. S helikop- so jo reševalci spet opravili zavetje. Na lokaciji, kjer stoji, bivak, vreden dvajset tisoč terjem so najprej v dolino prostovoljno, povečal vodja je zaradi slabega vremena že evrov, so kamniški gorski prepeljali stari bivak, nato pa GRS Kamnik Rado Nadveš- velikokrat rešil življenje kakS- reSevald kupili s pomočjo na isto mesto odpeljali nove- nik in dodal, da bo življenjska nerau planincu. Oprema je donatorjev, a vsega denarja ga, "Zaradi močnega vetra bi- doba novega bivaka odvisna zelo skromna, saj je name- jim §e ni uspelo zbrati. Vsi, vaka s helikopterjem nismo predvsem od samih planin« njen zgolj reševanju življenja ki jim Ždite pri tem poma- mogli položiti na točno tisto cev. "V bivaku je prostora za in ne bivanju," je še poudaril gati, lahko svoja sredstva mesto, kamor smo ga želeli, osem ljudi. Če pa bo síla in se NadveŠnik. nakažete na transakcijski zato smo se precej namučili, bodo mafe stisnili, pa tudi do Kaj bedo s starim biva- račun 02312-0035354472, da smo ta îepy nauiestili iia dvajset. Namenjen je vsem, kom, se še niso odloČiH, sklic 2100. Novi prostori za tržiške godbenike Urejajo jih v prvem nadstropju kulturnega centra Tržič. Aka Hap.tman veliko glasbeno dvorano, bena dvorana bo bistveno ji ob strani. "V teh težkih ča-.............. ........................ klubski prostor, arhiv za not- večja od obstoječe, tako bodo sih denarja ni bilo lahko za- Tržlč • Minuli teden so v pr* no gradivo, inštrumente in idealne razmere za kvalitetno gotoviti. saj v občini tečejo vem nadstropju prenovijene- garderobo ter sanitarije. Ob- delo in nadaljnji razvoj or- številni obsežni infrastruk- ga kulturnega centra Tržič Čina Tržič bo prispevala sred- kestra. Izjemno zadovoljni turni projekti. Pomembno se začeli urejati prostore za trži- stva za izvedbo vseh grad- smo tudi z lokacijo novih mi zdi, da je občini del denar- ški pihalni orkester, ki mora beno-obrtniških del, ki so prostorov, saj bomo imeli ja uspelo pridobiti tudi prek dosedanje prostore ob tržiški ocenjena na slabih 56 tisoČ obe večji dvorani v Tržiču državnih razpisov." Na obči- tižnid v nekaj mesecih zapu- evrov, orkester pa bo sam po- praktično na dosegu roke," ni so Še poudarili, da je inve- stiti, saj njihov lastnik ni več skrbel za notranjo opremo, pravi Vid Me^č, predsednik stidja pomembna tudi zato, občina, ampak so v skladu s "Pihalni orkester Tižič bi se orkestra, Id združuje prek ker smiselno predstavlja dru- spremenjeno zakonodajo to brez pomoči občine znašel r>etdeset glasbenikov. go fazo gradnje Kulturnega postali slovenski sindikati, ki praktično 'na cesti', saj sami Župan Borut Saiovic je po- centra Tržič, v prihodnji letih prostor prodajajo. V sklopu denarja za gradnjo novih udaril, da so Tržičaní ponos- pa naj bi v zgornji etaži ure- investicije bodo uredili približno sto kvadratnih metrov godbenih prostorov nikakor ni na pihalni orkester, zato je dili še prostore za kulturna nebi mogli zbrati. Nova glas- prav, da jim sedaj občina sto- društva in organizacije. Devetdesetletna Emilija Vimik z županom Milanom Kocjanom 1 fow cor^zd k^vcí« Jezersko Na jezersko je pHšla na prakso % Emilija Virnik, po domače Štularjeva, je bila rojena 17. oktobra 1919 v StanežiČah. V Ljubljani je hodila k nunam v gospodinjsko šolo in opravila gostinsko šolo, nato pa so Izšolana dekleta poslali na prakso. Emilija je prišla k Štularju na Jezersko, kjer je bila takrat še gostilna. Delala je dve leti, nato se je začela vojna, ki jo je preživela doma v Stanežičah.vmes pa so jo še večkrat poklicali na delo v gostilno. Leta 1946 se je na Štularjevo vrnila kot nevesta, poročila se je z domaČim sinom Toretom. Poročena sta bila 31 let, sedaj je ravno toliko časa tudi vdova. Zakon je ostal brez otrok, tako da sedaj živi sama, naslednik na kmetiji, kjer že dolgo ni več gostilne, pa )e možev nečak. "Kar dobro mi gre, gospodinjim si še sama, včasih ml pri tem priskočijo na pomoč," pove še vitalna Emilija Virnik, ki jo je ob njenem 90. rojstnem dnevu obiskal tudi župan Milan Kocjan. Emilija pa je kot ena najstarejših občank prerezala trzk ob odprtju Lustikovega mostu. D. 2. GORENJSKI GLAS torek, 3, novembra 2D00 GORENJSKA ' 5 pasijonu ne Ko so nadaljevali prekinjeno sejo občinskega sveta, so v Škofji Loki največ pozornosti namenili cončnemu poročilu projekta Škofjeloški pasiion 2009. A- * < ' . ^ ••V Danica Zavrl 2l£bir Sko^a Loka - Tudi tokrat niso skoparili s pohvalami za izvedbo prireditve, ki ima za Škofjo Loko velik promocijski pomen, kritiko pa so ru« menili predvsem dejstvu, da se brez prispevka občinskega proračuna (dvesto tisoč evrov) dogodek ne bi finanč» no pokril. Nadzorni odbor, ki ie pregledal poslovno poročilo, ie med svojimi priporočili navedel, da je poleg promocije smisel tako zahtevnega projekta tudi nje» gova postopna fín&nčna osa* mosvojitev. To terja kritično presojo stroškov promodje, prispevke sponzorjev in do-natorjev tet povečevanje gledalcev s plačanimi vstopni- Za Škofjeloški pasijon so prodali premalo vstopnic. Tina Dot. cami. Slednjih so za letošnjo uprizoritev pasijona prodali Ijal. alí ne bi hil s tretjino pričani, da je gre prav za (SLS) meni, da bo treba pri- 24 tisoč ir s tem zaslužili manjšim številom udeie- ljudsko igro. Klemen Štibelj hodnje pasiione bolj tržiti 270 tisoč evrov, sponzorji pa žencev pasijon prav tako (híSi) je dejal, da letošnji pa- navzven, sai je domača puso prispevali petdeset tisoča- uspešen. Menil je tudi da bi sijon šteje kot nadgradnjo ti- blika s tem dovolj zasičena. kov. Vodja projekta Romana morali pri prodaji vstopnic stega iz leta 1999 in 2000 V razpravi so se dotaknili Bohinc kot sponzorje navaja upoštevati specifičnost ob- (po mnenju nadzornega od- tudi kritičnih loških hotel- rudi prostovoljce, ki so brez činstva. Poslovni načrt po bora manjka poslovna pri- skih zmogljivosti, ki izrazi- plačiia sodelovali v predstavi, in sicer devetsto igralcev, njegovem ni bil izpolnjen, 2ato Novak edini med svet- me rjava s takratnim pasi j 0-nom) in kot temelj prihod- teje izstopijo ravno ob množičnem obisku v mestu. osemdeset konjenikov in niki poročiia ni podprl. To- njih uprizoritev. Prva naj bi Tudi župan Igor Draksler je dvesto redarjev. maž Krpič fSD) je menil, da bila že leta 2015. Blaž Kavčič pritrdil razmišljanju, da se Med svetniki, Id so hvalili se ta kulturni projekt sam (LDS) jc dejal, da izvedba bodo moraL kmalu dogovo- projektno voditeljico, ker je brez znatnega prispevka ob- pasijona terja nadaljnji pre- riti, kako s pasijonom nabil v tako kratkem času pro- čine ne ni mogel pokriti in mislek o tem, ali to blago- prej, tudi v smeri boljšega fi-jekt lispešno izpeljan, a bili da niti ne pričakuje, da bi vno znamko obrniti navzno- nančnega učinka, v ^es-rudi kritični, je bil najostrej- prinesel zaslužek. Zavzema ter ali navzven, pri čemer nem času pa je treba poskr-ii Andrej Novak (Zares). pa se za desakralizadjo pasi- odprtost navzven med dru- beti, da se nenehno kaj do-Opozoril je na nizko izpol- jona, ki naj bi bil bolj ljud- gim pomeni, da bi morali gaja, da se na pasijon ne po- njena pričakovanja glede ska predstava. S tem rijego- prodati vsaj toliko vstopnir, rahi. Svetnikom je prebral prodaje vstopnic in prispev- vim stališčem je polemizira- kot jih predvideva poslovni tudi zahvalno pismo režiser- kov sponzorjev in razmiš- lo več svetnikov, ki so pre- načrt. Tudi Matej Demšar ia Boruta Gartnena. Odpisali polovico obveznosti Občina Šenčur bo lastnikom» ki niso plačali priključnine na javno canalizacijo, skupno odmerila le polovičen komunalni prispevek. Simon Subic vek za obogateno komunal- Na vprašanje svetnikov. ....................................... no infrastrukturo, ki bi za kaj bo s tistimi lastniki, ki Šenčur - Občinski svet v nekatere objekte moral zna- še vedno ne bodo hoteli po- Šenčurju je na zadnji seji šati tudi do sedem tisoč ev- ravnati svojih obveznosti sprejel odlok o progra- rov. Z novim odlokom pa so do občine, pa je Puhai od- mu opremljanja zemljišč z svetniki določili, da je na}- govoril, da priklop na javno kanalizacijskim nižji znesek komunalnega kanalizacijo ni obvezen, če avnim omrežjem v Šenčurju in prispevka ieststo evrov za se lastnik odloči za nepre- Srednji vasi, po katerem bo objekt z neto tlorisno povr» točno greznico aJi malo Či- občina lastnikom 75 objek- Šino 150 kvadratnih metrov, stilno napravo in ob tem tov, ki v preteklosti še niso najvišji pa 1500 evrov za ob- poskrbi za reden monito- piačali na javno kanalizaci- jekte z več kot petsto kva- ring. "Najugodnejša rešitev ]o, odmeriJa znižan komu- dritnimi metri neto tlorisne je zagotovo priklop na jav- naini prispevek. Po besedah površine. "Čeprav v odlok no kanalizacijo. Za neupoš- Aleša Puharja iz občinske nismo zapisali možnosti za tevanje predpisov so pred- uprave, bo s tem občina namesto i6o tisoč evrov od za- obročno plačilo, bo to vse- videne kazni, kar pa je stvar eno možno za občane, ki inšpekcije. Morda bo res mudnikov pobrala samo 73 bodo ustrezno dokazali, da treba koga kaznovati, da se tisoč evrov komunalnega živijo v slabših socialnih bodo stvari uredile/' raz- prispevka. Poročali smo že, razmerah. Takih je po na- mišlja Puhar. Podobno da je že ukinjena priključni- šem vedeniu največ pet. Z bodo odslej odmerjali ko- na nazadnje znašala okoli njimi se bomo individualno munalni prispevek za no- 550 evrov, v skladu z zako- pogovorili in poiskali naj- vozgrajeno javno kanaliza- nom pa jo je zamenjal t. i. boljšo rešitev," je še pojasnil djo tudi v drugih naseljih, dodaten komunalni prispe- Puhar, je Še dodal. Kranj Srbski dnevi v Kranju Konec oktobra so bilr v Kranju Srbski dnevi z veČ kulturnimi prireditvami: folklornim večerom, dramskim in literarnim večerom ter večerom pesmi pod naslovom Pesmi mojega kraja. Prireditelj je bilo Kulturno društvo Brdo, poleg ríjího-vih članov pa so na kulturnih dnevih sodelovala tudi številna srbska društva iz Kranja in tujine, med drugimi so imeli tudi goste In kuU turnike Iz Banjaluke. Društvo Brdo je v tem lasu proslavilo tudi 13. obietr^ico svojega delovanja. "Letos nam je tako izšlo, da Imamo 15. obletnico društva in 5. leto dnevov srbske kulture," je povedal Milan Clamoča-nin, vodja folklorne skupine Brdo in soorganizator kulturnih dni. Dneve srbske kulture ocenjujejo kot zelo uspešne. Organizatorji so se za finančno pomoč pa zahvalili Mestni občini Kranj in javnemu skladu za kulturne dejavnosti. K. D. S pričakovanji gledajo v nebo in čakajo na sneg Tudi na Starem vrhu se pripravljajo na novo srnučarsko sezono. Karte kmalu v predprodaji. Bošttan Bogataj Poljane, saj sta občini večin- ....................................... ski lastnici in morata po poštari Vrh • Kljub letoSnjim godbi vsako leto povečevati velikim političnim polemi- lastnišld delež v podjetju, ta kam o nadaljnjem obstoju pa s tem odplačuje nakup smučišča Starih vrh se tam- šestsedežnice. V preteklih kajšnji smučarski delavci sezonah je bilo v nasprotju z normalno pripravljajo na načitom nekaj manj smu- novo sezona "Velikih novo« čarskih dni, STC Stari vrh sti in posegov letos ne bo, se zato ni zmogel odplačati veda pa računamo na veliko vseh obveznosti, dolg do li» snega. Cene vozovnic ostaja- zingodajalca je rasel. Oči rir* jo na približno enaki ravni so se lastniki ie dogovorili in kot lani, za nekatere ciljne dosegli soglasje za nadaljnje skupine pa jih bomo celo ne- poslovanje. Na Starem vrhu koliko znižali," nam je pred računajo na več smučarskih dnevi povedal Matej Dem- dni, s pričakovanji se obrača- šar, direktor STC Stari vrh. jo v nebo. "Primemo se hla-Tako bo smučanje kljub tež- di. do konca novembra upa-kim časom v gospodarstvu mo le še na padavine. Letos lažje dosegliivo lulddiin in smo tudi izboljšali kapacitete starejšim. Govor o stečaju podjetja STC Stari vrh se za umetno zasneževanje, zato lahko zelo hitro zasneži« skoraj vsako leto ponavlja na mo najdaljšo, nočno progo, sejah občinskih svetov občin drugo pa je odvisno od nara- Škofla Loka in Gorenja vas- ve," pojasniuje Demšar. Šenčur « Redar bo lahko tudi vklepal Kot v drugih občinah so.tudi v Šenčurju sprejeli občinski program varnosti, v katerem so na pod/agi ocene trenutnih varnostnih razmer podrobneje določili vrsto in obseg de)a medobčinskega redarstva. Med drugim bodo lahko redarji v Šenčurju opravljal) tudi radarske nadzore prometa, smeli in morali pa bodo do priKoda policistov oziroma največ eno uro zadržati storilca kaznivega dejanja, če ga bodo zalotili pri dejanju. Pri tem bodo lahko uporabili celo fizično silo, sredstva za vklepanje in vežanje ali plinski razpršilec. Nekatere svetnike je zmotilo, ker medobčinski Inšpektorat uporablja simbol Mestne občine Kranj, vendar tako določa zakon o občinskem redarstvu, ki govori o sedežni občini, v primeru Medobčinskega redarstva Kranj je to Mestna občina Kfar>j, Čeprav redarstvo deluje tudi v občinah Šenčur, Cerklje, Naklo, Preddvor, Jezersko in Tržič, je pojasnil Tomaž Čas iz ljubljanske zasebne šole za varnostno izobraževanje Čas, ki je pripravila šenčurski program varnosti. Tega bodo vsako leto pregledali in ga smiselno dopolnili. S. Š. ? \ Skupaj po išči m o naJboU prijaznega poštnega usiužbenoa/lco! Verjetno ste hâr presenečeni. Kadar sevvâsem poštnem nabir^niku ncznojdc nič, niti on som oglosni letok. Šele takrst pomiûlirno, kaKo :elo smo oOvfsni od pošte ozinDma njenih poštnih delavcev. Monsa niste vedeli, da pismonoše za dostavo postnih pošiljk na Gomj- skem opravijo 8.996 kilometrov poti na dan. Od tega 569 kilometrov peš. 985 Kik>metTOv s kolesi. 1599 kilometmv z motorji In 5.843 kilometrov z avtomobili. Pošte na C3orenjsKem pa oOišce od 5.000 do 15.000 uporabnikov r>a dar. Osupljvi podatki, nw ne? Ker Goreni^ glas enakomerno poMva območje Gorenji, pri- nasa^ pa ga pismonoše, ki jih marsikateri naročniK vsaj vsak torek in petek težJ^o pričakuje, vas vabimo k sodelovanju, izpolnite glasovnico in nam jo do 24. novembra pošljite na: Gorenjski glas< Bletweisovâ cesta 4, Kranj, ali nam pišite na: kotioek^^g-gtas.si. 'ako bomo z vašo pomočjo izbrali najpri^azne.