M^™****? "P PHTMEUTKP uwpn PERMIT <Mo. 55«) AUTHORgKP BT THE ACT OT OCTOBER 1MT, OH mi AT THE POTT OFFICE OF NEW YORK. M. Y. By orto of tfis President, A. B. Burleson. r. M, CI—T
Največji slovenski dnevnik	V A HT A T^ /^iTN Jk	| Tlx lirr«.t Koreni« D^
«S	(j I J A|p Sf JN AKUDA'
Za H«w York celo Mo.... 7.00 j	^ W W	I »nd tepl Holiday..
I Z« inoaemitTp c«io teu>... 7.00 |	List slovenskih delavce? v Ameriki.	I 7^000
TELEFON: 2878 COETLAKDT.	Entered u Second Clan Matter, September 21, 1903, aft the Post Office aft New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 COBTLANDT.
NO. 198. — §TEV 198.	NEW YORK, MONDAY, AUGUST 23, 1920. — PONDELJEK, 2 3. AVGUSTA, 1920.	VOLUME XXVm. — LETNIK XXVm.
BOUŠEVIKI IN TURKI V P RIJATEUSKEM OBJEMU
ABMENCI SO DOVOLILI BOLJ&EV1&KI KAVALEEIJI, DA GRE SKOZI NJIH OZEMLJE V NAMENU. DA OJACl ARMADO MU. 6TAFE KEMAL PAKE — ARMENCI SE BOJE IZGUBITI SIMPATIJE EVROPE.
Carigrad, T urci ja, 21. a\irusta. — l)va lioljš*'viitka kavalerijska I polka Nt« sla skuai jiun. Amniisko na turško ozemlje ter s tem ustanovila stik t» turškimi naeijoualističnimi četami. katerim poveljuje Mustafa Kemal paša T: ko jrlasi \ poročilih, ki so dospela danes
irnluj,
hiaiim Kara Bekir ki poveljuje turškim nacionalističnim četam v Krzerumu, je pred več dnevi odredil splošno proslavo prihoda i iškiti čel. Kek< 1 j«*, da je to eden največjih dogodkov v mo »Urni zgodovini iti prič« tek gibanja, ki bo preprečilo prisilno izve-denje sramotne mirov«u pogodhe.
Kiazim j«« izjav d, da bi Armene ne bili v stauu nastopiti proti »aeijoueltston in da bi Inli prisiljeni skleniti mir z moskovskim so-vjetoui, vsled česar bi Armenci ne bili še nadalje v stanu napadati turškili vidi ter masakrirati njih prebivalstvo.
Mustafa Kemal peša je poslal ruskemu ministrskemu predsed-l iku L« uinu liriojavLo, v kateri se mu je zahvalil za pomoč, katero mu je poslala sovjetska Kusija.
Itoljsrviki -no skuhali izsiliti prehod preko Armenske na črti Aleksandrnpol Kars, * Armenci so m uspešno upirali. Konečno pa so uli 11111 Armenci do«rovor, st^lasno k katerim se . dovolilo boljše-' ikoni /a<'.isno uporabo južnih jMiti ter zasedenje * i te Zanzebur-Ka-rahag NaknVvan.
ArmeiM-i v 4'arifrradu so izjavili, da so razočarani vsprieo teh vesti, kajti l«ije se. da bo popustljivost armenske vlade napram bolj-ševikom odvrnila situ^atije evropskih narodov od armenskega naroda ler ti j* tfov ih upra\ ičenih aspiracij.
Poro« la. ki so doapeia semkaj, izjavljajo, da so francoske čete i a v/ele Tarsus v Mul. Aziji dne 12. avgusts bi da bo na ta način ti h	oprostiti ameriške pomožne delavce, ki so bili zaposleni v
Adani, Tarsus leži *ia j%r*-di pota med Mer^iiio in Adauo,
Dama d Kerid paša, veliki vezir. se posvetuje vsaki dan z odlič-njaki glede st\ or jen ja novega kabineta. V vladnih krogth se Jom-ii#va, da bo prišlo lo kuelic je v namenu, da se doseže s.iorazum s sledile i Mustafe Keinai paše.
Odstop Da mad ler da se smatra tudi vrjetniin vspričo opozicije tiarijonaliatov proti njemu. Splošno prevladuje naziranje, da bi ne i da turška vlada v startu nastopiti proti nacijonp listom tudi ne v slu-* ajn. i bi l»i dobila od zaveznikov dovoljenje za to.
PREMOGARJI SE MORAJO VRNITI NA DELO
Premolar j* v Indians so bili pozva ni, naj s« vrnejo na delo, dočim ae bodo vršila pogajanja.
Terre Haute, Ind., 21. avgusta.
Kduard Stewart. pre«l»»<HlnSk okraja II 1'nite*! Mine Worker*, je pocvsl danes v»e člane krajevnih unij kt stavkajo s»*-«laj v Indi-Ml, naj i»e vrnejo na delo takoj, dokler we ne l>o nestal odbor premoga •'skill in d»lodajal*kih kotni-jetev glede plačine leatriee. Tu/a deve M-je se bo»lu pričele v tprek v Terre Haute, ln<l. Brzojavka na uradnike krajevnih unij Ke glasi: — /apifiivljamo vam. «la ae bo vprašanje plai'e primerno uravna-1 ov torek.
Indianapolis, Ind., 21. avguata. — f*ob>/aj4v premogarski industriji je p<»«tal dane«i bolj napet, kajti prišla ho poročila, ki javljajo. da je bilo opaziti v vrntah ktavkarjev razkol Tretji dan ob-novljcar stavke je imel za posledico, da je manjkalo Številnim
LENIN IN SVETOVNA SOV JET- i SKA REPUBLIKA
Berlin, Nemčija, 21. avgusta. — Listi v IVtrogradu so priobčili govor Nikolaja Lenina. katerega je imel ruski sovjetski ministrski predsednik v Moskvi in tekom katerega je dal izraza svoji politiki napram inozemskim, deželam, ki baje na }M»zna nobenega kompromisa. Tako se glasi v poročilih, ki so dospela dane« semkaj.
Lenin je izjavil, da mora Se na-pr»*j poopeievati revolucijo v vseh
deželah, duller ne doseže svojega <"ilja. ki j»* mednarodna proletar-ska sovjetska republika.
Azija in iztok sta za enkrat
glavno upanje boljievikov, — je rekel I,eniu. — in tam mora pokazati Rusija svojo moč. Izjavil je. da je v Atigrliji najhujši sovražnik boljševizma oportunistk'ni in aristokratični delavski razred in da je cilj sovjetske Kusije ojačiti komunist i«'-no manjšino v Angliji proti temu razredu delavcev.
mestom v državi premoga in da je bilo na razpolago le toliko kuriva kot so ga potrebovale glavne i javne naprave.
Pranisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati l v stari kraj aR pa za vožajo listki.
Sedaj Živimo t *aan —golot uall in doraba mk akafta poatafl
hitro bogat, ne glede na rrojega bližnjega. Bazni agentj« in aakoV ni bankirji mate jo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh £aaih M »tavijo t denarnem prometa nepri^akoTan« sa-preke starim iskaienim in premožnim tvrdkam; kako bo pa mali« reizkuictrim aačetnikom mogote izpolniti aro je neutemeljene obljv-ba, je Toliko Tprmianja
Naie denarno poiiljatre m zadnji (u po novi zvezi in na noti način primerno tedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in zanee tjiTo izplačujejo.
Včeraj smo računali za požiljatre jugoslovanskih kron po sle deftih eenahs
300 kron ____$4 06	1,000 kron____$ 12.80
400 kron ____ $5 40	5,000 kron____$ 63.50
000 kron ____ $6 70	10,000 kron____$126.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja ss večkrat nepriSa kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna prej. lii računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dosp« v roka.	-
Dmt warn j« poslati a^jbolj po Dim lin ■may Orte, il ys Worn T«k tak M.
Trato Framk Sakssr, Pgi^pn^j^gjjj^^	Torte, V. T
GLAVNA ULICA V VAEŠAVI.
BOUŠEVIKI PtED VARŠAVO.
L-___3JJ
Šatirani del predstavlja ozemlje, katerega so zasedli boljševUd. — Jasno je. da bo glavno mesto Poljske v najkrajšem času v njiho-
• vih rokah.
POUSKE ČETE V
GORNJI ŠlEZIJI
N ^ _ <
Poroča se o ostrih bojih v Katovic 1 in drugih okrajih. — Involvirane "" so zavezniške čete in policija, j
Berlin, Nen.čija, lil. avgusta. —\ Položaj v Ciornji JŠleziji postaja z vsakim trenutkom bolj resen iti * vznemirjenje v tukajšnjih vladnih 1 krogih postaja vedno večje. Ostri 1 boji so se zaM-šili v Katovieu in * ('rtlgih okrajih med Poljaki, nem- * Ško polnijo in zavezniškimi četa- J mi. Številni so bili ubiti in ralije- 1 ni soglasno s poročili, ki so do- ' spela semkaj.	J
Prebivalstva v okraju Katovic • s« je lotila panika. Na tisoi'e be-' guneev, povečini Židov, beži pre- • ko uieje v pravo Nemčijo.