šega poštnsga jsluzbenoa/ko, ki bo nagr^en z zaduženim letovanjem. Deset Ézmed vas pa bo ç>reje\o praktične nagrade, ki jih pocteljuje Posta Sfovenije (osebne znamke, letna mapa znamk). Uiasujem za: Pošta': Moji podatki: * če rid iMžreie irnenâ In pnimKa pošfne9a Cela^, lahko vpíáo^ samo r\3 kateri dela oz. obmoćie (nastov) Kjer dostavtje oûèilikd. Gorenjski Glas <7 POSTA StOVENIIE t 6 • ••• t » :: :: maja. berU:/ncílj(§ig-glas.sÍ GORENISKIGLAS torek, 3. novembra 2009 štiri desetletja l(ošarl(e Vilma Stanovnik "Ob današnjem jubileju se ..........................................................................moram zahvaliti vsem, ki so Gorenja vas • Mínxili petek pomagali pri razvoju, vsem, so v Gorenji vasi proslavili H še danes pomagate in boste štirideset let, odlar je kovač poskrbeli, da se bo košarka v Franc Kokaij iz Podgore iz- kraju razvijala še naprej. Dej- delal prvi koš, mladi pa so se stvo je namrei, da košarka v začeli zbirati pod njim. kraju nismo le tisti, ki košar- Seveda ni dogo ostalo zgolj ko igramo aH smo jo igrali, pri enem košu in pri rekrea- ampak tudi vsi trenerji, sod- ciji, saj so bili fantje kmalu niki» očetje in matere, dekleta pripravljeni na prve tekme, z in žene, šoferji, snažilke, dograditvijo telovadnice pri sponzorji je v slavnost- Osnovni Šoli Ivana Tavčarja nem nagovoru ob praznova- leta 1971 pa so bili tudi boljše nju poudaril predsednik KK razmere za razvoj športa in seveda tudi košarke. Začele Gorenja vas Tomaž fenko. Zbrane na slovesnosti je se je slrpkovno delo, prišli so pozdravil tudi župan Milan prvi trenerji in nastopi v raz- Čadež, košarkarji vseh gene- ličnih ligah; od pionirskih do radj pa so še posebno moč- članskih, od občinskih do slo- no zaploskali enemu pobud- venskih. Košarka je v Gorenji nikov košarke v Gorenji vasi vasi postala osno\7iâ in edina Janezu Čadežu in najuspeš- tekmcvairïa kolektivna disd- nejšem gorenjevaškem ko- plina v državnem merilu. šarkarju Frandju Šubicu. V Gorenji vasî so se predstavile vse generacije košarkarjev. Bizjak na stopničkah v Londonu Sezono so s prve tekmo svetovnega pokala v Londonu začeli deskarji v akrobatskih skokih prostega sloga. Odlično sta Hd^to^ila tudi Gorenjca. Domen jť owojil trelje mesto, Matevž Pristavec pa je bil četrti. M. 5. EVROPSKO PRVENSTVO V BADMINTONU DO 1*7 LET euAOPCAN 1 v« - 1 NOVEMBER 2009 éPDRTNA OVDRANA MCOVQDC • SLOVENIJA xtxtOÍLÍlííý Gorenjski Glas MEDUOOE Tristo ur na "krosarci // Klemen Cerčar je znova dokazal, da sodi v sam vrh evropskih motokrosistov razreda do 125 kubičnih centimetrov. Državni prvak in tretji v Evropi si želi nastopov na dirkah svetovnega prvenstva. Maja Bektonczlj Lukovica • Tekmovalci v mo-tokrosu so sezono na domačih tleh končali konec septembra. Med najboljšimi Sîovend v tem športii je îî). letnj Klemen Gerčai iz Lukovice» ki je v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov z vsemi Šestimi zmagami prepričljivo postal državni prvak, diiavni prvak je bil tudi 2 ekipo Feroda Celje, v evropskem prvenstvu EMX-2 pa je v skupnem seštevku po štirinajstih dirkah končal na tretjem mestu, potem ko je bil petkrat na stopničkah, enkrat ie zmagal, Klemen Gerčar je v letošnji sezoni nastopal na tekmah mesto. "Zdaj še potekajo pogovori glede naslednje sezone. Če se ne bomo dogovorili za nastope v svetovnem pr« venstvu, bom še naprej dir» kal v evropskem in skušal končati še kakšno stopničko vièje, " praví mladi motokro-sist, ki je bil v sezoni na mo- torju okrog tristo ur, na trening, na motorju jih ima trikrat tedensko, pa prevozi okrog šestdeset kilometrov. Na motorju bo v sklopu priprav na novo sezono začel trenirati decembra, Še prej pa ga čakajo kondici j ski treningi pod vodstvom trenerja Mateja Cankarja, s katerim sodelme že šest let. "Letošnja sezona se je izte- državnega In evropskega prvenstva. / foio »»bn; »th» Kiemsm cetui\» Tekmovalec, ki najbolj uži kla po načrtih. Lahko bi re- va v dolgih skokih, v dveh kel, da je bila moja najuspeš- ji. Treniral nas je trikratni je tudi moja vožnja izboljša« mesecih odmora motorja nejša doslej, čeprav na začet- svetovni prvak, a več pozor- la," je povedal Klemen Ger- ne pogreša. "Imel sem že ku sezone nisem bil v naj- nosti je bilo namenjene fran- čar. Za prihodnjo sezono nekaj testiranj, tako da pov» boljši formi. V pripravljal- coskim tekmovalcem, pri ima še višje dlje. Predvsem sem brez motorja ta dva nem obdobju sem bil z eki- meni pa ni bilo nobenega si želi nastopov na dirkah meseca nisem. Tistih pra- po Garibaldi team, za katero napredka, tako da na prvih svetovnega članskega prven- vih treningov pa v tem času sem v letošnji sezoni dirkal v teícmah ni bilo pričakovanih stva, vkaterem že ima izkuš- res ni. To mi kar ustreza, da evropskem prvenstvu, na rezultatov. Ko sem začel de- nje. V lanski sezoni je nasto- si naberem nové motivad- skupnih pripravah v Franci- lati po mojem programu, se pil na eni dirki in osvojil 15. je," je še pjasnil. Bitnje na vrhu, cilj liga višje Maja Bertonceli Kranj - S tekmami 10. kroga se je v soboto končal jesenski del tekmovanja v gorenjski nogometni ligi {v 1. gorenjski iigi bodo tekme zadnfega kroga to soboto). Na vrhu so nogometaši Bi-tenj, ki so zbrali 22 točk, prav toliko kot drugouvr- ščena ekipa Trboj, sicer vodilni pred zadnjim krogom. Na 3. mestu je Britof (15 točk), sledijo pa Podbrezje (14), Preddvor (13), Čirče (13), Ločan (9) in DLN (4). "Naši igralci so po dolgih letih znova opozorili nase z všečno igro, ki privablja gledalce. Ekipa je zelo pomlajena, saj je povprečje le Nogometaši Bitenj so po jesenskem delu vodilni na lestvici 2. gorenjske nogometne lige. nekaj čez 21 let. Gre za generacijo, ki ima Še kar ne- temu pa, kot pravi Doljak, nje po jesenskem delu, se nogomet prav tako. dolgo kaj rezerv. Trener ekipe je so cilji jasni: preboj v 1. go- bodo za prvo mesto borili z tradicijo, "še pred začet- Andrej jerina, znano ime v renjsko ligo. Glede na sta» gorenjskem nogometnem prostoru in širše," je povedal Tomaž Doljak. predsednik N K Bitnje. Članska ekipa NK Bitnje Burgar ima v svoji vrsti tudi najboljšega strelca ekipe. To'je Luka Kalan, ki je v polno zadel enajstkrat. Klub, ki je lani praznoval četrt stoletja delovanja, ima poleg članov Se veteransko ekipo, selekciji Ui2in U8 (obe skupaj z NK Kranj). Letos bodo začeli obnovo glavnega in pomožnega igrišča, tako da bodo eno leto svoje domače Nogometaši Trboj (v belih dresih) so v sobota remizirali tekme igrali v Kran|u. kljub z Ločancm in izgubili vodilno mesto na lestvici. / ima kom sezone nismo vedeli, ali bomo sploh še igrali. Ekipa je večinoma ista kot lani. Igralci so stari od 18 do 36 let. Naš cilj pred sezono je bil: ne biti zadnji," je povedal Miha Čermelj, kapetan ekipe ter podpredsednik in blagajnik kluba, ter dodal, da je za ekipo, ki igra in trenira na enem najslabših igrišč na Gorenjskem, v prvi vrsti pomembno predvsem druženje, kar pa so letos nadgradili še z dobrimi rezultatL Poleg članov imajo v Trbojah še selekcijo Uio, združeno s Šenčurjem. Ima Uoh) t . W A . 'L CCRENISKI GLAS torek, 3. novembra 2009 REKREACIJA mi roilav. cvjet icani n ^e-glas. si 1 Cvetu ekstremistu za svojo dušo mirosiav Braco CvjFnČAN IN luna. Vmes med Krano in Tursko goro so me prišli po-zdiavit trije mali kozorogi, v zâhvalo sem jih malo poslikal in že me je čakal spust proti Koroški in Kranjski Rinki. Ko je bila ura 3.38, sem se začel spuščati proti Malim podom. Stal sem pred mogočno Skuto. Z Malih podov se je zdela kot nekakšna trdnjava. Malo sem posta) ter jo občudoval, pogledal proti klinom, ki so mi kazali pot, in se s strahospo- štovanjem povzpel. Na vrhu moje najveličastnejše gore (ura: 4.50) sem postal in se razgled al naokoli. Gledal sem po strehi Grintovca, movainost in elovno ukv;)rjajo 5 prevť>7i oseb v cestnem prometu. Vsi, ki se bodo projekta udeležili, bodo prispevali k lastni varnosti in varnosti drugih v cestnem prometu,*' vabi Vinko Otovič, komandir Policijske postaje Kranjska Gora. Naj vas opomni« mo, da morajo biti motorna vozila med 15. novembrom in 15. marccm opremljena z zimsko opremo. 5. S. KRIMINAL Kamnik Vlamljdli podnevi V petek popoldne so neznani storilci vlomili v stanovanjsko hišo v okolici Kamnika, iz katere so odnesli za okoli dva tisoč evrov nakita. Dva dni kasneje so v dopoldanskih urah vlomili še v stanovanjsko hišo. iz nje pa so tatovi odnesli štiri tisoč evrov. Volčji Potok Našel kar precej denarja V noči na soboto je nekdo vlomil v poslovno gostinski objekt v Volčjem Potoku. Zanimal ga je samo denar, ki ga je odnesel za nekaj tisoč evrov. S. Š. Zahtevna doma Na nedavni vaji evakuacije Doma upokojencev Kranj so kranjski poklicni gasilci odkrili tudi nekaj pomanjkljivosti na objektu. Simon Šubic Kranj • Prejšnji leden se je končal mesec požarne varnosti, ki so ga letos še posebej posvetili varnosti starejših pred požari. Podatki namreč kažejo, da je v požarih smrtnost starejših večja kot med ostalo populacijo, kar velja predvsem za tiste, ki živijo sami, ki se težje gibljejo, slabo slišijo ali vidijo, so pozabljivi in podobno. Predvsem v razvitem svetu izstopajo požari v domovih za starejše občane, ki so že večkrat terjali številna življenja stanovalcev. Prav zato so ob letošnjem mesecu požarne varnosti vajo evakuacije v sodelovanju z Gasilsko reševalno službo Kranj organizirali tudi v V primeru požara bî bila evakuacija vseh oskrbovancev v Domu upokojencev Kranj zelo Domu upokojencev Kranj, zahtevna naloga./p«wTinao©H Predpostavili so, da je v eni od sob v prvem nadstropju ko zaposlenih, to še ni tako Kranjski gasilci so vodstvo sta rana, opozarja strokovni zagorela električna blazina, problematično, precej bolj doma upokojencev opozorili vodja GRS Kranj Mate} Rej- zato so morali zaposleni zapletena pa bi bila evakua- še na nekaj pomanjkljivosti, žar: "Dostop intervencijskih evakuirati oskrbovance dja ponoči, ko v domu dežu- ki so jih opazili med vajo. vozil do stanovanjskih hlodoma. rata le dve medicinski sestri. Tako ugotavljajo, da v objek- kov marsikje sploh nI mo-Takšna evaîcuacija je zelo Prav zato bi bilo po našem tu ni pravih protidimnih goč, še posebej to opažamo zahtevna, saj bi bilo treba v mnenju najbolje, te bi v pri- vrat, da je otež«i dostop do na Planini 11!," Vaja evakua- primeru večjega požara eva- hodností tako uredili prenos vseh delov razvejane in za cije je sicer vsakoletna ob- kuirati več kot 210 starejših signala za požarni alarm, da zunanjega obiskovalca kar veznbst podjetij in ustanov, oseb, od katerih so mnogi bi ga takoj prejeli tudi poklic- precej zapletene stavbe, pred ki se jim kranjski gasilci radi slabo gibljivi ali celo niso, ni gasilci," je po .vaji dejal domom pa je tudi premalo pridružijo, saj je to idealna spet drogi slabo slišijo ali pa njen vodja Miran štular iz manevrskih površin za gasil- priložnost, da se seznanijo s se Hitro zmedejo. Podnevi, Gasilsko reševalne službe ska vozila. Slednje ie tudi si- posebnostmi največjih ob- ko je v domu prisotnih veli- Kranj. cer v Kranju precejšnja raka- jektov r« svojem območju. Ne izdajajte podatkov o kreditni kartici Prevaranti skušajo preko telefona pridobiti podatke o vaši kreditni kartici, ki jim pomagajo prazniti bančne račune. Simon Šubic Kranj • Policija že nekaj opozarja na nov način zlora- Šanja, temveč o klicu takoj kartico preko intemeta, da bila uporabljena napačna obvestile svojo banko ali poli- bodo na ta način preverili, ali CVC koda. Včasih je imetnik fijo- Ni»7nani kJicatelj namreč Stranki razloži, da že je bila kartica morda iTgiiblje- kartice ne more prebrati, ker na oziroma ukradena. Na- se lahko zaradi dolgotrajne be bančnih kartic, do katerih razpoiaga z vsemi njenimi men prevare je izvedeti prav uporabe delno ali v celoti pa po besedah tiskovnega podatki, ker pa je bila njena zadnje tri številke na kreditni zbriše. V tem primeru pro- predstavnika Policijske upra- kartica uporabljena za nakup, kartici (cryptogram), kar je cesni centri imetniku kartice ve Kranj Andreja Zakrajška želi preveriti, ali ste s tem sez- dovolj, da prevaranti povsem povedo pravilno CVC kodo in na Gorenjskem še ni prišlo. Previdnost vseeno ni odveč. nanjeni, Stranko nadalje izpraznijo vaŠ bančni račun. ne on r.jim," še opozarja Za- vpraša, ali je kupila nekaj v vi- Polidja in banke opozarja- krajšek. Priporočljivo je tudi. Pozorni torej bodite, če vas šini "X" evrov v trgovini jo, da omenjenih podatkov o da si zapišete telefonsko šte- bo po telefonu kdaj poklicala s kartico, ki je izdana na ime svojih kreditni kaitid nikoli vilko, Id ste jo prejeli od izda- neznar.a oseba in se predsta- banke. Stranka običajno na- ne sporočate preko telefona, jateija kartice in na katero vila. da deU na Oddelku za kup zanika, zato klicatelj od "Kadar procesni centri kon- lahko kadarkoli pokličete in varnost pri VISA/Master- nje zahteva, da mu pove zad- taktirajo imetnika kartice, po prijavite i^bo ^ krajo kar- Card Ker to seveda ni res, v nje tri številke na kreditni teh podatkih ne sprašujejo, tiče. To opravite čim prej, da nobenem primem ne odgo- kartid,ki jih stranka uporab- Pogosto preveijajo poskuse bo kartica za vašo varnost blo- varjajte na postavljena vpra- Ija ob morebitnih nakupih s nakupov na internetu, kjer je kirana. Meovooe Z ukradeno kartico na bankomat Zaradi domnevne tatvine se je pred prdskovalnim sodnikom zagovarjal 26-letni Radovljičan. Policisti ga sumijo, da je v gostinskem lokalu v okolici Medvod izkoristil nepozornost zaposlenih in iz garderobe ukradel denarnico. Po dejanju naj bi ga s kraja odpeljal 25-)etni Ljubljančan, ki ga je v avtomobilu čaka) pred gostiščem. Policisti so ugotovili, da je osumljeni z ukradeno plačilno kartico kasneje dvignil nekaj denarja. Trzin Prijet med krajo Domžalski policisti so v nedeljo odvzeli prostost 4>letnemu Ljubljančanu in ga osumili velike tatvine. Osumljeni riaj bi nekaj pred 19. uro preplezal žičnato ogi'ajo in stopil na dvorišče podjetja v Trzinu, od koder je skušal odtujiti kolute 7 električnimi vodniki. Odvrgel jih je preko ograje, med ponovnim plezanjem preko ograje pa so ga prijeli policisti, ki so ga odvedli k preiskovalnemu sodniku. S. Š. Y J 54 Priloga Gorenjskega glasa urednik; Miha.N\glič@s:ol.net Za nami so dnevi v katerih smo počastili spomin na mrtvei na vse svete in na verne duše. Zdaj pa se bomo obrnili k bolj zemeljskim rečem, počastili bomo novo vino. Ga bomo po pameti? prohibicionisti predlagajo, da bi morali imeti vsi vozniki med vožnjo v krvi k 0,0 promila alkohola. Jaz sem proti. Če grem nekam na dobro in obilno kosilo in zraven spijem kozarec dobrega vina, mendu še nisem pijan (ec)? )e bil povzročitelj te nesreče pijan? / foto o»» Miha Naguč smo se peljali z gorenjskega (kot mnogi drugi) zmc^l v jo svoje bolniške postelje, prenapolnjen, tla nepobrisa- ....................................... jxxga gor na ta pravo Gorenj- sebi. Danes česa takega ne bi nalašč krevljajo iz najvišjih na. An^pak to je edini koti- a se časi res sko, je začelo liti kot iz škaiá.. več naredil; pa ne samo iz nadstropij izzivat mimoido- ček na letališču, kjer te po- spreminjajo, se Tura je odpadla, sklenili strahu, da me ustavi polidja, če nekadilce in jih okuževat zdravijo prijazni obrazi, kjer vidi tudi v na« smo, da se zapeljerao čez Vr» temveč zato, ker sem se za- s slabim zgledom. Res je, da ljudje drug drugemu priži- šem oziroma šič in se vrnemo v Žiri po do- vestno odločil, da se bom zmeraj huje kašljajo in prav gajo cigarete, kjer se takoj prevladujočem linah Soie in Idrijce. Prvi po- tudi sam ravnal po pravilu, je tako, ampak umirajo pa začne pogovor, Če ti je do in vse bôîj etabliranem od- stanek je bD v Tičard, slediia ki je v teh rečeh edino nespo- še zdaleč ne tako hitro, kot tega. Hudič je režiser taidh nosu do nekaterih đoveških jih je Še cela vrsta. Potrebni mo: Kadar piješ, ne vozi in bi bilo pričakovati in želeti." srečanj in svoj posel odlično podvrst, kakršni sta kadilci so bili tudi zato, ker so se na kadar voziš, ne pij! In še: "Letališča so nekadil- obvlada." m pijanci. Kaditi in piti je novem fičku pokvarili bnsal- Naivei je vredno, će ljudje ska, nekadilska, nekadilska. No, vso reč je mogoče do bilo še ne tako dolgo nazaj d, lilo pa je ves čas kot iz ška- ponotranji jo takšna pravila Tudi če je let Uajal deset ur živeti tudi drugače. Tudi vrlina. Kadilo se je vsepov- fà. Šofer (to sem bil jaz) si je in jih sami sebi naredijo za in veČ • na letalu je namreč sam sem spreobmjeni kadi- sod in le redki so upali opo- moral torej večkrat spočiti moralno zapoved. Na drugi tudi stranišče posvečen ne- lec (od 1980) in vem, kako je rekati ali ponižno prositi, da trudne oči, pil je pa ravno to- strani pa imamo gorečneže, kadilski prostor • ra kadilca s tem. Po drugi strani pa je morda pa v zaprtih prostorih liio kot drugi. Vozil je brez ki tiSčijo v drugo skrajnost, že takoj ob prihodu z vseh lepo priti v gostilno in malo ne bi kadili, ker da škodi dru- večjih težav, šele proti koncu gim, zlasti bolnim in otro- nas je na nekem ovinku ne- Se še spominjate, s kakšno vnemo so se lotili kadilcev! Strani zasikajo znati s prečr- dlje posedeti v zraku brez čitano dgareto in napisi, da je garetnega dima. Pa ne gre le kom. Kdor ga je malo ali ve- koliko zanedo, a k naši sreči Z nič manjšo, kot je bila ti- kajenje kjerkoli znotraj leta- za obzirnost do dru^, am« liko popil in potem sedel za le opozorilno ... sta, s katero so nacisti prega- liškega poslopja piepoveda* pak tudi za zdravje, povezava volan, je bii pravzaprav ne- Talcratni bil tak način vož* njali Jude ali ameriški rasisti no. lihko se narediS neum- med kajenjem in rakom na kakšen frajer: poglejte ga, nje nič slabega, še hvalili so črnce. Tako nekako jo je do- nega, stopiš do pulta za in- pljučih je zdaj že spíošno koliko ga je spil, pa vozi brez me, koliko ga nesern, pa vse- živela tudi Světlana Makaro- formacije in vprašaš, kje je znana. Ukrepi, ki jih uvedel prostor za kadilce. Običajno protikadilski zakon, so bili v dohiS kratek odgovor zjičetkii 7.a marsikoga main težav! Da ne bi govoril le o eno dobro peljem. Če bi me viČ v Prekletih kadilcih. "Ka- drugih, naj navedem enega danes v takem stanju dobili Hilrt so bre7ob7lma drhal. od takih podvigov iz moje policisti, bi me obravnavali Treba je samo pogledati 'nikjer', izgovorjen z gla- hudi, potem smo se z njimi osebne zgodovine. Nekega kot potencialnega zločinca gruče bolnikov v zanikrnih som, ki je tako nasičen s sprijaznili in jih - tudi v tem poletja je znanec kupil nove- in me do streznitve zaprli, bolniških haljah in ogulje- sovraštvom, da ti kar lasje primeru • vzeli za svoje. Po ga fička; ker še ni imel izpi- Predpisi, ki so to prepovedo- nih natikačih, ki se kar na- zaprasketajo. Če imaS pa nekaterih znakih sodeč se ta, je mene prosil, da pope- vaU, so bili sicer že takrat, a prej zbirajo pred vhodom v srečo, te napotijo proti šti- zdaj pripravlja podobna Ijem izbrano družbo na pla- manj strogi in manj upošte- Klinični center in vlečejo rim sedežem nekie v tem- ofenziva na pivce. V mislih ninski izlet îmeli smo nad- vani. Kar se mi zdi še bolj lyUSl vse doter namen: da se pomembno od zunanje pri- svoje smrdljive cigarete v ledenem zimskem vetru. Na- nejšem kotu letališke avle. Ti štirje sedeži so. seveda imam predlog, po katerem bi morali imeti vsi vozniki povzpnemonaŠpik. Aže ko siJe, je premik, ki sem ga lašč se potrudijo in zapušča- zmeraj zasedeni, pepelnik med vožnjo v krvi le 0,0 promila alkohola. Jaz sem proti. Će grem nekam na dobro in obilno kosilo in zraven spijem kozarec dobrega vina, še nisem pijan, A ne gre samo za mojo malenkost. Sloveni-. ja je vir.orodna dežela in tisto, kar pridelamo, je treba tudi popiti, vsaj bolj Ši dei. Ali pa naj zakonodajalec hkrati z uvedbo prometne prohibi- dje prepove Še vinogradništvo in vinarstvo, Id sta ponos slovenskega kmetijstva. Sv. Martin« prosimo, naj poslancem. ko bodo glasovali o teh rečeh, prišepne tisto staro: Le po pameti ga pijmo! Ne pa "nič nič". Alkohol ubija, plakat k V 10 GORENJSKI GLAS torek, 3. no vernira 2009 POGOVOR Snovama Na letošnjem Festivalu slovenskega filma v začetku oktobra v Portorožu je režiser in scenarist Mako Sajko prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. V šestdesetih in začetku sedemdesetih let je posnel vrsto za takratni čas očitno zelo provokativnih dokumentarcev. Za film Samomorilci, pozor! je leta 1969 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, vendar šele dve leti potem, ko so ga na Udbi zasliševali, kdo v tujini mu je naročil in plačal za ta film. Mako Sajko, režiser in scenarist I GO s Kavčič a 12. festiv;)lu slovenskega fU* ma smo Slovenci, tako strokovna javnost kot ljubitelji filma, ob podelitvi Badjurove nagrade i projekciji vašega kratkega filma Slavica exception vno viČ "odkrivali neznanko". Bili ste pravo presenečenje fvstjvalčt« saj vas ljudje v glavnem niso poznali. "Bil sem avtor dokumen- tamih filmov» ki so v tujini dobili veliko nagrad, in Slovenija je bija ponosna nanje. Nikoli pa nisem imel stika z občnstvom, za katerega sem filme pravzaprav snemal. Ker so šli filmi v glavnem takoj v arhiv, jih ljudje sploh niso mogli videti in to, da ni bilo oziroma sploh ni moglo biti nobenega odava nanje, mi je strahotno primanjkovalo. tor, ki nima stika z občinstvom. ni več avtor. Konec M^ko Sajko, 24. oktobra opoldne pred svojo hl$o v Žabji vasi 41 ^o»: i^^r ^ koncev se z reakdjo strokov- pVQVC ne in siceršnje javnosti kot mi pripovedovali vtise o mo- redil ekološki fJm Sřrupi? pa so mi zatrdili, da je to do- "Za prave filmarje so celo- . avtor tudi razvijaš. Po toliko jih filmih, ženskam je šlo pri Imel sem prijatelje, ki so ii- kaz, da pri njih ne delajo večerni filmi predolgi, pa jlltnClTJC so letih so me najbri prepoznali filmu Samomoriid, pozor! m veli v bližini tovarn in some samo navidezno, kot jebilo to tudi teme so pri celovečerdh - , , predvsem na osnovi nagrad» jok. Dogajalo se je vse tisto, opozarjali na to, da iz njih v značilno za mnoge takratne drugačne kot pri kratkih fil- C6lOV£ČCtTLl Jllfni te so vendarle bile nekje zabe- kar sem kot avtor v času, ko potok in reko pritekajo kemi- tovarne. Ne, oni zares delajo, mih. Ne, nikoli nisem trpel. ležene, saj sem kot avtor po so nimi nastali, pogrešal. Si- kalije, da crkujejo ribe in Motili so me problemi, ki bi ker bi imel premalo časa. predolg, pa tudi filmu Sarodna noša pred več cer sem se že zdavnaj pomi- druge živali... In sem pomis- motili vsakogar, predvsem pa Zgodbo sem znal povedati kot tridesedmi leti enostavno ril s tem, da sem paČ bivši av- lil, da je Čas, da nekdo na to bi morali zanimati politiko. tudi v petnajstih minutah. tCfflC so pTl "mrknil". V zadnjih ledh me tor, ki je omenjen le še v en- celovečerdh je odkrila režiserka Maja cikiopediji, ampak vesel sem opozori javnost. Zanimivo, da so biH v tovarnah zado- Sam sem se odločU, da bom te Sicer pa za celovečerne filme probleme predstaNil v filmih, je značilno, da se določene Weiss in ljubiteljice filma pri Slovenskem filmskem arhi- bil pa vseeno. Tudi zdaj na festivalu v Portorožu. Prvič v voljni in ponosni, da sem fil- Pri tem se nisem ustrašil tako scene "nateguje". Kažejo ig-me snemal prav pri njih, če- imenovanih nefibnskih mate- ralca, njegovo figuro, obraz, J vi • ^JuveiJSKeni iiimsKem aim- icsuvaju v ruriucuzu. rrvit v me snemai prav pn njui, te- imenovarun nenimsKin maie- rajca, n egovo riguro, ooraz, dmSClCTlC iCOt pn vu, W so poznale moje filme življenju sem z ljudmi lahko prav so bile to raznobarvne rialov, kot so odplake in podo- potem ta nekaj spregovori, in in se jim je očitno zdelo pre- govoril o svojih filmih." kratkih filmih. grelno, da jih ne hi videli tiidi drugi. Pred dvema letoma je Ne, nikoli nisem bila tako v Cankarievem Snemali ste predvsem filme, v katerih so vas zanimale odplake v reko, ali pa veliki bne stvari, ki se jih sicer fil- sp>et pol minute kažejo samo dimniki, iz katerih se je ven marji izogibajo, nasprotno, bil njegov obraz... Jaz temu pra- kadilc marsikaj..." sem tako zavzet z izraznostjo vim, da postavljajo spomeni-filma, da sem to z veseljem ke, kar nima nober.e poveza- domu v okviru festivala doku- problematične in v tistih ča- Češ ml imamo največji dira snemal. Namenoma sem se ve z vsebino filma. trpel, ker hi imel mentamega filma retrospek* sih tabuizirane družbene dva mojih filmov in so bili vsi teme, kot so ekološka vpra* • I« odloča] za teme, od katerih so V Portorožu so nekateri II šanja, visoka slopnja samo- vprašal, kakšen dim bi želel žiser, scenarist in Človek sem mojim fcratldm dokumentar- morov, nenavadna ljubezen- posneti, takšnega, ki se dvi- veiielvmočfilma. " premalo časa. presenečeni.,. ' Zj^OduO sem Podobno kot sedaj v Porto* ska razmer^, pa tudi etnok^ guje navpično navzgor, ali . . . rožu. Tudi vi ste izražali ški filmi... Kaj je vva Zndl povedati presenečenje» da so vas na- dilo zanimanje za to? Vodja proizvodnje me je dru^ dajali roke stran. Kot re- kritiki delali primerjave med cem Slwica exception in celovečernim filmom Slovenka rožu. Tudi vi ste izražali ški filmi... Kaj je v vas vzbu- takšnega, ki gre takoj vodo- V dokumentarcih ste morali in so se v glavnem odločali ravno iz dimruka, da mi lah- vse povedati v petnajstih mi* za Slavico. češ da ts v petnaj- âh po tohko ledh . , J. » .J .J« ... "Tihkm $0 vsi po vrsti na- ko naredijo čm, bel, siv, mo- oulah, vcelove^etiiejiiûLnu ilib minulali pove vodobnega podlagi študije, ki mi jo je dal video in so jih potem lahko tu kar všeč." takratni "guru" tovrstne te- uporabljali po šolah. Paralel- akdji v Bosni, je rekla, da bi pripraviU tudi tu v Poljanski rada v Ljubljani delala spre- dolini, ali v Kinu Sora v matike v Sloveniji dr. Milčin- no se.m tudi učil mlade ljudi, Vas hčere, ki zdaj živijo v jemni izpit za Visoko film» Škofn Loki? ski, sem izdelal novo študijo kako se dela filme. Sam pa Mokronogu, kaj obiščejo? sko Šolo v Beogradu in če bi "Seveda, zakaj ne. laz sem o samomorih med mladimi, nisem želel več delati filmov. "Se/eda me. Najmlajša bi . jaz šel z njo. laz sem lahko takoj za to. Pri slovenskem Že vnaprej pa me je opozoril, čeprav bi to na neki način bila zdaj tu, če ne bi bil jaz šel le tako, da sem se prijavil filmskem arhivu se mi zdi, da obstaja moratorii na obia- lahko, saj sem imd na voljo vo samomorov v Sloveniji. Ljudje niso storili samomo- opremo in tudi ljudi. A se mi vendarle ni zdelo etično služ- ná izpit. Od petnajstih smo obstaja premični kino, ki bi kasneje naredili samo trije, galahkopripdjalivvsakkul- sprejemni izpit.na AGRFTV med njimi pa ni bilo moje turni dom in zaJcaj ne v Pol- nekoliko gripozen. Letos je najstarejša Zala naredila ra, enostavno so umrli. No, be mešati z nekimi mojimi in študira gledališko režijo, sestre na festivalu v Beogradu sem projelcti." prejel celo nagrado Zveze Urša bo spomladi delaJa maturo, Izza pa ie likovno zelo Ker je bita ženska? mladine Jugoslavije, fUm so Zdaj ie skoraj dvajset let ži» nadarjena, hodi pa na vzgoji- videli ttidi tuji dopisniki na vite v Žabji vasi nad Polja- teljsko šolo v Metliki." zahodu in vzhodu, ki jim je nami. Kako ste sploh prišli šla drugačna pot jugoslovan- v te kraje? jane ali v Gorenjo vas. V zadnjem času me radi vabijo na projekcije v kraje, kjer sem Tako je. No, zanjo je bila posnd te dokumentarce, na to najbrž sreča, ker jo jetakc^ primer v Ruše, pa v Baško angažiral Radio, dobila je , grapo in še kam. Še letos naj Če sem prav prd)ral, ste bili plačo, stanovanje in kasneje bi bila ena taka projekdja \ skega sodalizma precej na "Bila sva znanca 2 legen- rojeni v Tržiču. Mar res, ne naredila še dve dplomi, sla- Mariboru, v teh dneh pa živce in so končno našli šib- damim snemalcem Rudijem zdite se mi ravno Tržičan? vistično in dramaturgijo na sem dogovorjen s puncami ko točko našega sodalizma. Vaupotičem, ki še vedno ve- "Ha, ha. V Tržiču sem bQ AGRFTV." Kakšna družbena ureditev Ija za najboljšega slovenske- samo rojen tn nič drugega. iz arhiva, da izberem, katere filme bodo presneli na pa je to, da se mladi ubijajo? Postal sem zanimiv tudi žu- ga snemalca. Fantastično je Moj oče jebil vstari Jugosla- Torej ste nekako po na- DVD. Res bi bilo dobro, da delal moje Strupe. On je imel viji carinik in je bil prestav- kJjučju padli v film? bi moje fiime videi i tudi na i jugoslovanskih meja. sosednjo hišico, ki se drži Ijen na Jezersko. Z mamo 'Saj me je film zanimal, moji sosedje in znanci iz "Takrat si z lahkoto dobil lepe punce, če si povedal, da si pri filmu. Sam se nikoli nisem postavljal s tem, raje sem ji moje delo pri jilmu zamolčal, naj me punca sprejme kot Maka Sajka, če i i sem JI vsec, m ne kotfilmana." Udba je morala ukrepati, moje, zdaj pa zanjo skrbi sta začasno živela v hotelu nisem pa verjel, da obstaja Poljanske doline...' i v 12 GORENJSKI GLAS torek. 3. novembra 2009 PISMA Snovanja Pisatelj Boris Pahor seje v svoji knjigi Moje suhote (2008) spomnil tudi na dopisovanje s prijateljico Marijo Žagar. Imenoval jo je slovenska Madame de Sevigne in obžaloval, da so se njegova pisma njej izgubila. No, vtem članku nam prof. Miran Hladnik razkrije, da se niso: korespondenca Pahor-Žagar izide prihodnje leto v knjigi. Dr. Miraíí Hladnik neko obdobje honorarna iku (1983; ponatis v Pisma lektorica. Korespondenca 2 Borisom predstaviti javnosti. "Mnogo slovenskih književnikov o Pahorjem je moji učiteljici pisem, ki so se nabrala v teku Spadal sem med njene knjižcimosti. 