Poročila, ki so dospela, semkaj 1 iz izključno nemških virov, ozua- I tuje jo Poljake kot napadalce v ' trm konfliktu. Izjavljajo, da je i.s tisoče rednih poljskih čet pre- ' koračilo mejo Gornje Šlezije in { da terorizirajo celo plebiseitno 1 ozemlje. Poročila pravijo, da jej namen Poljakov polastiti se Gor-j' nje .Šlezije brtz ozira na izid Ijud-' skega glasovanja.	I1
Hoji, ki so se pričel ipozno v če-;1 raj popoldne, postajajo baje ved-J no liujši. V Katovieu samem so(! ljudske drhali uničile več javnih ; poslopij.
Nemško časopisje se pritožuje da ne store zavezniške čete v Gor-t i ji šleziji nobenega koraka, da t»2 zavarovale nemško civilno prebivalstvo pred poljskimi razgrajači. Berlinsko časopisje priznava z nekoliko trpkostjo, da so nspehi poljske proti-ofenzive popolnoma izpremenili vojaški položaj in s tem tudi mednarodni diplomatič-ni položaj.
List Post, glasilo reakcijonar-cev, omenja "drugi Čudež Marne"( ter pravi, da ima čudovita enotnost poljskega prebivalstva se vee
zaslug jiri rešitvi Varšave kot pa jih ima poljska armada.
Berlin, Nemčija, 21. avgusta.— Poljske čete so prišle v Katovie, (Jornja Slezija, danes popoldne in nemško prebivalstvo beži iz mesta. — Tako se glasi v nekem poročilu iz Vratiskave na Berliner Tageblatt.
I V nekem nadaljnetn poročilu iz Vratislave se glasi, da je prišlo do spopada med domačim prebivalstvom v Koenigshnette ter za-vezniškimi četami. Nemiri, ki so se baje pričeli, ko je neki francoski častnik ustavil varnostno stražo, Jvi ga ni pozdravila. Velika množica se je zbrala in neka ženska je napadla častnika, nakar je prišla na liee mesta zavezniška po sadka ter izpraznila ulico, t Poljski prebivalei Gornje Šlezije so predložili celo vrsto pogojev ,s pomočjo katerih bi se lahko napravilo konec nemirom, ki so se pojavili v plebiscitnem ozemlju. Pogoji vključujejo odstranjen je varnostne policije ter izgon vseh prebivalcev, ki so se priselili v Gornjo Slezijo v zadnjih dveh letih in naj so Nemci ali Poljaki. I stanovi naj se krajevno vlado, j obstoječo iz gornjih Slezijeev ali 'oseb, ki so živele tain najmanj dvajset let. Aretira in stavi pred [sodišče naj se vse one, ki so se Udeležili zadnjih nemirov. Plača 'naj se odškodnino vsem Poljakom, 's katerimi se je grdo postopalo in javna zastopstva naj prevzamejo v svojo lastno oskrbo vodovode, plinarne in druge javne naprave.
Ti predlogi so bili predloženi mednarodni komisiji, ki ima kontrolo nad Gornjo Slezijo.
BELGIJA BO OSTALA NEVTRALNA.
Bruidj, Belgija, 19. avgusta. — Tuksj se vrši zborovanje belgijskih duhovnikov. Danes je bila t sprejeta resolucija, ki zahteva, naj bo Belgija čisto nevtralna z ozi-rom na rusko-poljako vprašanje.
V	MEZOPOTAMIJI PRETI
ARABSKA VSTAJA1
Angleži so poklicali nazaj častnike iztočnih sil, ki se mude na do-j pustu, da zatro vstajo domačinov.'
London, A njrlija. 21. avgusta._'
V	Londonu so se bali danes splo-J šne vstaje Arabcev v Mezopcta-1 iiiiji proti angleškim četam, ki sol zasedle to deželo. Evening News' pravi, da se pripravlja novo kam-' panijo, ko ji,- namen je napraviti; konec temu gibanju domaeinovj Vlada je poklicala nazaj v službo * vse častnike mezopotainskih in indijskih sil, ki se mude na dopustu; ter je pozvala demobilizirane častnike, naj se takoj pridružijo armadi za službo v ekspedicijskih silah.
Pariz smatra položaj za zelo| resen ter je mnenja, da bo treba j močnih vojaških sil, da se napravi' konec sedanjim nemirom.
J Jej a tisk i je celi železniški sistem v Mezopotamiji izven službe vsled guerilla rojevanja, katerega se po-služujcjo Arabci na najbolj razli-J čnih točkah. Nemiri, ki so bili spo-[ radični izza marca, so zavzeli se-' daj tak obseg, da bo treba nanovo! zavojevati deželo, katero je dala' Liga na rod v Angliji kot mandat.
Bagdad je v nevarnosti in iz-vanredne varnostne odxedbe so bile že uveljavljene za obrambo lega mesta.
V nekaterih krogih se domneva, da bo angleška vlada komaj vi stanu vprizoriti tako kampanijo kot je potrebna za popolno pod-1 jarmi jen je Arabcev. Treba je vzeti v poštcv stališče delavcev napram taki kampanji in časnikarske poročevalce so danes informirali angleški delavski voditelji, da bodo :io«rIeški delavci solidno nasprotovali vsakemu takemu gibanju. Ne more se reči vnaprej, če bo "Soviet akcije"' šel tako daleč, da bo |»roglasil splošno stavko proti kampanji v Mezopotamiji, vendar pa tako akeija ni popolnoma izključena, temveč nasprotno celo vr-jetna.
Vsled tega domnevajo številni, tla se bo zadeva razvila v vojno mrzlico, ki pa bo kmalu minula. Listi dežele kažejo resnično razpoloženje naroda glede tega predmeta. Tako piše naprimer Daily Express:
—	Sklep, da se drži Mezopotamijo z velikansko, vedno naraščajočo garnizijo ali posadko, je oči-vidno napačen. Ali nimajo ministri toliko moraličnega poguma, da bi to priznali ter enkrat za vselej zapustili to zločesto deželo t
Daily Telegraph pravi:
—	Jasno je, da nismo prav posebno dobrodošli in da le neznaten del prebivalstva ceni nase napore, da jim prinesemo 1>1agre bišje kulture in bolj popolne civilizacije. Najboljše, kar moremo I sedaj storiti zanje je, da jih napravimo zmožnim hraniti 'same
sebe in da izročimo svojo vlado stalni domači administraciji, oe jo je mgoče najti.
^Timen in ostalo Northcliffovo časopisje je seveda za vojno.
OSS fe B3S BBS W BEQ
! POLJSKA ARMADA BAJE NAPREDUJE
i -
POLJAKI SO BAJE ODREZALI ŠEST SOVJETSKIH DIVIZIJ. KI OBSEGAJO 40.000 MOŽ. — OSTRI BOJI SE VRdE SEVERNO IN &EVERO-IZTOČNO OD VARŠAVE. — BOLJŠFVIKI SO PRIPRAVLJENI IZPRAZNITI SOLZAVO.
Pariz, Francija, avjnista. šest boljše viški h divizij, obsto-j J''čili iz 30.000 do 40.(MHi čet. je obkolilo poljske čete med Sjedlice in lie>t Litovskom. soglasno s poročili, ki so dospela semkaj.
Na glavnem |»o/< rišču operacij na poljski fronti prodirajo Poljaki v smeri proti Brest Lifovsku. Dospeli so do doline srednjega * Hiiga. .letniki, katere ujeli Poljaki v zadnjih par dnevih, štejejo približno 19,000 mož. Velike množine zaplenjenega vojnega materijah« se še ni preštelo. Številne topove z lafetami \ red so pustili boljše-viki v gozdovih.
(•lavne operacije se vrše sedaj v vilicah med rekama Narev iu Bug. iz katerih se boljš» viške čete, poražene pri Varšavi, hitro umikajo. Poljska armad i prodira v smeri proti (Jstroleuki ter je njen cilj prerezati zveze m« d boljševiškim središčem ter desnim krilom.
Med Ostrolenko in Lom so, na močvirnatem ozemlju, katero namaka reka Narev, bo vprizoril sovražnik najbrž zadnji poskus, da . obstoji na mestu, predtn bo odločena usoda rdeče armade na seve-I iu, kjer je položaj skrajno resen.
Varšava, Poljska. 21. avgusta. — V poročilu, ki je bilo Izdano včeraj, se glasi, da se nahaja t'iehanov, ki leži severozapadno oil ■Varšave, zopet v poljskih rokah. Položaj boljševiških čet. ki operi-|rajo med Vislo in prusi-o mejo, postaja vedno bolj kritičen iu sovražnik se umika v smeri proti Ostrovi.
Brest-Litovsk je bil zaseden in iztočni forti so dobili poljske po-, sadke.
| Xa južni fronti nadaljujejo boljševiški generali Budeui z ol kro-i že valu im gibanjem proti Lvovu. Poljaki, ki branijo Lvo', so zopet (zadeli boljševiški kav; leriji občuten poraz. Poročilo pravi, da - • vriši bitka, k oje namen je preprečiti prekoračenje Dnjepra pri N, ola-I ievn od strani boljsci ikov. To prekoračenje predstavlja del holjše-Iviških manevrov proii Lvovu.
i Poročilo navaja nadaljne poljske uspehe na različnih delih f fronte.
^ Osem nemških civilistov, katerim se je dokazao, da so sodelo-I vali z boljševiki. so dale poljske vojaakeo blast i ustreliti.
MINISTR. PREDSEDNIKA i 6I0LITTI IN MILLERAND
Italijanski ministrski predsednik Giolitti se bo posvetoval z Mille-random glede poljske krize.
Pariz, Francija, 21. avgusta. — — Oficijelno potrdilo, tla se bo kmalu vršil sestanek iued ministrskima predsednikoma predsednikoma (Jiolitti-ja in Millerandoin.t Namen tega sestanka Je razpravljati o bodočih odnašajih med te-: ma dvema ileželarna ter o položa-!
ju, ki je nastal iz poljske krize. 1 Italjanski ministrski predsednik hoče govoriti, z Millerandoin tudi glede jadranskega vprašanja. | Giolitti, ki bo imel pogovor glede tega predmeta z Lloyd (jeorge-otn v Lneerae, naslednji teden, se baje sprejel novo jadransko politiko i/za časa, ki je D'Annunzio proklamiral neodvisnost Kcke. Italija hoče sedaj natančno izvedbo Londonske tajne . pogodbe. (Le čakaj Giolitti. vsa , imperijalLstlčna roparstvo in vse | tajne pogodbe bodo kmalu izginile.)
i
Sestanek med italijaskiin ter francoskim ministrskim predsed-ikom se bo vršil v Aix les Baines. Mogoče bo prišel tudi Lloyd George, tretji bratec v čedni družbi. Datum sestanka je bil začasno določen za drugi teden v septembru.	I
Splošni evropski položaj zahteva. da se evropski ministrski pred- [ sedniki čimprej sestanejo.
Francozi so zelo vznemirjeni vsled poročil, da je bila definitiv-na pogodba sklenjena med Nemčijo in boljševiki ne predno se je vr- 1 šila koferenca v Spa med nemškimi in zavezniškimi zastopniki.
Boljševiki so baje priznali nemško mejo iz leta 1914.
Brzi parnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Amsri-
ike proge "Moltke") odpluje t Genovo 1. septembra Vožnja za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $168.65 vstevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta. Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piie ss pojasnila.
Tvitta Fraak Mm
PREDSEDNIŠKA KANDIDATA
0 ŽENSKI VOLILNI PRAVICI.
-
Marion, Ohio., 19. avgusta. — Ko se mu je sporočilo izid glasovanja glede ženske volilne pravice v zakonodaji države Tenessee. je rekel republikanski predsedniški kandidat:
—	Skozi vse čas sein si želel u velja vi jen ja lega amendmciita. Veselili me, da se bo celo državljanstvo dežele, možki in ženske, lahko vdeležilo prihodnjih volitev.
Columbus, Ohio, 19. avgusta. — I Ko je dobi sporočilo o odobrenju j siifraget.skega ainendmenta, je re-I kel governer Cox :
—	Civilizacija sveta je rešena.
I Ameriške matere se bodo ▼ bodo-i .'-e postavile po robu vsaki vojni ! nevarnosti.
NOVI JUGOSLOVANSKI KABINET.
• ——_
BelgTad, Jugoslavija, 21. avgusta. Danes j*> bil sestavljen tukaj novi jugoslovanski kabinet. Mi-lenko R. Vesnič je ostal ministrski predsednik, Trumbič je pa zunanji minister.
DENARNE POfiLUATVE V ISTRO. MA QORltgO Qi NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Gorižkem in tudi na Notranjskem, po osemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo račnnali za poiilja-tve italjanakik lir po sledečih cenah:
50 lir .... $ 3.00
100 lir____ $ 5.50
300 lir____$15 JO
500 Ur .... $26.50 1000 lir .... $52.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menjs se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna« prej.
Mi račtmamo pe eeni Istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Doner ma Je poslati najbolj f Dom i tie Postal Moasy Ordsr. aH pa New York Saak BnOu •
Tvrdka Frank Sakser. * mOerirnaABKWmXmk K.l
!■■ i ■ i j- * " - ll g if l ^GIAS NAHODA"
^ TtLOVENIAN DAILY) ' Ownrt ana	by ,
f KLOVKHIC PUB LI SHIN O COMPACT ***
(• MrporatlM)
r»ANK MKMW.	__LOUIS MNtDlK. TriliWP
PUc« H > ilum o» MM Corporation an« AOr««m of Abo«« Offtcterat
at (Utrrfmm ttTMt. >inum of Manhattan. Maw York City. N. V.
* ----'
__-Otaa NaeaAf taf«ala wmm* dan trvaamU m4H| In praanifcov.__ j
Ca ••«• Mta wall* Ml ca A—i im	Im Maw York aa cala lata
la Canada	MM	u pol lata	U-« *
Za Ml Mta	noo	za Inuinaw aa m* m*	»TOO
»a Utn lata_S 1.50__u po« lata_S3-M
O LAI NARODA
(Vak* aT IM
iMti pvanr liv cacaat Sunday* HdMm
tuMcflKIH y»rty —-OP	j
CkapMri W«a pi «H» la eaeSw^ti aa nm prtut/aVl« I N-n*r aa) aa Maffova« poflUJad Pa Many Ciriii. Prt ap> ■ mni.tl k raja iurVr,ii..» y «im». da a* taa tad prajl ■J* M raiiK • —gnan I da t. :rre}» r. »>J.-ra., miluTctta.
OCAS NAHODA
TdMMM: Cartianat HTd__
,-.-----. j
Skozi Rosijo v petih tednika j
-r •	-
t> hi s«- kak iztirjen inocHB»ki zurnalist mudil v Z«lnufnili dr-J žavah let pet tednov, bi brez dvoms dobil par ovtrib utiaov o na«-. Ma j Jo vrigtno pa j**, via iti »ms razumel ali v rdel. kaj pravzaprav hočemo. Še manj pa l»i • X na jasnem, «'e bi se v onem času nahajali ravno v vojni in če t>i pieiskušali vsakovrstne nove in rudne politične ideje. nove za nas in /a ostali svet. Le pet tednov pa ji* l»»i«». tekom katerih se je nm«lil Mr. Izak Kride v Rusiji, predno je spisal svojo knjigo: — Barbarska sovjetska K ovija.
Lahko vsled tega rečemo, dn	najbolj važni deli njegove
knjige oni, v katerih nftin opisuje, kaj je videl, in storil, temveč on«' maloštevilna stvari. katere je eni ali izvede) i/, drugih virov. Vsled tega dobimo precej čisf opis sovjetske države. — celo komplicirane leprezentativne države. Kmečki sov jet i desetih ali manj članov so zastopani v občinskem kongresu. Ti so zopet zastopani v okrajnem kongresu. Slednji zopet v provinei.*alneiu kongresu, nato v «>krož-iiem in konečno v vs<- rnskeni kongresu. Vsi kotjgmi imajo svoje iz-vrievalne komiteje za vodstvo krajevnih zadev. Za celi narod pa ohstaja centralni izvrševal ni komitej, ki predstavlja najvišjo silo republike in ki upravlja zadeve potom sovjeta sedemnajstih ali osem i.ajstih komisarjev di ministrov, kojih vsak stoji na čelu enega komiteja. Ameriška doktrina, da je najboljša vrsta komitejev ona treh, kojih dva pa sta že mrtva, ne more biti sedaj v Kusiji na najboljšem glasil.
Zadnje očitanje na svetu, katero bi s«- moglo izrer-i >ia naslov so vjet^ke vlade ,pa lii bilo ono nedelavnosti. Nekateri de streti. ki so prišli oil najvišje sil«* v državi, zvene precej čndno za občutljiva za pa«lna ušesa. Potom enega dekreta, ki je bi) sprejet *pped d vem i le ti, ki pa še ni poginoma ustavljen, se je odpravilo vso lastninsko pravico v deželi te? dalo zemlji delavskemu in kmečkemu prebival stvu. Najvišji sovjet /n narodno ekonomijo ima pravico "konfisci lanja ali prisilnega Mi.difcalizirauja različnih pa noj; industrije in tryoriiie". S par izjemami >o vsi državljani podvrženi prisilnemu delu in	rza kratke ure in doleno od ik od ni no, katero s«? določi
vsaka »Iva meset-p mi^I^mio z vrednostjo rublja.