2001). Na šolski pomenila zelo veliko: "res, let, hranim, res bi jih bilo {1921-1098) ijubljenčke, bolj zaradi pro- ekskurziji v Kosovelov To- brez hiperbole • dopisovanje ' vredno kako urediti" (10. ja- arija Žagar je bila profesorica slo- stih spisov kot zaradi manja maj naju je učiteljica tudi s Teboj je največja dragoce- nuarja 1988) "(N|ekoč Ijih pri spraševanju. Taki smo osebno seznanila. Težko bi nost mojega majčkenega, bodo] brali in L.] se bo s tem ven§čine na pogosteje brali odlomke pred rekel, da sta se nacionalno v vsakdanjost naravnanega dopolnjevalo Tvoje dragoce-kranjski amnaziji, tudi moja razredom, priporočala nam zavzeti pisatelj in anarhično življenja." (3. januarja 1964) no literarno deio." (8. sep- profesorica, gotovo naj bolj • Sâ v profesorskem zboru, je dodatno berilo, meni recimo Vidmarievo knjigo razpoloženj dijak ujela, bilo "Ne sprejemaj kot frazo, če tembra 1989) "Kakorkoli že pa je zame to srečanje inte- Ti rečem, da so Tvola pisma ocenjujem vrednost svojih ne samo za humanistično Kulturni problem slovenstva lektualno spodbudno. edina "višja" lepota sredi pisem - po svoje so izrez ne- usmerjene dijake, ki smo se (1932). o kateri sem potem S profesorico sva ohranila monotonije, resignacijè in kega časa, nekega politične za študij slovenščine odločali na dolgo poročal. Ji je že mo- pisemski in osebni stik. V odtujenosti, ki me obdajajo." ga "dozorevanja" v matični zaradi njenega zgleda, am- ralo biti moje navduSenje cavado so prišli vsakoletni (21. februarja 1974) Žal ji je domovini." "Predlagam, da pak tudi za tiste, ki do književnosti in umetnosti niso všeč, sicer me ne bi v Četrtem obiski v njeni koči na planini bilo, ker ni imela prepisov sedogovoriva. Nekoč... sebo letniku povezaJa s pisateljem Uskovnid, kjer je preživljala ^ojih pisem njemu, ker zaradi enega izmed naju kazali kakšne posebne Iju- Borisom Pahorjem, s kate- poletja. Prihajal sem z druži- bi bil to "lep (nostalgičen) korespondenca pretrgala. Za bežni. Njena predavanja so rim je bila tedaj že desetletje no in s kolegi slavisti, tistimi roman o "nekoč" in "nekje"." Tvoja pisma, W so neprimer- bila gosposka: svetovljanska, v pisemskem stiku. (Tržaški iz Ljubljane in s tistimi iz (13. decembra 1983). no važnejša, je že dolgo od- intelektualna, brezhibna, ve- pisatelj Boris Pahor, ki je 28. sveta, ki so se prve dni julija Pisemska komunikacija ji ločeno. Dobi jih Miran za likokrat mimo učbenikov, iz avgusta letos dopolnil 96 let, zbrali na seminarju v Ljub- je ustrezala bolj kot katera monografijo o Tebi." (9. feb« lastnega branja in presoje, je največ prevajani slovenski Ijani. V nenavadno pisemsko dmga: "V pismu sem lahko ruarja 1990) "Pripravljam Nevsiljivo je odpirala obzorja pisatelj in na predlog Univer- zgodbo, ki se je skozi dobra ockrita kot v polzatemnjeni "spremno besedo" 7a izdajo in spodbujala k samostoj- ze v Ljubljani aktualni slo- tri desetletja (1961-1995) sobi" (3. januarja 1964) Tis- Tvojihpisem (kdaj?),vkateri nemu odnosu do sveta, venski kandidat z^ Nobelovo pletla med njo in Borisom mo je čudovita stvar. Bereš želim poudariti ravno zvesto- Marsikdo od sveže narejenih nagrado.) Ti bo verjetno pi- Pahorjem in se dotikala lite- ga in obračaš proti soncu, bo rodu in jeziku." (30. ofcto- slovenislov je po osiiiili se- neki poba iz Krinja", mu rariiih, kulturnih, nacional* kakor hočeš." {zj. aprila 1965) bra 1993) mestrih fakultetnega študija je sporočila 26. decembra nih, političnih in tudi oseb- "Da se bova nekoč pogovori- Korespondenco ie cenil ugotovil, da bo Še najbolje, 1972, veno dva Idparja. pod Starim vrhom, od 2002 SÛ v Subiievi hiši m v Lov. glasbenik Miloš Mlejnik, risarja stripov, pesnika, pisa- skem dorau v Poljanah nad tisto, kar ustvan mreč prav slikarji nismo lepo uredili svoj dom, se glasbenik Anton Natek, pu- teîja, publicista ter po eno iz- Škofjo Loko. Od 2002 vsako imeli nobene koristi. Res je, ozrite na sosednjo KaŠČo in blicist Miha NagliČ, slikar delovalca tapiserij, izdeloval- leto izdajo Časopis ZUŠL in vsak SatŤl kot da se jc skozi to riiesto spre- jo preuredite v luam uniet- Franc Noviiw., pesnik bi pu- ko domače obrti, ene^a ig^^- piliedijo "Mali formal ", hodilo veliko število sloven- nosti.' Od tedaj, ko je slikar blidst Blaž Ogorevc, slikarka ca. Prevladujejo torej likovni- božično-novoletno prodajno avtor, fye^OV skih slikarjev. Praktično vsi France MiheliČ obljubil, da Klara Ogorevc Jenko, slikar ki, kar se za "slovenski Barbi- razstavo umetniških del ma- , naši impresionisti, Anton bo poklonil dela, pa do odprt- Jože Petemelj Mausar, sli opus. Kolektivno Ažbe, Cabnld Stupica. Fran- ja Kašče z njegovo zbirko so karka Agata Pavlovec, slikar- 2on" tudi spodobil U merniki so med vsemi lega formata. Ves čas so sodelovali z drugimi društvi in ce Mihelič, Ive Šubic, če na- se v Škof|i Loki zamenjali ka Mims Pavlovec, fotograf ljudmi največji individual)- organizacijami ... Skratka: Andrej Perko, pisateij Boris sti. Šteje predvsem tisto, kar umetniki z območja nekda- delo ni v njihovi štejem samo največje, ven- štirje župani." dar od njih ni v Škofij Loki Ustanovni občni zbor Pintar (Gojmir Polajnar), sli- ustvan vsak sam kot avtor, njega loi^kega gospostva frei- naravi* ostalo nič. Mesto ni bDo spo- ZUŠL je bil 4. junija 1979. kar Janez Plestenjak, kipar njegov opus. Kolektivno (da- sinških škofov so v zadnjih sobno zadržati vsaj nekaj po- Ustanovni člani so biii: Ber- Matej Plestenjak, izdelovalka nes se reče timsko) delo ni v 30 letih vtisnili mestu in do- In vendar SO v membnih slik tako impresio- ko, Pavd FlorjanČiČ, Marjan umetnostne obrti Petra Ple- njihovi naravi. In vendar so v linama svoj pečat. A zdi, se X ,, nistov kot tudi kasnejših sli- Gabrijelčič, Herman Gvard- stenjak Podlogar, glasbenik ZUŠL marsikaj naredili tudi da jim tookoijezanjiliovpri- ZUoL marsikaj karjev, y so v Škofii Loki jančič, Janez Hafher, Zden- Tone Potočnik, slikar Marjan skupaj. Postavili so več letnih spevek ni posebej hvaležno? •y ^ • ^ ^ ^ ^ ^ « __ ^ ___ _ « ^ % ^ ^ 4 9 .««ll» /« ^ * • • \ ustvarjali in nekateri tudi ži- ko Huzjan, Tone Logonder, Prevodnik, fotograf Igor Pu- preglednih razstav in izdab naredili tudi veli. Mesto ni imelo slikarske zbirke teh slikarjev in je še (Vir tega pisanja je kroni- Franc Novine, Jože Petemelj in Ive šubic. Vs^ članov stovrh, oblikovalka Nataša katalc^e. Podelili so celo vr- ka ZUŠL, ki jo je sestavila Šušteršič Plotajs, pevka Ur- sto Groharjevih nagrad in Agata Pavlovec in bo objav- SkupCy, danes nima! Zraven je bil združenja od ustanovitve do šula Ramoveš, pesrik Janez štipendij. Sodelovali so v Lo- Ijena v zborniku.) i6 GORENJSKI GLAS torek» 3. novembra 2009 GALERIJA Snovanja Vas zanima, kaj nastane, če svoje znanje združita stara mama, ena najboljših klekljaric v Žireh, in njen vnuk, nadarjeni ter doma in v tujini izšolani oblikovalec? V "galeriji" Snovanj predstavljamo skupni avtorski podvig Urha in Ive Sobočan. kot prava umetnina URH SOBOČAN, oblikovalec iN ilustrator Miha Naguč svoje znanje zdru- be, prikazane prek mojih del, no in zaradi mim, majhnosti tudi priložnost, da se srebam žita st^ mama, ki so le majhna zahvala družini ter povezanostjo z naravo je z dnižino, prijatelii ter kolegi velja za eno najbolj« za vse, kar mi je dala." Ših kiekJjaric v Ži* tudi knsho mesto za vzgaja- iz kreativnih teogov," nje otrok. Kar pa se tiče men- oblikovalec? meznika. V svet se je lažje mo družino in prijatelje stu. Ker pa sta moje privatno tankih in debelih linij, organ- .......................... odpraviti, Če veš, da ti svojci doma v Sloveniji. V Luksem« In ustvarjalno življenje moč- skih in geometričnih form aj torej nastane, če stojijo ob strani, in vse zgod- burgu je delo dobro nagraje« no prepletena, so vsi dogodki ter senzibilno uporabo pozitivnega in negativnega pros* tora. In kot tako jo lahko pre* vedem v papiro-rez, nakit. oblaâJa... Načrtujem tudi sodelovanje z drugimi oblikovalci, saj me zaruma n)ihov pogled in pristop k Čipki. Moji novi projektiše niso bili razstavljeni, vsi, ki bi radi spremljali moje nadaljnje ustvarjanje, pa ste vabljeni na mojo spletno stran www.rridkel .net. " reh, in njen vnuk, nadarjeni Na ljubljanski akademiji ste talitete ljudi» smo bolj nave- Ne nazadnje: kaj imate zdaj ter doma in v tujini izšolani diplomirali pri Tomažu Kr* zam na bolj temperamentne v delu, kakšne so vaše am* žlšniku, ki je tako kot va$ domaČe kraje, tako da Luk- bicije? "Plod najinega sodelova- oče žirovskega rodu. Sta se semburg včasih imenujemo nja je projekt 'Vrnitev', ki s profesorjem tudi umetni* tudi Zlata kletka"." združuje sodobno ilustracijo ško dobro ujela? s tradicionalno slovensko "Da, Tomaž KrziŠnik ima S Čini se preživljata? čipko. Namen projekta je velik vpliv čez moje celotno "Trenutno se ukvarjam z nadgradnjo risb s Čipko v novih materialih, oblikah in dimenzijah. Čipka zame ne Glavni vir dohodka sta obstaja samo v klekljani obli- je razbremeniti Čipko n j ene tra- ustvarjalno obdobje po vsfo- ilustracija ter oblikovanje vi- ki. Čipka |e Čudovita risba didonalne dekorativne vloge pu na akademijo. Moj pri- zualnih komunikacij. Večino in jo predstaviti kot vizualni stop k oblikovanju je imel časa namenim ustvarjanju jezik s posebno pripovedno vedno podton ilustracije in ilustracij, zraven pa obliku- močjo. Čipka je v na5i druži- pod Tomaževim okriljem, z jem v oglaševalski agendji v ni že §tiri generacije, toda do njegovim poznavanjem obli- mesu Luksemburg. Letos zdaj so se klekljarice izražale kovanja plakata, slikanja in sem veliko risal za slovenski samo 2 ornamentom. Sku- ročnilj del so moje ideje na- trg, česar sem še posebej ve- paj z Ivo sva želela dati avlo- šle zavetje. Naučil me je, sel, saj sem tako prisoten rju besedo, s katero lahko kako pomembno je izobliko- tudi v domaČem kulturnem pusti osebni pečat, namesto vati osebni stil ter kako preto- obmoČ;u. Tako je pred krat- da se ga sodi samo po izved- piti emodje v likovne forme, kim prišla na police knjigam bi izdelka- Najprej je biJ pro- Še posebej pa sem Tomažu zbirka romanov Gostosevci jekt mišljen samo kot ekspe- hvaležen, ker me je napotil (radovljiške založbe Didak- rimcnt, ko pa sva videla, na Študentsko izmenjavo na ta), katero sem v ccloti ilus- kako čudoviti so rezultati in krakovsko likovno akademi- triral. za sodelovanje pa se koliko veselja ter izzivov jo, kjer sem prek snovanja moram zahvaliti Andreji in - J II .y-, _— —-------------- i lOCl HClJlHčSCl nama ponuja sodelovanje, diplomske naloge dokončno Petru Rauch." sva nadaljevala z ustvarja- sklenil, da se v prihodnje J J I I - • - ------r^ • — - —----1- , -- -- « r -----1 SOCíClOVUiyCl JC njem. Prve izdelke sem pred- posvetim Qustraciji ter v tej Te dni (konec oktobra) ste v projekt Vrnitev, stavil na zaključni razstavi smeri tudi nadaljujem sped- magistrskega študija na londonskem Central St Martins alizacijo." Sloveniji, gotovo ne samo zasebno? 'Da, moji obiski vedno t » 1 v ' — - ------------- -, . ici ZdrUZUJC CoUegii, kmalu sosledili prvi Podiplomski Študij sle kon- združujejo prijetno s korist- sodobno odzivi javnosti, po mtervjujih čaL v Londonu. Kakšno me- nim. Tolaat sta me v Slove- V priznanih revijah Crafts ter Fibrearts pa so sledila tudi sto je to, fe ga primerjate z doslej imenovanimi kraji? ilustracijo s povabila na razstave v tujini." Kako ste ga doživeli? nijo vodila dva dogodka, prve je bilo predavanje in razstava v okviru Bienala neodvisne 'London je v primerjavi s ilustradje v Ljubljani, drugi trClulClOnCllnO ste Ljubljančan, zdaj živite Krakovom in Ljubljano me- pa odprtje moje prve samo- J T rJ i ^ Luksemburgu, mnoge dni sto, kjer je vse zelo potencira- stojné razstave na slovenskih slovensko ćipICO, svojega otroštva ste prežive- no. Človek je vsak dan zasut tieh, kije trenutno na o^ed v , J li pri slarih starših v Rakul- z nešteto novimi stvarmi ter Galeriji Krka v Novem me- Urh Sot>očan v svojem studiu Namen proiekta ku (zdaj najbolj zgornji del informacijami, kar je zelo , I , , 'mesta' Žiri). Kako se vam navdihujoče, obenem pa zna je VUZbreynenitl povsem različni ambienti biti tudi malce naporno, saj - , in doživetja povežejo v va- se vse odvija zelo hitro in le CipkO njene šem avtorskem delu? tradicionalne redko utegneš v miru zaužiti "Moja dela so osebno izpo- in v sebi prečistiti vse dogaja- vedna In imajo močan emocionalni pridih. Mnogim nje. Je prostor, ki kreativnemu človeku ponuja in da JI Ê* — ........."if'»" —v ,,, s.- aCKOratlVne umetnikom pustijo otroške ogromno, zraven f>a zna kaj - . , izkušnje-močan pečat, se mi nidi odvzeti, pri kvaliteti VlO^e in JO pa zdi, da se nam, ki živimo življenja." J , . . v tujini, ideje, privzgojene v predstaviti kot mladosti, Se tollko bolj izra- Kakšno je življenje mlade . J . . .. žajo v delih. V Rakulkij sem slovanske družine v Luk- VlZUalni JeZlk dožlvijal čudovite trenutke, v semburgu? babičini hiši smo se zbrali "Pestro kot živl;énje vsake S posebno stnd, tete, bratrand, bratje, mlade družine, tako da ima- , J sestre... V te) družbi sem za- mo čezteden bolj malo ^a, pripovedno Čutil pomembnost družine da bi se sploh zavedli, da ^^ in prijateljstva, vrednot, ki te smo v Luksemburgu. Ko se fflOCJO* naredijo za močnega posa- vse poleže, pa zelo pogreša- Boj, Čipka Ive Sobočan v kompoziciji Urha SoboČana GORENJSKI GLAS torek, 3. novembra 2009 EKONOMIJA / FIN sufûnj^a r^ 17 Pričakovanja prehitevajo stanje Analitiki ugotavljajo, da kriza predelovalnih dejavnosti popušča, krepi se optimizem^ izboljšujejo se kazalniki poslovnih tendenc. Ští Fan Zarg i oceni analitikov EIPF normalizira, pri čemer je. troše- Ljubljana • Nd/vcda^t zastav- nje države najmočnejše» in- treje pa število delovno aktivnih. Število registriranih iskalcev zaposlitve raste, četrtletje padec zmanjšuje. Skupni donos davkov na blago in storitve ie že praktično IjenovpraSanje letošnje leseni vestidje pa najšibkejša sesta- povpraševanje podjetij po enak kot lani v tretjem četr- je zagotovo: ali je kriza letos vina. K zvišanju zaupanja je delavcih pa se zmanjšuje. Po tletju, občutno so se zmanj- poleti dosegU dno in ali lahko v septembru prispevalo pred» stopnji brezposelnosti se šali neposredni davld, pred- pričakujemo oživitev gospo- vsem zvišanie zaupanja v Slovenija kljub temu še na- vsem na račun pomembno darskih aktivnosti ter s tem predelovalnih dejavnostih, prej uvršča med najbolj manjše dohodnine. Krediti postopen izhod izkrize. Sode- kjer ocenjujejo, da kriza po- uspešne drtave EU. Plače in sicer rahlo rasteja vendar sc lavri Ekonomskř»ga inštittita piiSřa, povečuje se ttidi za- stroški dela so se v poletnih pomembno manjši od lani. Pravne fekultete (EÎPF) Veli- upanje potrošnikov. Trend v mesecih umirili, avgusta Obrestne mere sicer sledijo mir Bole, Jože Mendnger, turizmu se je po zaslugi do- upadli, razlike v rasti plač se gibanjem v evrskem območ- Franfo iúbhi in Robert Volč» mačih gostov obrnil navzgor, med dejavnostmi zmanjšu- ju, so pa za dobri dve odstot- jak v zadnji številki Gospodar- medletni padd v transportu jejo. StioSkidela,idsovčasu ni todd višje. Banke očimo skih gibanj, redne mesečne so manjši kot v industriji in konjurJcture hitro rasli, se rešujejo letošnje poslovne pubiikadje tega Instituta, ugo- gradbeništvu, slednje ostaja normalizirajo in so v rasti za rezultate z dražjimi krediti tavljajo, da "se pričakovanja v krizi. dve odstotni točki višji kot v in višjimi cenami drugih normalizirajo, stanje pa ne". evrskem območju. Upad trošenja se zmanjšuje Kriza pustoši natf^u dela Kriza, tako doma kot v sve- Finančna gibanja zaostajajo storite\'. Ob majhnem tekočem primanjkljaju avgusta je tekoči račun države v mednarodni menjavi po osmih mesecih izravnan, neto Skupno pričakovano troše- .tu, vse bolj pustoši na trgu Skupni javnofmančni pri- zunanja zadolžitev pa ostaja nje kot pomemben vzvod go- dela, zmanjšuje se število hodki so septembra precej od konca lanskega leta ne-spodarske aktivnosti se po aktivnih prebivalcev, še hi- padli,vendarseizčetrtletjav spremenjena. Povprečje cen miruje Mesečna inflacija je bila v oktobru o.vodstotna, na letni ravni pa se povprečje cen življenjskih potrebščin ni spremenilo. štifak ŽARGl mer na SURS-u ugotavljajo, da se je blago podražilo za pol odstotka, storitve pa pocenile za 0,8 odstotka. Pri blagu so se cene najbolj zvišale za obleko in obutev -kar za 7,8 odstotka (zamenjava kolckcij), poccnila pa goriva (za 3,5 odstotka) in o gibanju cen življenjskih desetinko odstotka, medtem maziva. avtomobiJi in mo- potrebščin, iz katerega lah» ko primerjava z enakim me toma kolesa ter hrana (za Ljubljana • V petek je Stati* ko povzamemo, da se )e secem lani kaže, da so cene q ^ odstotka) Med storitva stični urad RS (SURS) obja- povprečje cen v tem jesen» enake. Znotraj povprečja so ^ni sta cenejši rekreacija in vil redno mesečno poročilo skem mesecu dvignilo le za seveda odstopanja, pri če- kultura (najbolj počitnice • Rast cen življenjskih potrebščin (inflacija) Î a 0 T« 1 > C u 1 . •1 x 2008 XI XII 2009 IV VI Vil VIII mn^^na ran iMna ti st kar za skoraj devet odstotkov) ter prevoz. Medtem ko smo imeli oktobra lani kar 4,9-odstotno lemo rast cen, je letos v oktobm že tretjič ničelna. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ocenjujejo, da je praktično mirovanje povprečja cen poledica velikih padcev cen vseh vrst surovin in nizke gospodarske aktivnosti. Do konca leta pričakujejo umirjeno gibanje cen, med- lema inflacija pa se bo zaradi velikega padca cen nafte v preteldem letu nekoliko dvienila. ŽELEZNIKI Tehtnica praznovala obletnico ustanovitve Sredi oktobra je minilo petdeset let, odkar so na pobudo nekaterih članov tovarne Niko Železniki v času, ko so se v Niku odločili, da iz svojega proizvodnega programa iztočijo proizvodnjo preciznih in analitskih tehtnic ter proizvodnjo šol* skih šestil ustanovili Obrtno podjetje Tehtnica. Podjetje, k 7ňř.€f\o v nekdanji sodarski delavnici s 14 delavci, danes s petdesetimi zaposlenimi v lastni tovarni proizvaja laboratorijsko opremo, precizne elektronske, mehanske, trgovske in skladiščne tehtnice, uteži ter proizvode za predelavo mleka in je v lasti Domela, d. d. Na 50-letni poti so doživljali vzpone in padce, ujme in poplave, prizanesla jim ni niti aktualna kriza. V letih prizadevanj za prestrukturiranje so spoznali, da je edini izhod v razvoju in znanju tw odpiranju novih trž» nih poti. Ob obletnici ustanovitve so izdali knjigo Andreja Tuška Tehtnica 1959-2009. Š. 2. Ljubljana Odpira se Ljubljanski pohištveni sejem Danes bo na Gospodarskem razstavišču predsednik Republike Slovenije Danilo Turk slovesno odprl 20. Ljubljanski pohištveni sejem, največjo sejemsko prireditev z bogatim obsejemskim programom s področja pohištvene industrije pri nas. Na njej bodo podelili nagrade Gospodarskega razstavišča Deset najboljših (Top Ten) in zmagovalca med njimi ter nagrado Zlata vez. Organizatorji bodo na slovesnosti bb odprtju razglasili tudi novo ime prireditve. Na sejmu se na i8 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 326 podjetij iz 23 dfžav. Sejem ponuja številne novosti, kot SO okrogla miza z naslovom Kako do dodane vrednosti v pohištveni industriji, čitalniiki kotički z literaturo s področja oblikovanja in notranje opreme, predstavitve projektov študentov arhitekture in industrijskega oblikovanja, nadaljevanje lani začetega Arhitekturnega dialoga. Š. Ž. Slovenci smo varčni Med evropskimi državami sta leta 2007 imeli večjo stopnjo varčevanja kot Slovenija le Švica in Nemčija. MATT Ai GR£G0RIČ močju z evrom je znažalo 3,2 ...................................... odstotka, v Evropski uniji pa Ljubljana - V današnjih raz- 0,9 odstotka. Za gospodinj- merah globalne gospodarske stva v veliki večini evropskih krize je varčevanje zelo po« držav velja, da več posojajo, membno in naša država je po kot si izposojajo. Nasprotno podatkih Statisdčoega uradâ pa so gospodinjstva v Združe- Republike Slovenije po stop- nih državah Amerike neto nji varčevanja na tretjem me posojilojemalci (3,7 odstotka), stu v Evropi. Med evropskimi torej več potrošijo, kot imajo državami sta imeli leta 2007 razpoložljivega dohodka. To le Švica in Nemâja večji de- je rezultat neto učinka višjih lež bruto varčevanja v bruto stopenj varčevanja na evr» razpoložljivem dohodku skem območju in Evropski (bruto stopnja varčevanja) kot uniji kot v ZDA. Slovenija, in sicer je bruto Tudi glede na obseg banč stopnja varčevanja slovenskih nih vlog in najetih posojil gospodinjstev znašala 16,4 bolj varčujemo, kot se zadol- odstotka. Glede na leto 2006, žujemo. Veliko naredimo ko je bila najviája, je bila nižja sami, neradi tvegamo, ban-za 0,7 odstotne točke, vendar kirjem ne zaupamo preveč, je bila Še vedno precej višja od če se že zadolžujemo, se naj- povprečne stopnje varčevanja večkrat za nakup stanovanja, gospodinjstev na območju 2 Večinoma se še vedno odio- evrom (13,8 odstotka) in na čamo za tradinonalnp ohlikp območju Evropske unije varčevanjavbankah, verjetno (10,8 območju). Najnižje iz strahu pred izgubo denar- stopnje varčevanja imajo baltske države in Združeno kra- ja. Po podatkih finančnih računov Banke Slovenije so Ijestvo, ZDA so imele leta imela konec leta 2007 gospo- 2007 5,2-odstotno stopnjo dinjstva v Sloveniji 45 odstot- varčevanja. Slovenska gospo- kov finančnih sredstev v obli- dinjstva spadajo med evrop- ki gotovine in vlog, od tega 23 skimi med najvarčnejša. Leta odštoiiov v gotovini in 77 od- 2007 so bila gospodinjstva v stotkov v vlogah. Naložbe v Sloveniji po deležu posojanja delnice in drug lastniški kapi-v razpoložljivem dohodku s tal so znašale 37 odstotkov 7,1 odstotka takoj za Avstrijo vseh finančnih sredstev, najin Nemčijo; povprečje v ob- več v nefinančne družbe. Kranj Gorenjska banka podprla Rdeče noske v Gorenjski banki so letošnji mesec varčevanja zaznamovali z nekaj privlačnimi ponudbami za občane rn podjetnike in ga končali ^ družbeno odgovorno akcijo. V petek, 30. oktobra, so namreč na bančnih okencih med svoje komitente razdeli-11 tri tisoč "rdečih noskov", fia ta način pa podprli Društvo za pomoč trpečim in bolnim - Rdeči noski. Komitente, ki so se ob dnevu varčevanja oglasili na bančnem okencu, je Gorenjska banka že tradicionalno nagradila z manjšo pozornostjo v obliki praktičnega darila. Komitenti, ki so se v petek, 30. ok« tobrd, oglasili v katerikoli poslovalnici Gorenjske banke, so letos namesto klasičnega darilca prejeli simbolični "rdeči nosek". Sredstva, ki bi jih banka sicer porabila za oktobrsko ob* darovanje, so tokrat namenja organizaciji Rdeči noski. Vsi komitenti, ne glede na to, ali gre za pravne ali za fizične osebe, sov primeru nakazila sredstev na račun Rdečih noskov tudi oproščeni plačila provizije. M. C. A CA2MA s RODEX KONS~RUKCUA IN ISEUVA ORCOM ZA BR1Z13AH/E PLASTIKE IN PREDBUKOVANJE PLOĆ£iiaNL f^OlZVOOiiA IN MOKTAŽA ELEKTRONdNK IN MEHANSKIH KOW^ËKT SI ielite novih izzivov? Zaradi nenehne rasti vam ponujdmo dinamiko delo, stimulatfvrto pfačilo, možnost dodatnega izobraievanja in napredovanja. Zaposlimo: MANAGERJA za PRODAJO (m/ž) Pogoji: - zaposlimo vztrajno, où\oàno in urejeno osebo, • nujre $0 odlične trzeniske in organi2áci)$ke sposobnost^ • izobrazba najmanj VI. $topnJe In 5 iet ustreznih delovnih izkuUn} • akttvno znanje necnSkega In angleSke^a jezika. Podrobnosti o razpisu si lahko preberete na www.rodâx.eu^podfetje^ç u 9 9 t I f k * i8 KMETIJSTVO cveto .zap loin i k ® g-^s.si GORENJSKI GLAS torek, 3, novembra 2009 Veliki / ne rekordni V Cerkljah so minuli petek že ovajsetič tehta največje pridelke. Simon Šubic pese pa se je znova izkazala ..............................................................................Anita Cerar iz Komende Cerklje • Jubilejna, dvajseta {9,26 kg). Najtežje rdeče ko prireditev A prídeš ... na Naj renje (2,13 kg) je prinesla pridelek 2009!^ ni postregla Anica Maček iz Adergasa, z novimi rekordi, vseeno pa krmno (2,665 ^8) P^ so bili nekateri pridelki, ki MaleJ iz PoŽenika. Pri nad- jih minuli petek stehtali v zemni kolerabi se je tehtnica Cerkljah, zavidanja vredni, letos ustavila pri 4,22 kilogra- je Že tako, da morajo kmetje ma, pridelal pa jo je Mai^an poleg znanja imeti tudi velJ- Por iz Krnice. Najtežja pod- ko sreče, da jim na njivah zemna koleraba {6,070 kg) ie zrase največji, najdebelejâi» letos zrasla na njivi Vide Kne najdaljši in najtežji pridelek, iz Cerkljanske Dobrave. V Ali pa rekordne pridelke iz kategoriji za posebno nagra- previdnosti skrivajo, da ne bi do je komisijo najbolj očaraia na svoje njive privabili prida- 11,43-kilogramska lubenica» ničev, ki si ozimnico priskr- Id jo je prinesla Marija Eržen bijo na nepoSten način... iz Čirř, med drugim pa smo Še najbližje rekordu so bili videli tudi por, daljši od me- tudi tokrat pri repi, kjer se je lani tehtnica ustavila pri kar tra in pol. Prinesla ga je Cvetka Tušek iz Lenarta nad 6»675 kilograma. Tudi letos Lušo, ki na vsaki prireditvi je najtežja • tehtala je 5,82 ki- pokaže tudi jajca, ki jih koko- lograma • zrasla MaieŠevim v Ši izvalijo 2 največjo muko. Poženiku, letos pa jo je pri- Letošnja so tehtala "samo" nesel Uroš MakŠ. Drugi pri- po deset dekagramov. delki 50 bili od rekordnih tež Na letošnji prreditvi, ki sta precej oddaljeni. Zelje Mihe jo dragič skupaj pripravila Sušnika s Suhe je tehtalo Občir:a Cerklje in Mladinski 10,085 kilograma, kar je s)a- center Cerklje, je cerkljanski bih pet. kilogramov manj od župan Franc Čebul) podelil rekordne zeijnate glave iz posebno zahvalo sicer odso- leta 2000, je sporočil voditelj tnemu |anezu Kuharju, leta prireditve Jože Jerič, Tudi 1989 pobudniku Naj pridel-največja rdeča pesa (3.253ka. Sodelufoče ptldelov^ce in je letos zrasla v Poženiku, gledalce pa je v dvorani Kul- pridelal pa jo je Anton Moč- turnega lirama Ignadja Borštnik. Kajdebelejši krompir, te- lûka pozdravila tudi Sonja Bůžek 1,13 kilograma, je prine- kovec, državna sekretarka na sel Franc Gerkman iz Cer- ministrstvu za kmetijstvo, keij, med pridelovalci krmne gozdarstvo in prehrano. á' .L L ^^ s - » - ť i / H. k« KI o S s I Na območju Pokljuke, jelovice, Mežakle in Radovne je zaradi vremenskih ujm poškodovanih približno 55 tisoč kubičnih metrov lesa. Spravilo bo treba opraviti še pred zimo, sicer se bo lubadar še bolj razširi Matjaž Gregorič mi tedni bo treba na območ- cev v zadnjem Času precej postala nujna, vprašanje je le, ..............................................................................ju Pokljuke skupaj posekati težko. Pri vsaki sečnji in kje in kako uporabljati stroge Rudno polje • Lanska huda kar okoli 260 tisoč kubičnih spravilu lesa iz gozda se poja- za sečnjo. V zvezi s tem je zima, ki je na območju Po- metrov lesa. Zaradi poznega vijo tudi poškodbe, ki se jim treba postaviti jasna pravila kljuke natresla tudi do tri taljenja snega so lahko začeli ni mogoče v celoti izogniti, in izvajati ustrezen nadzor. metre snega, je v tamkajš- delati šele v drugi polovici Posebno pozornost zaradi Glede ustreznosti izvaj anja njih gozdovih riaredila veH- maja, pozno spomladi in svoje velikosti, teže in mno- strojne sečnje in spravila r^ ko Škode, pred kratkim pa ie- ^odaj poleti pa jih je ovirala žičnega vpliva vzbujajo stroji Pokljuki je kmetijsko minis- v njih p\isto5il le veter. Na- precejšnja razmočenost tere- za sečnjo, ki so kombinirani ravne ujme so gozdarjem na. Brez strojne sečnje tako s stroji za izvoz lesa iz gozda, naložile veliko dela s spravi- obsežna sanacija ne bi bila Znanstvenih raziskav o vpli- trstvo na podlagi Zakona o gozdovih oktobra izvedlo strokovni nadzor nad dvenia lom, ki ga bodo morali v či večji meri opraviti do zime, mogoča, poudarjajo pri Gozdnem gospodarstvu vu teh strojev na gozdni ek> deloviščema. Gozdarski in- sistem v Sloveniji še nima- špektor je na <^edu avgus'a ' 'i% : ^^ V-Î I J* > i ^î| «i .f • Vi ' • V ^ \ y • X h K i;- kil I hi h 1. H 1 Hi=?î :if » •v i . 