Odpravilo se j* ti.di pravieo podedovanja.
Priznava se I«- «»i\ ilne poroke in razporoko se dovoli na prošnjo tipa ali onepa prizadeti pa dela. Nezakonski-otroel imajo iste pravi «e kot oni, ki mi bili rojeni v zakonu. Poročevalec pa ponovno in * dliH-no /aiiiknje vest. da je bila uveljavljena nacijonalizacija žensk
Veliko |Hiaornost /• posvetila vlada umetnosti in vzpoji. 1'met-noMt pripada sedaj vsakemu. V prvih dveh letih revolucije je bih otvorjeudi «ie-»et ii«.«*"* novih >ol in ustanovilo se je poleg tepa 2oO< javnih knjižnic. V t -j severni komuni morajo vsi odrasli, ki niso \ stanu čitati ali pisati. i»biskovati javne šole skozi dve uri na dali sko zi š«*st meeecev in vsakemu ameriškemu dečku bi bilo gotovo drapi pri srcu. če bi izved« i, da nima oni, ki ni v stanu napravit! skušnje pravice do dela, večja mesta imajo višje Šole, tehnične šole ii muzikalne koiisermtorije. V višjih tehničnih šolah dobivajo dijak, hrano, obleko, stauo\'a*ije, knjipe iu kar je potovo zanimivo za rav »•atelje ameriških š«d, — tudi t tkete za pledališke predstave ter ki »io-pledišea. V Moskvi je vlada tekom pretekle jeseni prehranjevala 359,000 otrok.
1'olej? otrok so vojaki prvi. ki so deležni pozornosti vlade. Ar mada obstaja sedaj •dveh milijonov mož, dočirn je nadaljni miljoi v rezervi. Opazovalec, ki je šel skozi vrste lx-ljševiške armade, j< mora zapaziti, da ne manjka tej armadi malega orožja in topov ii da je tti<li (forko oble » na iu obuta. Armada je brez dvoma dobreg; razpoloženja. Moralo vojaštva v vzdrži s potnočjo skrbno foegovam propagande. Rdečega vojaka se skuša ohraniti v prepričanju, <1; se bori za obstoj in uveljavljen je luske revolueije. Čudno se sice« sliši, a »lejstvo je. tla je 7.1 f*lsotkov carskih častnikov sedaj v rde £i armadi.
Dočim akrbi vlada za armado, je neoporečno dejstvo, da trp prebivalstvo v splošnem in prav posebno ono velekih mest vsled po manjkanja živil in kuriva. V Petrogradn in Moskvi so ceste Se pre cej čiste in dobro zavarovane, a razsvetljava je zelo slaba. Poroče \alee sicer pravi, da ni nbbenepa rdečega terorja v Moskvi, vendai pa izjavlja, da je bilo tekom njepovepa deset dni trajajočega obisk; > Moskvi ustreljenih pestdeset mozkih in sedem žensk, ker so se vde leiile nekepa preti-rm)iH'ijonarnffa komplota.
Poročevalec je pr-šcl do trdnega prepričanja, da Rmvja xof ta ka v »voji pretežki večini podpira sovjetsko vlado. Nekaj opozicij« je sicer najti med km* ti. a to dejstvo je treba pripisovati v gfavnen neuspešnosti transportacijske službe ter pomanjkanju izdelanih predmetov. Vlada pa je proti tej opoziciji nastopila na sistematičen in'odločen način.
(k*
Mir?
Zanimfva vest! Anpleika je oilklonila ponudbo Ogrske, po kateri Me ta država zavezuje, da priskoči na pomoč falirani Poljski! Čemu *o ai Madžari to izmislili? Iz same simpatije, katera ze od nek daj veče oba sosedna na roda T Ne, auipak Ilorihvjeva vlada goji tiho in zelo prozajičnj upanje, da bo ententa v plačilo na to veliko duanont revidirala mirovne pogoje, s katerimi je zarecala v njeno telo tako globoke rane — je odgovor Georjrejeve note. Bodisi, toda če je angleška bistrounpiost povedala prave vzroke, ki so vodili Madžare do tega dejanja, nam ae ni razkrila svojih skrivnih misli. Ho čenao reci: nam ae ne vidi zajec tako za grmom, da bi ne mogli o laziti vsaj njegovega repa. Eno je danes d op nana stvar: boj med iiUiaijo ra Poljsko je boj med sovjetsko republiko in angleškim imperialističnim stremljenjem: ae več: to je ruvanje na življenje In jmirt dreh sovražnih svetov - med kapitalizmom in vstajajocim prole

"—^■■^■——■MMfca—an r id.iy » ii i
Angleški kraij. kraljica in maršal Haig ns neki prireditvi za ran je .f voialre.
tanjatom: (jbadva hweta nadviadati zemlji, drup brez drugega,' ilrup nad drugim. Krvava zgodovina te borbe, ki ji stojimo danes ob ( začteku konca in tudi svetovni plamen je gorel v znamenju razrednega antagQnizina.
I)ose«laj je bil i.<*d boja med obema poloma človeške dna ž be še! precej klavern za predstavitelje njene nepative, za Albijonce, Deni-kin, Kolčak, -Iudeni'% Pelljurov — sama imena, pri katerih se ne boj mogel ubraniti noben anpleški imperijalist čustva sramote. Xajliuj- ! ši pa bo spomin na zadnje ponižanje — na Poljsko iti na dneve, ko je bila Anglija primoraua pozvati zastojmike sovjetske vlade v London, da reši vsaj navidez trohico svoje časti. In to se je moralo zgoditi, ker je od udarcev preoslabljetia, tla bi mopla reagiran!
Ceniti torej ni sprejela tiste smešne ponudbe Telekijevepa ministrstva' — Prvič ; zato ne. ker ve. ila bi ji ne bilo pomapano s pa; tisoči Ostenburžkih divjakov. Drupič: ker ve, da bi si s koncesijami do Madžarske — m posebno z vojaškimi koncesijami — še bolj odtujila tisti mozaik držav okoli dežele krščanskega terorja, a potrebuje jili še nadal.j ■ na programu svojih vratolomnih iger. Ker, bodite prepričani, sodmpi, tla mir, ki ga sklenejo v Londonu ne bo! mir, ampak — premirje!
Iz Jugoslavije.
Železna industrija v Jugoslaviji.
".Mir" piše: Po računu zveze industrijeev je potreba železa v nasši državi letnih 1 ."VtM* 1 vaponov valjanep« železa. Za to imamo tri tovarne: Jesenice 4'J<m> vaponov. Zenica v itosni	vaiionov iu
*>tore na štajerskem l'J<»U vago-iov : skupno T«»rej S6>" vagonov. Manjka I>ikm> vagont>v. Pri razširjenju obrat »v za 7-V, jo to iim-poče odjiraviti. Dve taki tovarni kot je jcsenišlca bi tudi tuzemski primanjkljaj valjanega železa po-i>oluoina UriT.
Plavži obstoj v naši div.avi trije: v Varešu, Topusku in le-šlin-•u. V obratu je se.i;,j samo Vareš v Posni. Rudo dobavlja iz Dro-ikovaca. Smreke Hre/iua in Pr-žie, ki dajo letno <lo *J miljona metrskih s>oto\ surove rude. l!u-la s.* delno izvaža, v Varešu pa ;c dnevno produeira \'t vaponov. letno torej ."»470 vagtuiov.
Veliki skladi manganove železne rude leže v Ljnbiji v Bosni, ki :»i lahko dali'letno -ir».00o vagonov. ]>a se ne izrabljajo.
< >d Dalmacije čez Uercepovino. ! 'rnoporo iu Albanijo doli v < r-"ijo se vleče blizu obrežja pas železu«' rude. še neizkoriščen. Nemška tvrka Krtij>p si je preti vojno pridobila rudosledt* v Hen-egovi-ni, neka franeosk« »-ernogorska družba j»a je pritlobila važna tozadevna vladna privoljenja v Črni »pori.
Torej tudi železna industrija ne ostane .privilegij avstrijske r«--publike. Da se ta industrija <Ios>'-laj ni m«>pla razviti, j«- bil vzrok železni karteL
Jugoslovanski proračun za leto 1920—21.
"Mir" pi>»-: Kmet, ki hoče imeti red na svoji kmetiji, vodi račune; zapisuje si, koliko ima vsako leto dohodkov, koliko iz«lat-kov. Ob koncu leta dela svoj obračun ; sešteje doihodke in izdatke. Ce presegajo dohodki izdatke, je njegov obračun dober, dotični g«>spodar je to leto dobro gospo-daril; če presepa.j«» izdatki do-h<»dke, je obračun končal z deficitom.
Skrl»en pos"jK»dar mora skrbeti, da bodo v prihodnjem letu dohodki večji nego izdatki, da se potemtakem nekaj prigospodari.
Taki j« tudi pri vsaki državi. Tudi ona ima izdatke: Plačevati mora v prvi vrst i uradnike, vojaki jo veliko stanejo, zidati, mora šoley ceste, železnice, mostove, če ima dolgove — in danes ima
vsaiu} država dolgove — mora
« - -
plačevati obresti itd.
Država pa ima tudi dohodke: V prvi vrsti davke, razne pristojbine. «-arin«> pobira itd.
Tudi država prora«-una ob koii-eii vsa kepa leta, koliko ima pričakovati prihodnje leto dolnnlkov (in izdatkov. Tak proračun imenujemo državni proračun.
Zanimivo je proračune raznih držav primerjati ; vidi se, katera država l»ol j«> p..^podari, katera je gospodarsko bolj močna.
Pioračuu vjiliva v močni meri tutli na denar. Država z velikim deticitom ima slab denar, ker ima v tujini malo zaupanja. Iu ni čuda. «la že z ozironi na proračun Jugoslavije na eni in Nemške Av-s! i i je na drugi strani na^š denar veliko višje stoji nego neiuško-
-	avstrijski.
i Naj omentum samo, da se je na .'primer dobilo 7. julija na curLški {borzi ža 1(M> jugoslovanskih kron
-	7 frankov 7"» eentimov, za 100 i nemško-avstrijskih kron pa 4
-	franke.
Tu se jasno vidi, kako ena go-" spodarska stran vpliva na drugo.
Države tudi delajo račune o tem, kako bodo za prihodnje leto gospodarile. Naloga finančnega > ministra je, da predloži parlamentu tak račun, ki kaže, kako se b<» i gospodarilo.
Jugoslovanski finančni minister
•	je ravno pred par tedni predložil parlamentu v Beogradu Vačun.
i kako se hoče v letu 1!)20—21, t. j.
-	<>d L julija P)20 do 30. junija 1?»21 gospodariti.
Izdat k ( »v l><> ]>o tem računu 1>1 . miljard !»7G miljonov kron, d<»-• liodkov 15 miljard 536 miljonov ■kron, tako da bo znašal deficit sa-ftno malenkostno svoto 440 inilj<i-nov.
J Ce nas je v zadnjem času sploh . kaj presenetilo, gotovo jugoslo-. vanski državni proračun za leto .'1020—21. Nobena država v Evro-. pi, katere so se vdeležile vojne. . nima tako majhnega deficita ka-i kor ravno Jugoslavija. I
Koliko živine ima Jugoslavija?
Po površnem štetju, ki se je le-it«»s izvršilo, ima Jugoslavija , 5.496,530 goved. 9.771.980 ovae: . 2.447.949 k.-z, 4.840,450 svinj in ; približno 8<X),000 konj. Za Dansko je torej Jugoslavija -najbogatejša . država v Evropi. Do danes pa še i nismo slišali, da bi "se Danci težko
•	iznebili svoje živine, tudi. ne, da ■ je njih gospodarski položaj slab.
S tem. da ima Jugoslavija sedaj i prost dostop do morja, se ni treba i bati za trg, kot prej Srbiji, ki ji
■ Avstrija ni pustila proste poti do j morja. Vsak kočar ima pravico dohoda do v«*lik«- ceste in če mu pa kdo zabranjuj«\ se tožari zanj !<h»kler ne zmapa ali pa vse zpubi.
o t«» ]>osletln.je je preostalo i tudi Srbiji, dokler ni dosegla j svoj ril j.
Koliko sladkorne pese je letos v Jugoslaviji nasajene?
.Ministrstvo za poljedelstvo po-
n ča, da je lelos obsajenih v Velikem liečkerčku 2688 ha. v 15eo-pradu	ha, v Crvenki 5280 ha,
i v Osijeku 2500 ha. v Novem Vr-ba>u -14SO ha. v Baranovaru 927 ha, v Csori 2."»0 ha. Skupno torej 17.424 ha. Na ha se računa 240— |60d «| jiridelka. Letina obeta biti | dobra. Če se računa le 300 tj na ha, bi pridelali letos 5.227,200 tj. j Pri Iu-, izrabi bi dalo to 522,720 j«I sladkorja. Navadno pa se izrabi
14';. kar bi dalo 631,808 q sladkorja. Pri 13 miljonov prebival-j cev (»i prišlo približno 5 kg na 'enega letno. ( V bo vreme ugodno,
.dovolj vlage, je lahko pridelek še j 'enkrat tak«i ugoden.
Premog: v Sloveniji.
V Sloveniji je obratovalo leta ! 19p». sedemnajst premogokopov. j izkazujejo sledečo množino iz-i kopanega preumga v meterskih
s{ ot ih :
Trbovlje 4.563.137; <»d te 111110-
' - - • - i -
Izum za zele-znice 61 ^, industrijo| 3of,. zasebništvo \f'.. .] Zagorje 1^4,321 ; železn. 69%,! . i ud ust r. 25';, zasebn. 5.5%. ' Hrastnik 1.729.054; želez. 5!)^. i i ud ust r. :54.75';, zasebn. 6.25%. | -j Velenje 1.413.7*7: železn. 2.5%. •jndustr. r>,s'f, zasebn. 39.5%.
Kočevje 994.415; železn. 66.5%. industr. 3..">r;. zasebn. t St. .Janž 351.C7S; industr. 83%, i zasebn. 17'^.
t' Lese 122,951: industr. 81%, za-
iVsebn. VV/c.
r Zahukovea 214.fif»l ; industrija I	. zasebn. 11.5% .
-] Mirna C2.902; industr. 94.5%. .izasebn. 5.5%.
Kost rivniea 47.6!*3; industrija » 65' <, zasebn. 35f.c. l Ilrastovec 42,990; industrija ,100%.
i Hutlajama, Šemnik, fJloboko. j Ilolniee. Stranice in Drobnidol
•	30,818; industr. 50%, zaseb. 50%. I Skupaj 11,408,398.
. I Za lastno uporabo premogoko-,'pov 1.637,432.
l! Ostane na prodaj 9,770,966; za železn. 52%, industr. 36%, zasebn. i 12%.
-j Od te množine je dobila na podlagi pogodbe Nemška Avstrija
•	93,186" q.
Za prevoz eele množine premo-I ga je treba 97.709 vagonov. Ko i bi smeli računati, da vsak vagon |le 4 «lni rabi za 100 q premoga i (en dan za nalaganje, po en dan za vožnjo tja in nazaj, en dan za J izla ga nje j, bi se v letu lahko na enem vagonu zvozilo približno 9000 q premoga. Na razpolaigo bi moralo biti 1081 vagonov. Ker pa mnogo vagonov rabi po cele tri tedne, pred no se vrnejo, je števil-i ka mnogo večja, .j Ker razpolaga Hrvatska s pri-i bližno 3 miljcni q, Bosna s pri-i bližuo 10 miljoni q, Srbija s pri-i bližno 1,200,000 q, Pečuh s 7 miljoni tj. bo celoletna produkcija »j v Jugoslaviji okrog 30 miljonov q i prem« ga. Nemška Avstrija nima j niti 2 miljona q premoga. Tako i pride, da ima Nemška Avstrija j ljudi, tovarne in deloma surovine, i nima pa premoga. Ogrska ima
\
Jugushmauska	Katul. Irbturta
Ustanovljena L 1898 T^kSfB Inkorponrana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN.
i _
Pl iBllMl H : Una BI KOVAHllK.«
Bok 2BL CWwa^fc. Pa. Pttdpwdavd.: LOI I8 BlLiirr, Bos 1
IMjt^JOSEPH PIBHLA Mf. 1
iTIaolfrtt ■glapMaatfc avrtata: um- J
n OOflntLIA SUM^ Oris	j
Oft. JOOL T. QK1HEX, SO E Obl' fcfc-^L
AHTHOJTf rrzf Wtl A HM i M.
Sol Ckleaapa. 11L	i
nrix vam*m;a. nas wan— aoft.
Ptttabcrgh. Pa.
▼aa aevmrl tfkafaCs aa vmtefh adi aa poWjaJo as gfatvacfa tajnika. V a* j ■tka poročnega odberm. Pra*i>» aa apre *Hka_ spričevala ae naj poMjtJo aa •* Jngoaloranafcm KatoIHkm Jednota i obilen pristop. JednoU poalaje po "Nat blagajni trna okrog fROO.OOO. (trietotli Skodnln, ln poamrtcln je Izplačala to d Iteje okrog 8 tiroč rednih članov (Ice) I
oddelku. DroBtTS Jednote ae nahajaj Tam. kjer jih Se nI, priporočamo Tstai naj ae cglaal pri tajnika bltfnega druatv ae pa obrnite na glavnega tajni ta. Nov ali
ljudi, tovarne in premo« nima pa I surovin. Jugoslavija pa ima l judi, premog in surovine, primanjkuje ji pa še zadostno število tovarn. Izmed vseh činiteljev je ravno tega najhtžje doseči.