1 t p. : • Í 1 : M V • > r-, ' ^ ^ . k»^ .m 1 ^ ) II s' Cř -i .r ti ■i - It ' ' • ' t. t 'i i'lr«^ '.r 4 • a , k I št f y J::- -Se 1 « Gozdni stroj je učinkovHeiši, hKrejši in ne nazadnje varnejši Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije so na terenskem pri sečnji, v Sloveniji jih je osem. f ^ou or^jd k^^«« ogiedu predstavili sanacijo gozdov na Pokljuki. sicer se bo še bclj razmnožil ugotovil, da vsa sečiSča ruso lubadar. To so predstavniki Decembra bm so veLJce kohâne snega v pokljuških goz- urejena skladno s pravUni- Zavoda za gozdove Slovenije dovih povzročile snegolom v obs^U 40 tisoČ kubičnih kom in da niso spoštovane (ZZGS) poudarili na četrtko- metrov, kar predstavlja okoli 120 tisoč dreves, ocenjena določene omejitve. Na ob- v^ terenskem ogledu sana- ^^^ ^^^^^ ^^^ snegoloma leta ^^ aje, kamor so povabili tudi člane parlamentarnega od- 2007 je lubadar na poškodovanih in tudi do takrat zdra- dopustna, se mora način spravila lesa prilagoditi dejan- bora za kmetijstvo, gozdar- vih drevesih povZTOâl za 63 tisoč evrov škode ria 5500 razmeram in Času iz- stvo in prehrano, predstavni- kubičnih metrih lesa. Močan veter je sredi letošnja ok- vedbe. Te omejitve zavod ke lastnikov. Sklada kmetij- tobra podrl še okoli 20 lisoč kubičnih metrov lesa, s či- opredeli že v tehnološkem sfcih zemljišč in medije. Zaradi nevarnosti razširjanja lubadarja so se v Gozd- mer je nastalo še za 105 tisoč evrov škode. delu gozdnogojitvenega načrta ter v izreku odločbe. V primerih, ko zavod z odločbo do- nem gospodarstvu Bled, ki Bled, saj en stroj nadomesti mo, možni pa so negativni pusti izvedbo del s tehnologi-skrbiza gozdna dela v gozdo- delo najmanj desetih delav- vplivi na tla in koreninski si- jo strojne sečnje ter določi pavih v lasti države in ljubljan- cev, poleg tega pa je tudi ne- stem gozdnega drevja, meni- goje, ki narekujejo morebitno ske nadškofije, sanadje Jotili primemo varneje, saj je delo jo na ZZGS. Tudi poslanec prekinitev dela, mora zavod s pomočjo strojev za seáijo sekačev z motornimi žagami in tržiški župan Borut Sajo izvajati pc^ostejši in sproten in spravilo lesa. Zaradi sne- zelo nevamo, nepredvidljivo vic, ki je bil pobudnik četrtko- nadzor, so sklenili na iriiriis- golomov v dveh minulih zi- in utrujajoče. Poleg tega ie vega terenskega ogleda, je trstvu v zvezi z ugotovitvami mah ter vetroloma pred tre» pridobivanje gozdnih delav- mnenja, da je strojna sečnja gozdarskega inšpektorja. Hiša Zdravja GC Gorenjski Glas iikir» Veliko se govori o svetovni krizi. Narašča število brezposelnih, vse več je bolezni, število ljudi, kj so pod stresom, je vse večje, med ljudmi narašča tudi Število psihičnih notenj »n čustvenih problemov. Posebno pozornost je zato treba nameniti preventivi, ki dviguje zadovoljstvo posameznika in skupnosti ter hkrati ustvarja pozitivno oko'je, kjer se čustvene napetosti lahko izrazijo in ne le pokrijejo z dejavnostmi. Ali veste, da imamo vse darove v sebi, le odkriti jih moramo znati? Vsi» ki si želite zdravja v najširšem pomenu besede, eno^vno morate priti na predstavitev priročnika Z dotikom do zdravja, ki bo v četrtek, 5. novembra, ob url v avli Gorenjskega glasa. Avtorica knjige dr. Neja Zupan nam bo pripravila zanimivo predavanje s praktičnim prikazom vaj, odgovarjala bo tudi na vaša vprašanja. Prijazno vabljeni! Vstop je prost, priročnik bo na voljo po zelo ugodni ceni. Vsak udeleženec dobi darilo. LjUBgANA KCZS je ogorčena riad ravnanjem vlade V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) menijo, da je predlog novele Zakona o kmetijstvu škodljiv, ne izboljšuje problematike gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije niti ne odpravlja določenih nepravilnosti. Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi je v širšem javnem interesu slovenske države. Zato tudi delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki skrbi za izvajanje teh funkcij, ne more biti predmet aktualne vlade. KGZS je presenečena, da vlada enostransko spreminja financiranje v korist občin, na območju katerih ležijo državni gozdovi. Nesprejemljivo je, da vlada s tem predlogom novele ukinja nadzor Državnega zbora nad delom Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Z ukinitvijo javnega nadzora bi bito namreč možno kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapHalskim interesom in tako lažje Iztisniti še več dobička za zasebne delniške družbe. KCZS se tudi ne strinja, da se nezazidana stavbna zemljišča (kmetijska zemljišča) prenašajo na občine. Nujno bi morali postaviti kriterije, v katerem primeru bo sklad prenesel svoja zemljišča na občino neodplačano in v katerem proti plačilu. KGZS pričakuje, da bodo upoštevani tudi njeni predlogi in stališča. M. C. « i \ 1 GORENJSKI GL^S torek» 3- novembra 2009 N) info @g-^as.si 19 Na splošno smo prepričani, da so največji oboževalci korenja zajčki. Z zobanjem tega zelenjavnega korenjaka se v hudem mrazu zavarujejo pred boleznimi in okužbami. Moder človek se lahko zgleduje po raših maiih prijateljih iz narave in si okrepi imunski sistem s tem poceni in lahko dostopnim zdravilom iz narave. pavia kuner Korenje * mala naravna lekarna bolj bl*2U je prav malčkom in starčkom, saj preprečuje vrsto bolezni v otroški in starostni dobi. Krepi odpornost, daie moč, nahrani možgane, Korenje (Daucus carota}, krepi vid in usklajuje delova- ki izvira z območij fužne Ev- nje vseh organov, ki z leti rope in Azije, naj bi gojili že oslabijo. Na surcvo korenje v mlajši kameni dobi- Kot vrt- so naravnost nori dojenčki v nino neprecenljive vrednosti času, ko jim začno poganjati so korenje močno Čislali prvi zcbki. Navadno ga imajo Rimljani. Izmed vse zelenja- sicervečnatlehkotvustih,a ve vsebuje korenje največ kljub temu. Tudi okusne ka- beta karotena, ki je predstop- šice in sokovi za dojenčke, ki nja vitamina A. Ta je nahaja pripomorejo k zdravemu te- Korenje varuje pred prostimi radikali in drugimi škodljivimi ie v živalsld hraní, zato je ko- lesnemu razvoju, ga vsebuje- snovmi. renje kot vir vitamina A zelo jo. Mali korenjaki tako dobi- pomembno za vegetarijance. vajo svež videz, poveča se nji- Vsebuje še precej pektina. tí hova telesna teža in njihova v prebavnem traktu nabrek- odpornost proti infekcijskim ne in tako varuje črevesno in boleznim. Zoper drisko pri želodčno sluznico, kalij, kal- dojenčkih jim pripravimo dj. železo, folno kislino, vita- juho iz nastrganega koren- mine skupine B, vitamine C, čka. D, E, PP in druge. Korenje se * lahko pohvali tudi z izjemno veliko vsebnostjo selena, za imunski sistem najpomembnejšega mikroelemen- nje, da korenje ureja in pota, ki varuje naše celice pred spešuje presnovo, izločanje sovražniki. Lahko bi rekli, dâ seča in žolča ter nastajanje se v korenju skriva prava in izločanje mleka. Krepi mala naravna lekarna. Zara- imunski sistem, poživlja, me in pri moških povečeval zdravilo zoper bolezni grla in di omenjenih učinkovin je bbži vnetje sluznice preba- sposobnost za oploditev. pomembno živilo za otroke, vil, krepi srce in ožilje, iz- Korenje na hitro Na splošno velja prepriča Zajci so naravnost nori na korenje. zoper slabo počutje nasploh se izkaže sveže iztisnjen ko- bolnike in starejše ljudi. Pri- boljšuje vid, skrbi za lepo .. • . renčkov sok 2 dodatkom poroča se oslabelim, slabo- kožo, deluje pom^ajevalno in prehladu • krvnim, šibkim, rahitičmm, zaustavlja proces staranja, kratkovidnim, posebej otro- blaži starostne tegobe in via- kom, ki si lahko 2 uživanjem ča moč prebolevnikom, po- prehladu in gripi koristi, če korenja popra vi jo vid. spežuje rast nohtov in las. vzamemo trikrat na dan po medu ali limonovega soka. Proti pljučnim boleznim, pomlaievalni napitek Napitek, ki deluje pomla- Potrebno maiđoratorijske tehnike, - opravljen stroko^f Izpit, - poznavanje Ma z računalnikorr. Kandidati naj svoje vioge z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na r^lov: Psihiatrična bolnišnica Begunje, Bngunje na Gorenjskem 55, 4275 Begunje na Gorenjskem. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Kâdlo Sera d. 0.0., Kapucinski og 4220 Škofja Loka. tel: 04/506 50 50, hx: 04/506 50 60, e-mail: infodradichsora.si Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. TLLL SAT TILL IV 91.0 MHz upuiui.p0tepuh.com WWW.CORENJSKlCLAS.SI Računalnik in jaz (i6o) Robert Gu§nN Skoraj 1,1 milijom rednih novnp dosegljive pakete za pa kupci opaž y o prepočasno uporabnikov svetovnega spUta uporabnike. imamo v Sloveniji, kar je 64 odstotkov posameznikov v sta- Kaj pa ljudje najpogosteje počnemo na internetu? Še vedno dostavo. A to je že podrode, ki ga internet ne obvladuje. Za sedaj "teleportacija", ko bi se no- rosti med 10 m 74 let. Največ najraje internet uporabljamo ročcno kar preneslo k nam, še internet uporabljajo posamez- za pošiljanje in prejemanje elek- ni mogoča, Kdo ve, morda pa niki med : o. in letom staro- tronske pošie, veliko pa na njem kdaj v pňhodrwsti. Pri nakupih sti, najmanj pa ljudje v starost- išáímo tudi infomuuije o bk^u Šc vedno bolj zaupamo doma- nem obdobju med in 74. ie- in storitvah. Povečuje se delež iim ponudnikom, sajje bilo kar iom, saj je takih le 22 odstotkov, uporabnikov storitev e-uprave, S4 odstotkov nakupov optavlje- Zanimivoje, da se je ravno v saj 8 odstotkov uporabnikov nihdoma. najstarejši sfeupmi uporabni' preko teh storitev komunicira z Spletno komuniàranje na- kov Interneta delei uporabe državo in tudi izpolnjuje ter po- rašča, saj je jbrume bralo kar najbolj povečal, od leta 200^ do šilja obrazce. Bistveno pa seje odstotkov uporabnikov, opazen dafiei za vti kot polovico. Pri povečal deki tistih, U preko in- pa je tudi pcrast pri upo'xtbi tC' uporabnikih bistvene razlike temeta nakupujejo. K temu lefbnskik in video klepetata preko med spoloma ni, saj tako moSci najbolj pHpomore ve^e zaupa- računalnika. Spletne klepetal- kot ženske enako radi uporab* nje iVi vla^nje v varnost ter za- nice $0 še vedno zanimivt, saj je Ijajo internet. No, vsaj tu smo sebnost na Internetu. Po/cg tegfi njihova uporaba k kar v vzpo- bolj ali manj erwkopraimi. pa so običajno ruikupi preko in- nu. Sodelovanje v socialnih Internet in računalniki se Pri vrsti dostopaje v Sloveni' temeta cenáši. Se splača, tord. omre^ihje za ljudi zanimivo. vedno bc^j uporabljajo. Vse veČ ji v ospredju Hrokopascy^ po • Letos je preko svetovnega Uiko da ima svoj projil v njih mis je, ki nam internet pred- vezava, ki omogoča najviše hi- spleta nakupovalo že 2S odstot- kar 22 odstotkov uporabnikov, stavlja osnovo za naŠe delo m trosti pretoka. Največ ljudi do kov posameznikov. Med temi zlasti v starostni skupini med omogoča, da je naše življenje intemeta dostopa preko xDSL pa je kar 8} odstotkov takih, ki 16 in 24 let. Zanimivo ji, daje lažje in bolj udobno. Letos ima in kabelskegfi dostopa, pri tem to počn^o bolj ali manj redno, tu delež ženskih uporabnic več- dostop do intemeta že 64 od- pa je dostopov prtico modem- Intemetni nakupovala $0 naj- ji od moških uporabnikov. stotkov slovenskih gospodinj- skih povezav že izredno malo. pogosteje posegali po filmih. Računalnik je iz ozkega po- stev, kar nas tudi v evropskem Delež širckopasavnih povezav ^asbi, knji^h, revijah in pro- ârolja uporabe preiél v naš merilu uvršča med holj pridne seje od leta 2007 do danes iz gramski opremi, velikokrat pa vsakdan in nam omogpća delo, 0ede uporabe sodobnih komu- 44 odstotkov povzpel na 56 od- so se odločali tudi za obleke ter življenje In aktivnosti. Id so bile nikacijsklh poti in storitev. Pri stotkov. K temu bistveno pripo- športno opremo in nakupe ie dolgp ruizaj nemogoiie. Ra- temje pri delu račuruUnik sko- more dostopnost do multime- vstopnic ter rezervacijo poto- čunalnik je naš prijatelj in za^ raj že scmo po sebi umeven, dijskih vsebin, ki terjajo hitre vanj. Kupce najbolj pritegi%e veznik, pa č^ravje včasih mu- doma pa nas k temu običajno povezave, in pa širo^< spekter praktičnost takega načina na- hast, nam vsuno ponuja obiio nnsiii/o ctroci. ponudnikov, ki ponujajo ce- kupovanja, kot najbolj moteče zadovoljstva. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE prosta delovna mesta na gorenjskem (rr/ž) OUMIC BBQ POOJU rok dO. 29.lt.2009; A KViCK. W.O., POLWNE NAD ŠKOFsK) LOKO 13. PCUMÍ rok do 04.11.2009; OM Umm MARKT, d O a. LTTOSTROJSKA C 4«.LJ rt* Ott JUŽtl- liUKINAH s p,, WU- BREZJč Itt. KAKLO roK do- ^311 2009: JO§KOV HflAM. do.O., LOC1.6ÛOO NOVO UESTO rok Oo 06.11.2009; KMfTUSKA ZACRLIGA MH- JKA. z 00. PC U. SAVUS 69, LJ tok do: 12.11.2009. 2U.A. d.o.O. M£JA PDlOill KJJVEC rok do: c4112009. oš HElENE PUHAR KAAM. KIDRIČEVA C. 51, XRAfU Bstonošoistt tznauBá ŽtliZOKRlVEC: n» ocr 2&012010; Or.01.2C10; ORAGAMILIEV, SP., STFIA^^EVA UL 13. U KUHARSKI PON^Nix; ro» oo: 09.1120Q9; ni ALPIN£A, d.tf. BOnOV^HL^ C. 99. KRANJSKA ÔÛRA VARN0STT41K RECEPTOA; rok do; 29.11.2009, PLUS OPBITA, lo.o., VRTNA UL 24. KRIŽE ČISTILEC VOZIL: tok do: CS.tl 2009: PORSCHE AlfTO. D.O.O.. MAVMICAFUEVA UL 5. U MONTER MA TEREMI; rok 08.1t.2009; SOS Ut m. D 0.0. TRŽAáKA C. 2. U VOZMK v MEDN. TRANSPORTU; rek tfo: 11112009: PAVEL VIDhtAR. S.P. 2EJE ^Rf KOMEND 7, 1218 KOMENDA OBOaOHliC L£SA rOK do; C9.112009: MANPOWER, d.o.o., KORD^ KA (X 14. KRANJ OSK&UlfC niRMEI fOkOr en 2009; TOP TEH, dOA, REB£R PR ÍKOFUICI 10,1291 nssuB rok do Oi.11.2009. EUS SEJMI; d.o o., &RAÛ 76, CERKUř nMorw tok do: Î5.IÎ.2009; 6BR SECURITY, cí.c.o.. IfTALlSW C. 5. U KU KlUnU (ZMBAZBI100 llfn 2ERJAV]$T fOk dO; 09.112)09, KREATIV INDUS-TflU«.. SAVSKA LOKA 4, KRANJ «PL m umiTMusKE eMSH» mi rok do: 04.112003; BOLNIŠNICA, GOLNIK 36. IjOLNIK npt iKl »OKZUE m\ do: 20,11.2005 GRAD, d.d, GRAJSKA C. 44. BLED Hll. DIPL EKONMBT rok do: 14.11.2009, PEKO, dd., C STE hlARfE AUX MINES 5. TR^IČ «PL EUWnUCTfltl (Dh do: 11,11.2009. DELNICA, doo., TRŽA^ C, U PROF. KRTTOLOSS ZA DOSEWO MTENE rok do; 04.112009; OŠ HELENE PUHAfî KRANJ, C, 51. KRANJ oitmm iDk do: 29,112Û09, ZS BOHINJ. MLADINSKA C. •,8L£D rok do: 36.11.2009; 20 JESENICE, C. MARŠALA TITI 78, JESENICE rok do: 29112009, 2D RADOVUiCA, KOPALlS- KAC 7. RADOVUiCA rok do: 05.112009; ^ TRŽIČ. BLEJSKA C. 10. r(» do: 0311.2009; SPLOSNA BOLNIŠNICA LA.POUE 35.6310 IZOLA (KLDEVTAUIE KEOlCOC rokdff 19.1I.2009; 2D ŠK. LOKA, STARA C, 10, SK.LUKA npL Fiaimiuftri m rok do: 15.1i.2009; CENTER MATEVŽA LAN» GU5A, RADOVUICA, C. NA JEZERCA 17, RADOVLJICA iHLiEDiCfK tfîtvm tnM mam rok do: 29.11.2009; 2D BOHINJ, MLADNSKA a 1.8LED ofl. vnchtt mmsi pedutuic rok do: 05.1120û9. ZD RADOVLJICA. - MB4'S CLUB, d.o.o., CVnUČNA UL. 24. 30DO CELJE STKDKOVNI DELAVEC; tok do. 11.11.2009; CSD JESENICE, C. ŽELEZARjfV 4 A. JESENiCE fBoioioiaA mom DiieaAZBA nZlOTERAPEVT; rok do: 22.11.2009; CENTHfl MATEVŽA LANSUSA RADOVLJICA. C. NA JEZERCA 17, RADOVUlCA umvERznmu (ZOOAZM GEV DIREKTOR ; rokdo. 03.11.2009; BUSINESSMAN'S CLUB, d o.o„ CvmJĆNA UL 24. 3000 CELJE DELAVEC V MC; rok do: 07112009, COF TRŽIČ. USNJARSKA UL 1 TRŽIČ L060PED; r(M do: 17.11.2009: ZD ŠK LOKA, STARAC. 10,LOSA ZUUVNIK SPEC. RADIOIDG; rok do; 0811.2009; SEPTUM, d.o.o. ŠMARTIVSKA C. 53. UUBLIANA M tfaMii M ifeMm P«Mtt 2nÉ RS a aMiviBii. 