Trgovska pogodba med Nemško i Avstrijo in Jugoslavijo. l
Iz žetve leta 1919. se je zavezala 1 Jugoslavija dati še avstrijski re- 1 publiki 1500 vagonov pšenice po . 312.50 dinarjev (s carino 1 kg po i 12.50 jugoslovanskih kron) za me- ? terski stot iti 4fKMl vagonov tur- j š«"iee p«• 2<m> dinarjev meterski j stot. Carina j«» pri t«-m ž«' vraču- | njena.	.
Iz žetve leta 19:!0. pa dobavlja „ [Jugoslavija avstrijski republiki i(
vagonov ivieni«-e. 11.1IHI va-
... . . i jgonov turs«iiee, liKio vag«uiov je*r-
; mena, 16.IMHI pitanih svinj (od teh lpolovk>o živiln. 100 vagonov slanine ali Špeli a, 500 vagonov fižola, J 501)0 vagonov krompirja, 200 \ii-gonov kono]»elj (rastlin), 300 va-! gonov črt-slovine. karbul. žveple- 1 I u«» in solno kislino, svin»H*. glino. I 15(10 vagonov trdega in 3000 vago- ' j nov mehkega lesa ter 1500 vago-J nov oglja.	j1
Avstrijska republika }>a bo -11• -}i ! go^laviji dobavljala železo in pro-Ji dukte iz železa, papir in razne ti-*, skarske potrebščine razstreljivo, inedikamente, vžigalice, maguesit. razne kemikalije in «e nekaj dni-gih stvari, ki so «lose«la.i bile v Ju- -goslaviji od izv«»za izključene, ker nepotrebne.
Pogodba velja do 30. jun. 1921.
i
D'Annunzijev plebiscil na Reki
t
Ugotovljen") je, ter tudi v ita-Ijanskem parlamentu potrjeno, tla tlosetlanji plebisciti na Keki niso dali prave slike ljudske volje o-gromne večine reškega prebivalstva. Vsi ti ugovori so napotili D' Annunzija do tega, tla se je o<l-ločil še za en plebiscit, ki naj bi bil pravi izraz ljudske volje in podal sliko italjanstva Reke. Za ta plebiscit so vse priprave v polnem teku. V glavnem obstojajo te priprave v izgonu vseh Jugoslovanov, poleg tega pa tudi vseh avtonomistov in socijalnih demokratov, ki se proti vi jo aneksi ji Reke s strani Italije, praznine, ki bi nastale vsled odhoda domačih elementov, naj se nadomestijo in spopolnijo z naseljenci z. Italije, kar se je že doslej praktično uveljavljalo. I^a ta način bi postalo italjanstvo Reke od dne do dne jačje in sigurno le, da bo potem seveda tudi D'Annunzijev plebiscit res "pravi izraz ljudske volje" — Hrvatski listi dostavljajo tej vesti komentar, ki pravi, da je temu neznosnemu razir.°rjn krive jug. vlada, ki ni na svojem
mestu, kadar se jo potrebuje. ____________
fW5Blffl5S*fffg? rasaiysarass
ISSGOB J. POR1.VTA, BeK lift ^ LEONARD SLABODHI. Bal JOHN Erp^mc. K E 9m M.
r«.
iobiv rum j r, aiTui Mu Bs
fOHN MoTZan, Bffl AvSl. imM|
MATT. POGOUUX T W. Blflili CUfica, DL
■moLf pckdam. not n, cm
FRANK teKABBC, «BM Va«M
Pom, Coia GkEGOB HREKAK, MTaM Avft,
Jukut.wa, Pa. JedaoClno glaatlo! "BLAfl HABOOA*1
prltotte naj ae polljajo as pwflasli •Jem covfh Osnov ln aplofc vsa atain rrtuii učna adi a v ulkn.
tlonsl Fraternal GomrmaT lestrld. T Bof dolarjev). BolnlSkin podpor, o& nad poldragi mlljoa dolarjev. Jednota ln okrog 3 tlaoC otrok v lfladlnakem Jo po rasnih slovenskih naselbinah^
novltev novih. Kdor toU poeta ti flta ra JSKJ. Za vatanovltev novih droiteV ro društvo se lahko vaanovt s 8 Wani
Kdo je zakrivil katastrofo na Piavi? ,
V	vojnem odboru na Dunaju je referiral poročevalec komisije za preiskovanje in so«lno preganjanje vopnih krivcev Wintering o vzrokih avstrijske katastrofe na južni fronti proti zimi 1918. ki je imela za posledico zajetje več stotisočev vojakov in ogromno škodo na materijalu. Winternig je izvajal. «la zadene glavna kriv«ia biv š« t.'a cesarja Karla in vrhovno aimadno poveljstvo. Cesar Kar«»l sr ni iim»l'»*I do zatlnje«ga Irenotka odločiti, ali sprejme krute pogoje 7.?. premirje ali ne. Najprvo j»- bilo iz Hai I na telegrafirano na fronto, da naj s«- prejmejo, potem pa je bila t»rzojavka preklicana. Tako so nastale strašne zmešnjave. Tutli vis«»ki dostojanstveniki niso vedeli več, kaj naj pravzaprav store. X trenutku, ko je bilo jasno, da je Avstrija izgubljena, se jih je polastila brezbrižnost; vse eno jim je bilo. Dozdeva se nam, kakor da bi se bili cesar iu njegovi najbližji najbolj bali vra-ea j oči It se vojakov, pa so rajši videli. da so bili vojaki ujeti.
__ r
' "l
Italjanska gospodarska delegacija v Rusiji.
Gospodarska jednota za slovanski vzhod v Milanu poroča, da je italjanska gospodarska delegacija, ki je preti kratkim odšla v Rusijo. pričela v Moskvi svoje delo-\anje. Razdeljena je na tri skupine; politično, kontrolno in ko-
teereijalno. t -• >
Ob žetvi
-- i
Zložil A. Funtek.
Lepo doni čez mirne trate * Mla«leničev veselih spev,	j
Radosti on in sreče zlate i •Slovesen je iu čvrst odmev.
»S polja domov po beli cesti Pomiče vrsta se vozov,	,
Na njih ležeč lepo se blesti \ Nebes bogati blagoslov.
Skrbi je bilo neizmerno, Neskončen bil tožba je broj! A trud povrnjen je stot črno In plačan tisočem o znoj!
j
V	prostore tihe koče male Radost se naselila bo
In vas prijazna, "polna hvale Srčno se veselila bo!
Prekrasno to in pa lepo je, Ce ni zaman bil dela trud, A oolj sladko še kakor to je Dolžnosti izvršene čut!
I>e dtfni spev čez mirne trate, Radost sreno izjavljaj ti In dobo milo sreče zlate Slovesno mi pozdravljaj til j
Lesni k a.
m. •
Črtica it domačega življenja — Spisal J. Fajdiga.
(Konec.)
"S tem »i ne !><>ste mnogo kori-' »tili. Svetovati vam hočem drugitJ Z«4Hite pri prvi priliki nekaj njene kuretine — v od »k od bo. To je nek« zastavna praviea, kakomno vaia v t»-m siim*ju js>stava dovoljuje."
Sel je in storil Juri Tlaka po nasvetu Strelinem, a čer nekaj dni pride zopet, a »dno razburjen.
"No, ali -te zaprli piščeta*" vpraša odvetnik. "Da!"
"In kako v jt* bil uspeh topa početja!"
"Takov-le!" In Tlaka raačeie'1 . s prsti svoje zmedene lase in pokaže Streli prirej t»I►širno razpoku na svoji črepinji, po kateri so ' se poznali krvavi aledovi. Po- 1 leg tejr{4 j,a je doktor še opazil nt*- \ kaj višin je vili lisk in praškov po koži Tlakinejra vnduhlei-a iiea.
"Boj tedaj!" vpraša začudeno " Strela.