2rt0 pocmiciaM prolan t/m (Mm m. Pm bta and pnflttfflM Ml iZAii» DIM. lii r> KttHWi «lilttM M a Mete te ZMOK ddom larii^, nafeii SHII II nnH« infi 2^ . Vri DnriHl k iDltoM MAI a IcitBg*!: mů éàH k nkt Û m » ivA; • m N«i£i tnv RS U audnMt: inJlMitSLitlfJi, Bnin i^onriteo, it a BSfiftlM Biprti pri iNM mm GORENJSKÎGIAS toiek, 3. novembra 2009 ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT 21 odstavil Starmana Žirovski svetnik Viktor Žakeli je v pismu župana Bojana Starmana in podžupana Marka Mriaka pozval k odstopu. Boštjan Bogatai pismu je veliko resnic, ven- razil Stanislav Mlakar, ki je odstavljali niti imenovali, žu-dar ie predlog opozicile nato sejo tudi protestno za- pan imenuje ali odpokLče Žiri • V pismu je Viktor 2a- drugačen. Predčasne volit- pustil. kelj zapisal, da so leto pred ve so nesmotrne. Župan Mrlak se je najprej vpraSal, tudi podžupana." "Ne govorim o menjavi žu* volitvami brez župana, v ob- naj ostane, korektno pa bi ali so Časi res tako kritični: pana, ampak o koraku načini pa je odprta vrsta pro- bilo, da^ imenuje novega "Še pred letom je bil župan v prej. Župan )t Čez teden v blemov. "Župan, vaša nova podžupana, saj je Marko Državnem zboru, pa ni bilo Murski Soboti, že do sedajije- služba terja celega Človeka, celo v Žireh boste malo in Mrlak sedaj normalno za» razburjanja. Mojo podžupan- ga dela pa bi bil lahko kriti- poslen in nima časa." Pre- skofunkdjovodimvskladus Čen. Ne zatiskajmo si c-či, časa za občirK) ne bo. Pred- pričan je, da bo županu pooblastili, nobene dejavno- na občini potiebujemo me-lagam, da odstopite kot žu- Mura vzela veliko časa, sti nisem opustil. Če bom od- nedžerja," mu je odvrnil Kopan iz vsebinskih, politič- med tednom ga v Žireh ne stopil, bom tudi kot svetnik. pač, Marijan Žakelj pa: "Ne nih in moralnih razlogov. bo, sam pa na seje občin- Pa Imejmo predčasne volit- idealiziram deb župana, ven- Odstop predlagam tudi skega sveta ob petkih in so- ve." Župan Starman je pred- dar njegovo delo ocenjujejo podžupanu, do volitev ime- botah ne bo hodil Zato naj lagal glasovanje o novem volivci." Starman je razložil, nujte novega, ki bí opravljal Mrlaka odpokliče, na nje- podžupanu (BeoviČu), a ga je da je v neugodni situaciji, saj podžupansko funkcijo," je govo mesto pa imenuje To- Marijan Žakelj prekinil: "O je sprejel ponujeno delo v od» zapisal Žakelj. neta Beoviča, najstarejšega Čem bomo glasovali. Izvolili Na seji ga ni bilo, zato pa svetnika. Nestrinjanje s se- so vas občani, ne smešite se. daljenem kraju, za župana pa ne bo več kandidiral. Beovič je (tudi) v njegovem imenu jami ob petkih je že ob po- Odgovorni ste volivcem in ne je na morebitno imenovanje Martin Kopač povedal: "V trjevanju dnevnega reda iz- svetniku. Nikogar ne bomo za podžupana pristal. vodovod in kanalizacijo Manj Tfžiški občinski svetniki so sprejeli rebalans, v katerem bodo manj denarja namenili kanalizaciji, vei pa vzdrževanju cest in nakupu zemljišč. Brigita Benidik ja iz državnega proračuna. nje-Žiganja vas ter obnova Po sprejetem rebalar^u Tudi odhodki so biii v prvi in gradnja primarne kanali- proračuna bodo za ureditev Tržič-V prvi polovici leta se polovici leta nižji, saj so po- zacije in vodovoda. "Ves primarne kanalizacije in voje v cržiški občinski prora- rabili zgolj 7,85 mQijona od razpoložljivi denar name- dovoda namenili 5,26 miLjo-čun nateklo 7,6 milijona načrtovanih tridesetih mili- njamo za slednje projekte. na evrov ali 2,2 milijona evrov evrov prihodkov oziroma le jonov evrov. Občinski svet- Trenutno potekajo dela na manj od prvotnega načrta. 2C odstotkov od náčrtová- niki so se odločili, da bodo več področjih, 45 odstotkov Manj denarja bo tudi za grad- nih 26 milijonov za vse ne.katcre načrtovane inve-leto. Manjši so bili prihodki sticije premaknili v kasnej- del na gradnji kanalizacije in 68 odstotkov na vodovo- n\o sekundarnih vodov (sedaj 961 tisoč, prej 1,57 milijona od premoženja in komu- še obdobje. Med pomemb» du pa smo že opravili, " je evrov) in za odpravo posledic nalnih prispevkov, zaradi nimi projekti, ki v p^^cm pojasnil župan Borut Sajo* neurij.Zacestebodonameni- slabih razmer na trgu je . polletju še niso bili dokon- vic in dodal:'Stroški so vi- li skoraj 1,7 milijona evrov\eč. bilo manj prodaje nepre- čani, so centralna čistilna soki, vendar je to dobra in Več denarja bo tudi za nakup mičnin, manj je bilo denar- naprava, kanalizacija Sebe- dolgoročna investicija." zemljišč in ureditev drsališča. Balon za medvoške tenisače Člani teniške sekcije Partizan Medvode so dobili svoje prvo pokrito športno igrišče. Maja Bsrtonceii Medvode • Teniška sekcija men Knez, vodja teniške sekcij e. Igrišče so že preskusili in društva Partizan Medvode pretekli teden začeli treni- je pred kratkim dobila po- rad. Igrišče je veliko 36 krat krito teniško igrišče - balon, 18 metrov, vrednost investi- ki ga doslej niso imeli, tako dje pa je okrog 95 tisoč e/- da so se v zim^em času na rov, od tega so od Fundaci« treninge morali V02iti v je za šport dobili 30.500 ev- Kranj in Šenčur. Balon so rov nepovratnih sredstev, postavili na rokometnem od Občine Medvode skupaj igrišču pri dvorani TVD 41 tisoč evrov, preostalo pa Partizan, ki so ga v zadnjih so njihova lastna sredstva. letih uporabljali igralci in- "S to novo veliko pridobitvi- line hokeja. jo pričakujem, da se bo ie "Pokrito igrišče nam po- povečalo zanimanje za temeni zelo veliko. Je prvo nis v Medvodah, tako med pokrito igrišče za tenis v mladimi kot med rekreativ-medvoški občini. V ftmkdji ci. Trenutno imamo okrog bo od oktobra do maja. V 50 otrok, naši igralci pa na- prvi vrsti bo seveda name- stopajo v vseh kategorijah, njen igranju tenisa, tudi za Članice so bile v poletni se- rekreacijo, bo pa možno na zoni tretje v prvi slovenski njem igrati tudi dvoranski ligi, člani pa tretji v drugi nogomet," je povedal Do- ligi," je še pojasnil Knez. Balon je velika pridobitev za medvoški tenis HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Netálo 7i o(^avo spt«;9namo do rH^^onn f^k^u ^ivbnd Ait (^Iřiwnuivt rKtt i vKrđ^tuu c«poUh doionnfeliUin^esrtijM JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LAMCOVO 91,4240 RAEXMJIO^ TEL: 04/5315 249. Izleti: MADŽARSKE TOPUCE: 19. • 22.11,28. 11 -1.12,, 17.12. • 20. la.iTKST: 18. n.; BERNARDIN: 15. n-i8,ii. ; RIM 19, n. -22.ii.:T<»OLŠClCA; 30.11.: MARHNOVANjEi 14 11.: gUTOMER-BOZlČNI PROGRAM: 23.12.-26.12.; PALMANOVA-TOVARNAČOKOLADE: 1.12.; ŽIVE lASUCE V RAZKRIZJU: 26.12:2. v 2010 obvestila o dogodkih 08)avljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDTVE Večerni nakupi v Wolfsbergu Mestni marketing in združenje trgovcev vabijo goste 2 Gorenjskega na izlet v Wolfsberg v petek, 6. novembra, od 17. do 21. ure, ko boste lahko uživali v večernem sprehodu In nakupovanju v Wolfsbergu na Koroškem, ko bosta za luč skrbela le luna in ogenj. Kako se pri vas reče Gozd Martuljek - V dvorani nad Gasilskim domom v Gozdu Martuljku (Zgornje Rute 85) bo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri prireditev, kjer boste pregledali hišna Imena» ki so jlii na- brali za Gozd Martuljek In Srednji Vrh v akciji Kako se pri vas reče. Zbrana hišna imena bodo osnova za izdajo knjižice In kasnejšo izdelavo tablic s hišnimi imeni. Karierni kažipot Kranj • Študenti Fakultete za družbene vede vabijo na Karler-nl kažipot - srečanje študentov, profesorjev in delodajalcev, ki bo jutri, v sredo, 4. novembra, med 9. in i8. uro ná FDV. Za otroke v knjižnicah Radovljica • Vilinski pravljici otroci v knjižnici lahko prisluh* nejo v četrtek, 5. novembra, ob 17. uri, Bohinjska Bistrica « Vilinski pravljici otroci v knjižnici lahko prisluhnejo jutri, v sredo, 4. novembra, ob 17. url. IZLETI P(Á\oó po Kraškem robu Kranj • Pohodniška in planinska sekcija Društva upokojen- cev Kranj vabi na pohod, ki bo v četrtek, 12. novembra, in bo potekal od Podpeči po koiovozih in gozdnih poteh. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 9. novembra. Goriška Brda Šenčur • Turistično društvo Šenčur organizira v nedeljo, 15. novembra, turistični Izlet v Števerian in Goriška Brda. Infor- madje In prijave zbira do nedelje, 8. novembra, Franci Erzin po tel. o41/875'8i2. Po Levstikovi poti Kokrica • Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kokri-ca 7. novembra vabi člane na pohod po 22 kilometrov dolgi Levstikovi poti od Litije do Čateža. Zbor bo ob 6. uri pred Domom krajanov na KokricI, nato pa se boste s svojimi vozili odpeljali v Ljubljano, odkoder nadaljujete pot z vlakom. Šenčur • Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 14, novembra, na pohod po Levstikovi poti - popotovanje od Litije do Čateža. Informacije in prijave zbira do četrtka, 12. novembra, Franci Erzm, tel. 041/875-812. Kranj - Odsek za pohodništvo In vcdništvo pri Planinskem društvu Kranj organizira 23. spominski tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 14. novembra. Rok prijav je do četrtka, 12. novembra, do 17. ure in zasedenosti avtobusa. Prijave z vplačili zbira Planinsko društvo v Kranju. Koroška C. 27. - teL 04/2367-850. Kranj ' Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na udeležbo na pohodu od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 7. novembra. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 6. novembra. Marti nova nje Sko^a Loka« Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka obvešča čtane, da sprejemajo prijave za martinovanje, ki bo v soboto, 14. novembra, na Dolenjskem. Prijave sprejemajo v KAŽIPOT, MALI OGLASI GORENJSKI GLAS torek, 3. novembra 2009 društveni ptsarrti. Obveščajo tudi, da sprejemajo tudi prija* ve za koriščenje kapacitet za letovanje ohranjevanja zdravja, prijavnice in razpored terminov dobitev pisarni vsako sredo od i6. do ïS. ure. PREDAVANJA KONCERTI Koncert kitarskega dua PREDSTAVE Blazno resno o seksu Radovljica • Koncert kitarskega dua Damjan Stani$ić in Voj- • Bled • V Festivalni dvorani si lahko v Četrtek, novembra» ko Vešligaj, ki je bil zaradi bolezni prestavljen, bo v Baročni | ogledate družinsko komedijo Dese Muck in Prešernovega dvorani radovljiške Graščine jutri, v sredo, 4. novembra, ob i gledališča Kranj z naslovom Blazno resno o seksu. 19. uri. • Tehnologija čebelarjenja z nakladnim panjem Britof' Čebelarsko društvo Britof • Predoslje vabi na zanimi vo predavanje, ki bo v petek, 6. novembra, ob 16. uri v go- • RAZSTAVE stifni Pri Sprajcarju v Britofu. Samopodoba: domet in omejitev naših želja Razstava ptic pisarne v Kranju, Oldhamska 14 (pri Vodovodnem stolpu). čez Ande s kolesom 9. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 16. ure. Valovanja Gobe «d«' vrednosv. den r-- \ >604 . ^ P« Gorenjci Gla^ 4 60 ^ _______ glasa jO Gorenjski Glas MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJE DELO, Spletni marketing, d.o.o„ litostrojska c 44c k 1000Ljubljana,Slovenija, T:01 51 35 700 V£C INFORMACIJ IN ZAPOSLm'ENlH OGLASOV NA; www. m oJ«de lo.com, info i'm ojed elo.com Kuhdr • vajenec m/2 (Zgomje Pimič« • Iščemo mIsdeQâ ndđobucl''i&9a kuTiana/Kuhanco 2 do jčenju in cpcoctnievaniu v kuharskih spretnostih 1er resnim odnosom do d^la Zapoett?/ » pf^ko âtvijenl&Kega servtsa z fražnoe^ ka&ne^ redne záposiitv« ak rodno debvno raznierje s poskusno dobo. Ste «2 efttlieo Mfi«^ m ^delo zaniTtt? PokRčite, pářteeli pe nes l«r obiaćite. Gostilna Mhovec. Petač Jemei s p,. Zgorrje Pvnić« S4. 1215 Uediode. orijave zbiramo do 20. 11. 2009. Ve< na wMw.mojedato.com. (300- 500) liMmo strokovno podkovano u projektiranje m/2 (Lesce) Zahr^An»pogop*VI al^^l.siopnioun^.izobrazbearojneaN^radbenesmeriteobolorh iskJ kMkacir), obveato siroKcvni izpri za odgovomesa pnsteMantd h odgovornega vuOtiftOtri, t nine nairiu 5 tel delovnih okusen} na področju projeldlranja, l&uSnle ru po- dro<:tt tehnoK)gúe i^èœnia odpadnih vod so prednost. aUKfio znani» v«aj «nega tujega ^ka angieáU ali nemiki. Regenorac^a. d. o, o„ Alpska 43, 4248 Lesc«, pnlav« Tbh r«UT>o jo 26. 11. 200S. Već na www moiedeto.com. Planer • kontrok^r v dužbi kakovosti m/ž (Bleska Dotifsvai V^šli i)ekM>e naloge bodo' czvajanie vtocfne kontrole, kontrole v procesu, končne kcMv trďe. Nudimo taposTitev za neddočert &as d 3-meaein)m poskusnim d^om, enoiz-mensko dek>. delo v cinamićnem okotu. Technoplast, d. o. o.. Ble^sKa Dobrava 124, 42?3 Blejska OoOrai«. pn^ave zbiramc do 26,11.2009. Već r«ww*v.'r>oieđelo,com Stroiol Jri^nir f tehnik m/l (Naklo) Delo^ mesto tAljučije tržer^ In »«tM^ie. komurtirenje z dornaiinj in tujirrv pan* nen'i. sprerrdjanie razwoia tr^lća. uvajanie novosti 1er sodelovanje z ma/ketingom prt oripra^ promocijskih sKtr.no3ti. MB-NaKlo. d. o, o . Ulica Toma Zupana 16. 4202 Nakfo 'pnifrAzblramodo22. H. 2009. Več na www notede^o.com. Natakar, kuhar, sobahoa m/i (ve£sodelavcev)(Hotel Bel^e Kr^j• imadet- rta Ocra} Zarad povečanega obsega deta v soi kolMw sprejmemo dws tasena r^alakar^. ođićnega kuhala in djsledno sobano?. Nudimo stimuIaiwK) pteàio, ragrajevanje u&. pet« dôiô, možnost napredovanja, bwnje, redno dete-no razmerje s pointfn t^om In ř«»k»Aníri dtfimii 3 Motel B^levue, d. o. o., êmaoemo gora ô. 4û00 Kranj, pnov€Zbiramodo20.11 2009. Već l^a vAvw.mojedeb.oom. Nđtdhar - vajenec m/t CZgomie Pimiče - Ueckctde) ščerro mladega nadobudnega sodelavca/ko zà strežbo z zeljo do u&enju in uĐopoinie^đnlu. z veseljem oo vsakodnevnega stika z razJI&nimi lluoml ter resnim odnosom do dela. Zaposlilev je preko študentskega ser.^sa i možnost/o Kasnejše redno zaposicrve ali redr>o delovno romierje s poskusno doto. Ste tz okoNce Medvod in vas delo zanima? Pokik^te. pišite aN pa naskai obiščite. Gostilna Mihovec, Pelač Jernei s.p„ Zgornje Pinuce 54, I2ts Medvode, pnjave zbiramo do 20. 11. 200d. Veó n^ Mvw.rnoiedelo.eom, Samostolr^i kuhar m/2 (Zgornje Rmtče - Medvode) Pogo)! skušnje v kuhinji in zTianje s področja kuharstva, kreativnost, samostojen, vesten in cdgovoren odnos pn de(u, homunikathfiost, do dela v kuhinj in i Ijudm. Nudimo: delovno razmerje za neúoiccer ôas s poalWo dobo, stimiMno pladb z moŽDOStjo naprodv^m, ZBrirrňio, ezmsv polr>o delovno OKO^, možncel dodalrega cœbnega in poKËcT^ega mbrazevarv. (Bosnlna Mhc^^c, Petač Jemef s.p, Zgornje Rmiće &4,1215 Medvode, pn»ave zbiramo do 20.11. 2009,na wmw,mo^elo com. R2ioterap9vt m/ž (Snovik- V kolel^ vabimo novega sodelavca za delovno mesto Tizloterapevt m/1 táčemo osebo z ushBzno oob^azSo ftzKilerapevi aii d^sl, fîz)atefape%^, kj je komtjnikxrvna m jo i«muniKac«a 2 gosti v«seli, ki o9i/i3da alovenakj in angleSu ^ezik in ki le pnprai^iena na nadaljnje u^oosabljanje. Nuď^ urejeno devxns okolje v eko lerm^. slimuLartvnI naćfn nagratevania. Terme SraTÂk-Kamnd^, d, o c., Moikoâ ool 5,1 ?40 Kamnik, sn^avezb»-ranodo 19.11. 200B.\i^ na www.rr«Medeto.com. Program« ,N€T IQučne odçMvnosti. načn^vonie m pfc^ramiranje napredni aplikacii s poudarkom na ovtomdizaeiil poiďovnih procesov In aplani integraciji aplikaoj, naćrtmenje In prcçfumr ranie napr«<^h apfikaoii imemega intoonaajskega sistema podietja. določanje strukture m modela aplikacij, implemerrtaciia In lArajanje reàites. zagotavljanje vamega In nemotenega detovanja v»eti izdelanih programov, sodetovanjev pfojefdnih lupinah pri nadaljnjem razvoju programske opreme, REPROpnnt, d. o. o.. Stara ceâa 13. 4000 Kranj, pnjave zbkamo do 2?, 11. 2009, Več na www.aioted6io.com. Prodajni referent m/i {ŠKol^ Loka) PncakujeiTc: vsaj vtáfo izoOrazbo ekonomske aJ» tehnične smeri, aktivno renje sn« g^elkega aK nemškega jezild šola za zdravstvene delavce. <»ov1jen slrok^^i izDil, zaželene daksvne izfmànje na er^kih afi podoariih delih. Delovno razmene bono sklenilj za dciočen čas enega leta (nadomeščanje delavka na porcdniékem dopusru oz, di^sru 2a nego in verstvo otrcka), kasr«e moma zapoeHtei/ za nedoločen čas Bolnišnica Golnk, Kliničrd odd, za pljučne bolezru in aergijo. 