"In kakov! Drugi dan je pri- 1 vrenrnla baba sem k nam iu tir- 1 jala svoje koko«i nazaj, a zraven ' me je zmerjala tatom, roparjem. , razbojnikom, da se mi je kar bli-salo pred i*'mi. Km zapodim pošast čez pint na njeno, zgrabi ondi i/.drto poleno iti me lopi po glavi, ^ jaz izderem drugo in gotovo bi jo bil ubil, da bi se baba ne ganila t' vee, a. pritekli so sj(«,e<lje ter naju potegnili vsaksebi. Skoda, vam rečem, gospod doktor, da so naju."	11
"Dobro, učili jo bomo 'mores'. r
Razložite mi ee!o r-e«- še enkrat in
, . .	s
takoj jutri naznanimo vso stvar. ^
sodni j i kot ra//ji I jen je časti ter'^ hudo telesno poškodovanje. Dodam vam še natančen pouk, kako se imate na tozbeni dan obnašati • pri sodniji, kjer se morate ogla- (j siti sami; kajti zavoljo nujnih o- ^ pravkov jaz baš ne utegiiem. Le i. pogum, prijatelj, pogum!"
Za tem razgovorom ni bilo Jur-ja Tlake tako dolgo v pisarno, da » se je zdelo vsem čudno. Minul jej., eden teden, dva, trije, minul je ^ mesec. Tlake ni bilo. Težko so ga pogrešali pisavi, te/ko ga je |>o-
grešal Strela sam. Kajti Tlaka je bil gospodom v njihovi zaduhli pisrtrni kakor hladni vetrič, ki 7 priveje o poletnem vročem času. 1 kadar dremlje vsa narava, vene e vetje na polju in klasje od same I ^ vročine poka, ko se zlato zrno zo- n ri. Medtem pa je tudi napočil dol-
zaieljeni trenotek. Pravda za- 7 radi lesnike se je razvila na pod-lagi soduijskega izreka popolno-uia na korist Jurja Tlake. "
Ko je ta čez dolgo časa zopet enkrat stopil v pisarno, priameje r se mu strela vsrsdoieen naspj-oti, vihteč v desni<-i sodnijsko raz- '' sodbo.	^
"Dobljeno, prijatelj, d^blje- J< no!"	k
A ni se malo čudil Strela in ^ ž njim celo njegovo pisarniško
otabje, ko Tlaka br«z posebnega P zanimanja v zadregi povesi oči ter suče takisto nerodno, kakor ° prvi dan svojega obiska pri od- ^ verniku, svoj kastoree med debelimi prsti.	d "Kaj vam je. Tlaka! Ali vam s] ni po volji to kramio pisanje? Ali l> h« vam je kaj pripetilo! Morda ri se je končala obravnava radi ža- c< ljenja časti na vašo šk«Hlo?" po- p vprašuje skrbno odvetnik. p "Ne." li MIn kaj tedaj? Herite. za božjo ti voljo, to krasno razsodbo!" Stre- j« la je v svoji radosti celo poKabil d
v	onem trmotku, <la Tlaka niti v brati ne zna. "Vse barve mora p lice vaše nasprotnice izpreminjati. k ko zagleda ta papir. I^e glejte, b kako ogromno odškodnino vam n mora plačati!"	7
"Zdaj je že — prepozno!" od- p vroe polugonia Tlaka.	li
"Prepozno? Zakaj prepozno?** 1. vpraša začini en Strela.	g
"Ker sva že po eni strani — b dvojica.*'	s!
"Vi — in Liza SkodarjevaT" n "Včeraj so naju vrgli prvikrat ti z leče." "	j,
"Je-li na svetu mogoče! Vi — k
vi	da bi Lizo... A povejte nam s vendar. kako se j« to godilo?" b
"Vae se je že zgodilo, vse, go- w »pod doktor! Stvar ne začne pri lj sodni obravnavi zavoljo žalenja n Č«*ti Tam sva bila oba. Ko so na- 7 jtt poklicali k sodniku, sedel je j< KVMSpud na atolu in pinal, nama palp jO kazal hrt**. Saj g» p«nate p Mrifeika, gospod doktor."
"V«iai sem ga ie, eden omhln
f starih gost mmIov sodnikov, ki bi najbolje storili, ako bi se {Kidali v pokoj, katereiga so si zaslu-1
žili."	I1
"Zelo star gospod je. Njegova' ^ glava je bela kakor Cirintorec, a1' . mehko kot ljubljansko moč- , virje. in adrav je gosp^nl sodnik J rdeč kot piruh na krožiiiku o Ve-*' liki noči. Stala sva za njim jaz in*1 Liza Skodarjeva. Tam za drugo ! mizo pa je čejiel kljukasti pisar' ter grizel pero in mešal papir, ka-', kor naša dima kapusovo perje.1 Nekaj časa sva stala z Lizo molče.f Nato je ona pričela, utrgal se je ' oblak v njenih ustih in toča se je vsipala name. Ali, hvala Bogu,' tudi jaz znam govoriti in sukati j jezik, če lifvem. Povedal sem ji toliko, da še ni slišala takih lita-' ni j, kar nodi v cerkev greh delat. * Vsako sem ji vrnil dvakrat in tri- ! krat goršn. Cmerila se je, razbi-.' jala tla z nogami iu s pestmi zrak' otepala, da je bilo prr««a. Skratka/1 gofrptKl doktor, uganjala sva ne-jS j »oko j tak, da so iz bližnjih sob prišli gospodje gledat, kaj se go-1" di. in kljukasti pisar se je oziral M boječe r sodnika, k«j bo iz tegaJ Ali sodnik je le z glavo kimal in', molčal. Nazadnje, ko sva se na- N vpila in je Liza spehana padla na * klop kakor oskubljena kokoš, se * go.-pod sodnik obrne, vtakne pero * za uho takisto kakor vi. gospod v doktor, ponoslja iu pravi: "No, n ali sta si že vse povedala? Moja Z misel je sedaj, <la je najboljše, če » gresta domuin si složno p.*lasta 7" roki ter mimo živita poslej, kakor' se spodobi sosedom, nas pa s ta- P (kiint burkijarijami v miru pusti- j-ta, ki nista ne časti niti vajinemu premoženju na korist."
"Hm. taki so ti stari gospod- -
* I M	■	, .	,	II
je! opomni ne voljno odvetnik tir. Strela. "Najrajši Lzpremenijo •
svoj smltiji stol s prižnico. No. in kako je stvar iztekla? Ali ste se " ravnali po moji napovedi?" J^
"Hm, lun, kaj pa sem hotel re-* či?" odvrne sramežljivo Tlaka.' "(Jospod sodnik so nama govorili J tako lepo na dušo in srce, da sva " napn«Ied obmolčala oba in si mir-1 no roki padala."
" Tako! To ste lepo reč učinili,'" zelo lepo!" vpije Strela in meri',, razburjen sobo. "Tako se menite1 za moj svet? ('emu pa hodite] ponj? (Vinu vlagate pritožbe! te-' ntu vsi stroški? Ali veste, da bodo] stroški ogromni? No, seveda, pozabil bi bil skoro, da sta že eden drugega; nosila ho*ta breme skupaj. Ali vaju ni gospod ^oclnik takoj tudi zaročil!"