3olnik 36.4204 Golnik, pn^ zbiramo do 26. ti. 2009. Več na wmv. mtiedelo com. Več na www.gorenjskiglas.si/Oa2ipot Kranj • Humaria. združenje svojcev pri skrb? za mentalno j Šenčur • Društvo za varstvo In vzgojo ptîc Lišček Kranj zdravje, vabi danes, v torek, 3, novembra, ob 17. url na pre- i prireja konec tedna, od 6. do S. novembra, v Domu krajanov davanje dr. Lucije Mulej, dipl. sociologinje, Samopodoba: i v Šenčurju regijsko razstavo ptic Lišček2009. Razstava bo domet In omejitev naših želja, ki bo v prostorih društvene i za obiskovalce odprta v petek od is- do 18. ure, v soboto od OSMRTNICA Radovljica-V radovljiški knjižnici se bo danes, v torek, 3. novem- • jesenke - Odprtje razstave likovnih del Valovanja akadem- bra, ob 19.30 začelo predavanje Čez Ande s kolesom. Na popo- i ske slikarke, magistrice umetnosti Milene Gregorčič bo v Če-tovanje vas bosta popeljala janež Križaj in Nataša Robežnik. : trtek, 3. novembra, v galeriji Kosove graščine. Umila je draga žena in rnama Marija Klement roj. Šoberl iz Radovljice Od nje se lahko poslovite jutri, v sredo. 4. novembr 2009, od 10. ure dâlje na pokopališču v Radovljid. Pogreb bo v Četrtek, 5. novembra 2009, v ožjem dnjžinskem krogu. Cvetje svojd hvaležno odklanjaj v korist Bolnišnice Jesenice. Žalujoči: mož Viktor in sin Aleš z družino LOTO Rezultati 87. kroga -i. novembra 2009 8,n,i3,14.78,21, 37 in Lotko: 3^5008 Loto PLUS: 7. 20, 28, 29, 33. 36, 39 In 23 200.00G Predvideni 000 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malioglasi@g-glas.si og 13$e sp ejemđ mo: za objavo v petek • v sredo do 1730 fn za objavo v torek do petka do 13,30! Delovni {as; ponedeljek« torek, četrtek ne prekinjen o od 6. do Í7. ure, sreda od 8. do18., v petek od 8. do 14. ure, soiMte, nedelje in prazniki zaprto. coiSKE^ -enwKS invKA ima^ Sditafievi ulica 7,4000 Ki^nj www.iwpremicníjw ^nasfóv: lnfo(g)gnd,si tel; 4 28139 04. fftx! 4 aSi 39 07 gsm: 31 536 57Ž enosobno klet. 2. rtâd., adaptirano 09. le. 49 m2 * priključki» popo noma - cenJer ' IVO, 79,000 eur. « 040/853^74 8Û0A5S3 NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM KRANJ -okolica; 51,67 rn2, ma/^sar- da većstan. objekta» lasten vhod. obn. I. 03, solastništvo na parceli, 7d,000 eur, SVET RE d. o. e,, Nazowvaul. 3. . ©051/237-031 Mûeau 42 m2 ♦ I. popolnoma eg IVO. KRANJ - okolca, 1S. 45.42 m2 v I. nad. večsienovan^ke hiše obn. I. 09< mima Okolica» óudovlt ra29lod. 60,000 eur. SVET RE d. o. o . Nazoridva ui. 3. BMéélS enos08ko klet, 1. nad., vsi adaptirano 09, Krarij • cantor Picerija Romano). 69,000 eur « ITO NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRO J. 4000 CRAN] TEL: 04/2341-120, 04/23><é-670 041 /755-296, 040/204-661, 041/90CK»9 e>poSta: ítd.n«preffiicnine 9 síol.net wvw.Hd^lus.si T U R ''^T A N ]UR>TAN. nepreml6i ina, d. o. o PE Cankarjeva ulica 03 (siâio-m est no jedro), 40C0 Kraij. te^.: 04/236-$2-i4. e^polts: infb(S)iu rÍQ4»m,S( DVOSOBNO STANOVANJE Kofoàka Bela. v celoti obnovljeno fn opremi* J&no.ir040/d35-iô3 V STANOVANJSKI HIŠI v Kranju 000- amo stanovanje » 115 m2, zbalkcvsm, resf>i najemniki poKJIčrte 00 14. ui. S 040/S21-912 NAJAMEM MANJŠE STANOVANJE ali qar$on ierc v Mojstrani. « 041/582-214 HISE PRODAM HAFNERJEVO NASčLJE - prodamo polovico stanovanj^e^a c^/oićkâ, V 051/388-822 «««447 , d. o. o, repremi&;i r>s U dnjžba, Koroška c 2, Kranj Telefen: 236 73 73 Fax* 236 73 70 E-poiU. i nfbi^ÍKSt.si Internet; KRANJ : hiša leS.SG m2 s štirimi 1S $1an., oDn. I 09, garažni prcstor, mo^en nakup posameznih enot, 239.000 eur, SVET RE d.o.o., Nazor- ievs ui. 3, Kranj, r ooi/V3r-U3i Bcoeou PfteODVOR • tačenjamo z grsdnjo sta novanfsKeçia dvoicka na čudovHi Okaciji, 9 051/388-822 9aM4M V PO O REČI predam stariovanisko novogradnjo, 9 051/388-822 V STARf LOKI je v pnpravi gradnja a novanjakega dvojčke 02 o^odam parcelo z gradbenim dovoljenjem, Q VIRMANE • ^k lok:^ prnriamo 5Sar)o- vaniako hiâo ter dvojčka v gradnji» ugcdrvs, «051/268-822 «CĐA440 VIKENDI, APARTMAJI KUPIM BIVALNI VIKEND, kupi obrrkočju âkotje Loke, Selške doline, tf par. na ali POSESTI PRODAM PRI ŠKOFJt LOKI pio-^no ù^iceK i gradbenim dovoljenjem za (Mijćka In hâû, 9 051/38^22 VI PM AŠE - prodam zelo lepo parcelo na robu sandijKih semijisć s čudovitim razoledom, tr 051/388-822 OSTALO DODAM DVOJN) GROB na iéàa. tr •COOâS4 motorna vozila AVTODELI m OPftEMA PRODAM Eskimo, - 801 RF -12- 4 PNEVMATIKE Sava rabljene, 195«60-15 in dve posedi za sok, Torte« O 551 PLATIŠČA. GUME za različne a^e. V9Č dimenskj. malo rabJjeni akumulator-li, «041/722-825 soomçî gradbeni material KURIVO PftODAM DRVA - metrska ali razžagana, možna dostava, «041/718-019 DRVA • mešar^' bukev, gaber, ja^/or, jesen, hrast, možnost razreza In dosîave, cera 40 EUR, « 070/223-033 «oQï^ââ DRVA bukova, delno suha. cena 45 eur, možen razre: in doatava, « 040;336-719 šport, rekreacija PRfiDAM BlUAHD, nov, « 031/206-724 oûourû zívali in rastline PRODAM LIGUSTER • kalina, lepe sadike za živo meje, ugodno, « 04/53-18-314, 040/295-312 PODARIM DVA MUCKA, dobn ljudem, ki ste pnorîvijenè nuditi tcpe^ dom, stara sta 2 meseca, vajena čistoče, « 04/23- 32-C07 MUCKE, 096 ZE VELIKEGA MUCKA, lepo piSân prip«Iem ga rta dom, B 041 9005369 poslovni stiki GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VS£ ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ĆAS, TER UPOKOjENCE. do 50 % obr,, obveznosti niso ovira. Tudi kredit nâ osnovi vozita tn leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom, NUMERO UNO, Kukovec Robot s.p,, Mlinska 22,2000 Maribor» 02/252-48-26,041 /750-560 ■m kmetijstvo KMETIJSKI STROJI PRODAM iRObiLbc; za nevsu gno;, v u;ii/ 491-028 KUPIM SAMONAKUDALKO z» S«no SIP in BCS kosilnico. W 051/673-752 PRIDELKI PftODAM 8RIN0VE lagode, vreče po 30 preči9čer>e, c«na 1.90 eur/kg, možna dostava in mlerje, 9 041/926-011 »006533 KROMPIR jedilni in krmni, tt 031/ MOS48> vmO BENĆINA, če želite kozarec mladega vina. belega ali nďečega, pok* ličito, » 041/650 8e2 V2REJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA « d, bidl^jUd 10 Uril 8REJE OVCE, ovna 1er ovce In jagrjela za zakol, « 04/53-15-779 KOKOŠI NESNICE, slare 1 leto kn tei^ko ^mentalko, staro 10 dni, Sp. Gorje 12, Zg, Gorje, « 04/S7-$9- 160 M0MO2 KRAVO simeniaiko, brejo 7 mesecev, « KRAVO aimentaiko s teletom ali br»r, Olševak 40. Preddvor, rt 031/255- IÔ4 LEPE JARKJCE v začetku neanosti.fT 04/25-51-487 moeeis TELICO simontalko tt 03V539-377 ia S mdSBCBv TEUĆKO Ce - 6BP, »aro 1 teden. O 041/833-872 OSTALO PRODAM lepe. zdrave, ® 041/672- 040/845-860 GNOJ hlevski, uležan. bio - brez žagoriio. kvaiitcton. doolavim Ir^ zûjkJjo za œjo ali zakol, O 04/23-26-426. MMttS SILAZNE 8ALE fn seno v kockah, 9 04/25-26-261 floc«»oi ZAPOSLITVE Im/ž) NUDIM DELO dc^ dekle ali fant vsirežbi in pi-copek, Kiub Kovač, G(avř)a c 1, Nakto. tř031/339-Xi3 DELO PICOPEKU, Knetjan Fisinc s,p,. Planina 3, 4000 Kranj, 9 ecoeeta IŠČEM ŠTUDENTKO Zê delo v strežbi v popoldanskem času, iz okolice Preddvora Seljak, d. o. c., Sisi^a 1?, Pred- dvor. SIMPATIČNO dekle, lahko let, ojgovorno za delo v atrežbi za-poslino, sobote In nedelje pnr^sto. Kavni količek čuk, Kidričeva 47. O Gorenjski Glas 8 cm višine, redna cena 1,3 €, cena za naročnike: 1 € ,2 \ eni višine, redn« redna cena: ,6 €, cena za naročnike: 1,3 € « : àv«ce v rđ/licnih uivvâhii^hko kupite nt Gorenjshcm glosu, &ÍcKscÍ%ov.i c^iu ^ v Kr.injLi, v poncd^il^k, ror^k, cctr^ok od 8 do 17, ure« v MfřC\o od 8.do iS ure in v peiek od 8.do H ure Gorenjski Gfa^ » i ř. Narcjpop SO i7 loa kompleia pa pc řlTli pok* mrazu an vrocini, tekoče» voska 2a Eko Svcčo Uhku ^upitc ns Corcniskem 6 ciz/cisova cesta 4vKrartiij v pon^^rteliek ïoi^k C^^rtek od do 17. ure, v sređo 0Ó 8 do uro m V pMck od 3 do M GTC IZGUeiLI SLUÎBOt Pndnjžite se prijetni skupini zastopnikov ra terenu Pomagali varn bomo! Inf, od ponedeljka do petka cd 1$. do 16. uie na V 070/521-553, Jancorr^m, a, o. o,, Retnje 54, Knže V PE KRANJ priučimo in zaposlimo tetefon'Stâ/ko, delo od pon. do pet, od 8. do 15, ure, íntemationej, d,o.o„Ui M QrevenbfOich 13, Ceíje, •o 0s1/43s-j46 90063«^ Goatilna Loger, Hotemaze 3/a, 4205 Preddvor zaposli fanta ali deke ze delo v strežbi, tr 04i/3ôd-0ô1, 041 /335-079 j r ! J i 1 i i i TRAKSPORTCR T1HĆCK lLo.9. Vam ponujam PREIOZE ZA 6 0SE8 po Sloveniji in v tujino, VOZIA dilen tudi 1 NAJEM, Za vse informacije se obrnite na: ti^e,pIevnik@gmaii,coni 041 710 927 TS8NJENJE OKEN IN VftAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pn ogrevanju. Prepiha In ;}rahu nI večf Zmanjšan hrup, 10 let 9iram:ije. BE & MA, d o. o., Eksleneva6, Kamnik, V DELAM VSA GRADBENA DELA, kopalnic, predene stene . (asader&ka dela. slikopleskars* ka, čiéčenje poslovnih prostorov, popuši na vsa dela 10%, Tro • Cabrio s.p,, Kidričeva 4B, 4000 Kranj, « 031/427.127 900M11 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, notranje omete, lasade, adaptacije, tlakovdnje dvorišča, ograje,« kamnite skarpe in dimnike, kvalitetno. hHro n poceni SGP 8eni, d. o, o., Struženo 7. Kranj. 9 KOMPLETNA adaptacija stanovanj ir kopalnic, vodovod, certfraha, elektrika. keramika, knauf, pleskarska dela. KopaJnica samo v 7 dndh) Jani in Metka Rep, d, n, o,, Godešič 43 a Loka, « 041/757-10fl zasebni stiki iSKROMEN, pniazen, uspešen podjetnik z otrokom, išče zv€^o punco za skupno delo in žMjehje, 9 031/807-376 eooe«cis ŽENfTNA POSREDOVALNICA za vse generacije, zaslon) za nlade ienske, tř 031/605-495 sûmftofi RAZNO PRODAM več na http^/older.si ASFALTIRANJE m tlakovanje, izkop terena, prevzem komple t>enih ûei novo gradrie in adaptacije, izdelava ^sad, izdelava âkarp, AES. d,o.o,, Sadnikaiieva J, 4, Kamnik. 9 KIPARSKO • grav^raki voz, nov, 390 eur. šepirvg 490 eur, grafična preša za visoki tisk 390 eur. 9 040/809^04 KOTEL finski. Junkers Cerapur, 7, noroWcn. 9 041/831-175 «lUbM/^ POHIŠTVO POMERJ ASTERIKS SENĆIU Rozman Peter. 5. p„ Senično 7, Krize, 9 S9-55-170, 041/733-709: žaluzije, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarri' Ki. mariuze, vAw.asteika,r>et 3 K M DELAM vsa gra6 metra. Za pravo vzdušje so poskrbeli duhd, ki so se plazili med krošnjami dreves, ravno prav grozljivo ozračje pa je pričarala tud: množica Otroci so si lahko na delavnici izdelali svoj ČarovniŠkÍ kostum. osvetljenih izrezljanih buč. Otroci so si pred tekom z 66»6 metra. Čeprav je po teku čakalo še posebno pre» se vsi lahko posladkali še z metlarr.i lahko najprej izde- prizorišču z metlami posto- senečenje. in sicer jih je "zastrupljenimi" jabolki, ki lali svoje ČarovniŠko ogri» palo tudi veliko odraslih, ki pričakal gozdni mož, ki jim jih je prijazno delila Čarov* njalo in klobuk, metlo pa so bi morali premagati še bolj je razdelil Čarovnice na pal- niča Maja. Drugače kot je morah prinesti s seboj. Na strašnih 666 metrov, pa je Čkah, v katerih so se skriva- sicer po zastrupljenih ja- startu "strašnega" teka se je bOo ta razdalja očitno kar. le lizike. Nagrajene pa so bolkih pa so se po teh otro- zbralo okrog Šestdeset preveč strašna in se na kon- bile tudi njihove mamice, ci počutili naravnost odlič- otrok, Id so morali z metlo cu za tek ni opogumil nihče in sicer s Čarobnimi rožica- no, saj so bila zastrupljena čim hitreje preteči nataiiko od odraslih. Otroke pa je po mi iz papirja. Na koncu so z vitamini in zdravjem. MI ado po ročenci V SkoQi Loki so se 24. oktobra poročili Miha Buh in Petra Katrašnik, TomaŽ Kalan in Nataša Gajgar, Davor Prelogar in Udijâ Goljât, Bláž Kovač in Kâtdrina Živec ter Martin Umek in Alenka Šavc. v Tržiču sta se poročila Samo Dolhar in Barbara Mikolič, V Kranju so se poročili Primož Dobrovoljc in Petra Udir ter TrajČe CiČev in Nina GraŠič. Mladoporočencerr^ čestitamo in jim podarjamo polletno naročnmo na Gorenjski glas. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 40 novih prebivafcev, od tega v kranjski porodnišnici 23» v jeseniški pa 17. V Kranju se je rodilo 15 cečkov in Z deklic. Najtežja deklica je tehtala krepkih 4800 gramov, najlažji pa je tehtnica pokazala 2790 gramov, Na Jesenicah je prvič zajokalo 9 deklic in 8 dečkov. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2900 gramov, najtežjemu dečku pa ie babica natehtaU 4220 gramov. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo sprva oblačno s padavinami, zjutraj se bo meja sneženja spustila tudi do nižin. Dopoldne bodo padavine ponehate. V sredo bo oblačno, čez dan bo deževalo. V četrtek bodo padavine ponehale. TOREK SREDA Agmijj RS 2d ekolj«, U^ u m^tMr^L^ifo ČETRTEK 0/3®C 0/5"C 2/5°C 9 C«lo*ec '/// WA'C .um NfMxnMT Ù $/4*0 'O PaKA /M 12/8 'C Kranj Delavci Zvezde dobili plače, grožnja s stavko ostaja Včeraj bi se morala začeti stavka zaposlenih v kranjski tekstilni tovarni Zvezda, ki pa je bila v petek preložena za en teden, 2 2. na 9. november. Razlog je v izplačilu septembrskih plač, še vedno pa delavci čakajo na letošnji regres in poplačilo zapadlih prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno (sedaj že za tri mesece). Lastnik Dušan Dolamič in predsednica upravnega odbora Nevena Tea Corjup sta se prejšnji teden oglasila v podjetju, vendar konkretnih obljub o poplačilih obveznosti nista daU. Tudi zato je stavka za zdaj le preložena, kazenska ovadba zoper Dolamiča pa ostaja. B. 8. Žabn i ca Žabniški upokojenci za Rdeče noske Društvo upokojencev Zabnica je pred kratkim v dvorani zadružnega doma pripravilo dobrodelno prireditev Radio Zobnica za Rdeče noske. Obiskovalci so v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani prepevali z Adijem Smolarjem in se nasmejali njegovemu modrovanju o današnjih moralnih vrednotah, program pa so obogatili tudi drugi glasbeniki, humoristi in kulturniki. Na prireditvi so za nepridobitno organizacijo Rdeči noski, v kateri so združeni Movni zdravniki, ki bolnim otrokom v bolnišnice prinašajo tolažbo, radost in življenjski pogum, zbrali 1.300 evrov. Izkupiček je predsednik upokojenskega društva jože Ambrožič predal umetniški vodji Rdečih noskov Evi Škofič Maurer. A. H. Kran) Cene goriv od danes višje Od danes naprej se spreminjajo cene naftnih derivatov. Skladno z vladno uredbo so cene 95- in 98'oktanskega bencina višje za 3,2 centa. Tako 1'ter 95-oktanskega bencina po novem stane 1,135 9S-oktanskega pa 1,153 D'" zelsko gorivo se ]e podražilo na 1,068 evra za liter, za liter kurilnega olja pa je po novem treba odšteti 0,625 evra. D, Z. Škof]A Loka Obletnica centra slepih, slabovidnih in starejših Center slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki deluje že 73 let. Obletnico bodo proslavili danes popoldne s prireditvijo, na kateri bodo stanovalcem za dolgoletno bivanje v centru podelili priznanja, varovanci Varstveno delovnega centra Kranj pa bodo razstavili svoja likovna dela. Prireditev se začenja ob 1&.30 v lani odprti Burnikovi dvorani. D. Ž. :>I V\4 PvKU RADIO KRANJ d.O.o. StrítariQva ul. 6. KRANJ TFlNFON (04) C04) 261 (04) (OSti FAX- (04) 261