"Skoro da res. Ko sva si dala r\ r<«ki. dejal je smeje, naj si jih po--b dava tudi kje drugje in s tem da' č< plota spraviva s pota in da boj j« sploh konec prepirov. Tn pristavil tc .)*- Ae, da sva eden za drugega ka- ^ kor nalašč. Sla sva in rekla z Bogom, vsak po drugi poti domu." ™
"Hm, hm. in gutem, Tlaka, in ^ potem?"	k
"In potem je bilo v nedeljo p.' opravilo pri Svetem Roku nn Skali."	d
In tu je pripovedoval Tlaka na- JJ dalje, kako je bil pri cerkvenem 1 shodu na Skali, kako lep dan je ° bil, kako nebeškozlate žarke je " razlivalo sobice na zbrano množi- M co gore pod lipami pred irnlo ka- " pelico svetega Roka, katera ima premaLo prostora, da bi moglo tolikanj števila vanjo. In že pred ^ tristo leti so iz tega namena ljud-je zasadili ondi lipe. da bodo, k a- j, dar odrastejo. <* svojimi širokimi tj vejami zidale nadaljevani, a iz prozornega zelenja strneni cer- n k veni obok, kateri sc naslanja na bela lipova debla kakor na kame- ]( nit<» stebrov je. Tako je opisa val S( I !aka lipov drevored na dolgem n površju visoke Skale pred kajje- p lico svetega Roka. — Tam pa so s, ljubeznivo in prijazno prid i go vali d gospod o ljubezni božji ter o lju- d; btzni do bližnjega. Verno je po- b slušala množica besede gospodove ki na leči. in tudi Tlaka je bil za maknjen v nje. Da. njemu se je v, jelo kar srce topiti ter se mu je'si konečno po]>olnoma razlilo v pr-' k sih, ko je po dokon«!-ani službi.d božji množica \-rela raz Skalo ter k se pomikala čez rumeno žitno po- o lje. na katerem je ležal razprostrt) b nebeški blagoslov in sveti mir. In v Tlaka bi se bil skoro razjokal, ko k< je moral sam korakajoč po zeleni č, poti gledali, kako so se mladeniči U pridnižili brhkim deklicam in ne n med sladkimi pogovori bližali do- ti mov^u-	. _ . ..	ci
44Tedaj", pravi Tlaka mehko,I ''čutil sein šele, Itako «eur sam na svetu, kako sem nesrečen. .A čutil { sem tudi dobrotni opomin gospoda sodnika, da bi bilo vse druga-^ če in vse jše, ko bi se z Lizo , . res vzela. V takih mislih sem pri- ( 11S4 rpel ves i Hiteti pred Škodarjevo^
ILišo in ko se ozrem, /^gleilam v! oknu Lizo. ki je baš prilivala 5 cvetlicam. Veste, gospod doktor, 1 malo sem se zmenil drugekrati.'1 I kakšna je baba in niti pogledal je' 'jnisem dobro. — a tisto nedeljo se ( t mi je zdela lepa kakor solneua 1 roža. pa je tnidi še brlika. Kaj sem * 'i hotel.' Dejal sem: "Dobro jutro.'1 i Liza' Danes bo vroče." 4 * Vroče p , vroče", pravi ona in zraven se t *(takisto sladko namuzne, kakor i ženske znajo, kadar se vam hoče-1! jo ponuditi. "Pa bi malo povaso-'s j val, Juri. .saj b<>š še prišel do do-S | ma. Trdo je šlo; mislil sem, v ta-|j ki jezi sva bila ill zdaj da bi celo j, .vasovati hodil k nji? Alalo me je t j treslo, pa vrgel sem vso jezo na's pragu l'r«n- ter seut stopil notri —'j
in potlej —"	j
j "'n potlej — in zdaj. čemu ste' ' , prišli zdaj k meni? Morda da vam * spišem Želi i t no i>ogottbo	J
i "Ne, zato prideva v kratkem h ,oba. Ali danes imam nekaj drn- 1 gega na srcu."	^
j "Dobro, govorite torej!"	s
i "Z Liz • sva sc posvetovala, ka- 11 ko iu ki!.' zavoljo prihodnjosti. Sl Njena in ja prihodnja lastnina t( *<* <irži p i strani — veste —'s zemlje M t leve. Ta vražji člo- i-vek pi. i" ^hi zlodej. Š.-l je tcr'z našu.šmal široko pot čez njeno'b zemlji "če."	.
Obraz doktorja Strele se raz-'n žari.
• "Počasi, prijatelj, počasi!" v pravi resno odvetnik. "To si mo-
11
ramo vse po redu lepo zapisati. y Čakajte, da obrežemo svinčnik, j. Hbmo že Izučili Mlakarja. Tako! * Tu tedaj stoji ali je stala lesnika, a. in tukaj na levo je Skodarjeva, 11 to je Lizina ali viiša zemlja. Todij" je torej naredil Mlakar pot, kaj ne?!"	jsi
i Kmet ič je veselo prikimal. Po:? [dolgem pogovoru se zahvali Tlaka " ! gospodu doktorju za veliko pri-jaznost, poslovi se vljudno od ojega in mu obeta, da pride v kratkem s svojo Lizo zavoljo že-jči nit ne pogodbe, fo se jc tudi zgo-'le Idil o. in 'I laka dandanes k svojo j v: /'ljubeznivo" polovico zadovolj-'d no živ:.	f.,
--sl
it
Lov na tigra v indijskih ; džunglah 11! i
___ni
Kar je lov na leve za afriškega ^ raziskovalca ali domačina, to je lov na tigre za domačine Azije, čeprav je ugotovljeno dejstvo, da je tiger med obema zastopnikoma tega plemena bolj divji in krvo-fočen.
Čeprav ni nič nenavadnega za ® mladega tigra, da prične kot uničevalec ljudi, se loti lev le redko- k kedaj človeškega bitja, dokler ne n postane star. ko ni več v stanu uje-ti hitro tekoče antilope ali kake druge živali, s katerimi se preživlja. Vsled tega je lov na tigre veliko bolj vznemirljiva zabava in Q; azijski narod se prav nič ne po-]Ia misija, kadar je treba pridružiti lM se lovu na krvoločno žival, ki ima st navado pojesti čIove£!to titje za bi vsako kosilo in večerjo.
Indija je trpela več kot vsi dru-K gi deli Azije vsled velikega števila tigrov-ljudožrcev tn vsled tega se za vrši največ lovov na tigre v rj Indiji. Vsled dejstva, da se zna tiger skriti v džungli tako dobro, f da ga je le težko zaslediti, je lovj.e na to živali izvanredno težaven I ^ in nevaren in prav posebno, če jelV< lovec peš. Radi jegove velikostijdl se ponavadi uporablja slona za lovi11^ na tigra, a celo to veliko in po- ^ gumno žival je težko izuriti v tojis svrho. Le eden ali dva izmed sto ri slonov bosta obstala na mestu, ka- — dar se ugotovi stališče tigra, dočim t« bodo vsi ostali zbežali tako hitro "V kot jih morejo nositi noge.	k
Priljubljna domača metoda lo- a va na tigra obstaja v tem, da se ot sledi tigru potem, ko je odnesel s] kako žival, kajti dobro znano je,' d da je tiger zelo zaspan, kadar je končal dober obed. Tekom tega'zi časa z grade domačini oder iz|ži bambusa, nekako dvajset črevljevjn visoko ter čakajo nato, da bo do- si končal tiger svoj obed. Po kratkem' n času vidijo, kako se dvigne, pre- s tegne in prične zopet jesti. V sko- p ro vsakem slučaju se zgodi, da je d to njegov zadnji obed, kajti lov- n ci na odru dvignejo svoje puške f
„J	Pred šestimi leti.
itilj _
*>-, Dunaj, dne 28. julija 1914. — "Ker kraljevska srbska vlada ni dala povoljnega odgovora na noto, ki jo ji je izročil avstro-ogrski 120 minister v Belgradu dne 23. julija 1914, jc cesarska in kraljeva vla-v0tda Prisi,Jena saina po krbeti za varstvo svojih pravic in interesov in j v ta namen zgrabiti za orožje. Avstro-Ogrska smatra tore,, Ua je odda V voJnem s*anju s Srbijo." Tako je brzojavil grof Berehtold ( pred šestimi leti kraljevskemu srbskemu ministru za zunanje zade-jj'.ve v Belgrad.
jel Vojna je izbruhnila. Po ljubljanskih ulicah so se zbirale množi- i se ee ter se z grozo vpraševale kaj bo. Danes lathko kdnstatiramo, da na takrat Pa^ »i bilo Slovenca, katemu ni bilo tesno ob misli, da naj mi dvigne orožje proti svojemu bratu. Bili so sicer med hami tudi za-j ro.1 vrženei, ki so kričali: "Srbe na vrbe!", a v svojem srcu je moral, 'e j vsakdo čutiti, da sto? i zločin, če želi svojemu bratu pcgubo: iskreni . se ti klici niso bili. Bili so to časi, ko smo stiskali pesti in škripali z zob- < or mi, a glasno nismo smeli spregovoriti o tem. kar nam je težilo s,rce. •e- Naši možje so se zbir:<K v vojašnicah, žene in otroci so plakali in se < »-jstiskali v zapuščenih domovih ali pa noč in dan oprezali pred vojaš-toyiieami in po cestah, da vjamejo še en pogled na očeta. moža. sina. ki *-jje odhajal na vojno. Oe bi v onem trenutku vprašal vse zapeljane lo mladeniče in može, aii bodo še kričali: "Srbe na vrbe!", s kletvico = Je(bi te napodili, če bi s« na bili bali pušk in persekueij na vojaškem i ^(slrelišču. Takrat ni bilo v nobenem wcu prostora za sovraštvo, ta-1' • i krat je priplavala nad našo deželo ena sama velika bol. Vsi se sel. ^|dobro spominjamo, kako nevrjetne govorice so se razširjale one dnill m Po I,jubljam. Danes vemo, kdo je vrgel vse te razburljive vesti med i-aše ljudstvo. Izbrali so si mladeniče in može, ki so bili v najširših j ni liropih naprednega občinstva dobro znani in naenkrat se je razSi--q rila po Ljubljani vest, da so tega ustrelili na poti na fronto, drugega da bodo ustrelili v Gradcu, da je tretji v ječi in v preiskavi. Te vesti so seveda povzročile nc samo v rodbinah prizadetih največjo grozo. a_ marveč tudi v vsej napredni javnosti silno razdražnost. Izkazale -tj [so se končno vendarle za neresnične in po prvih dneh strašne nape- ' ia'tosti smo spoznali, da so bili le plačani agenti, ki so trosili med ljnd-_Jstvo takšne laži po nalogu avstrijske vlade. Potem pa, ko so odšli n O- iz. Ljubljane, ko so sc nekateri ljudje čutili varne v zapečku, jim je ?r zrasel greben in zopet se je pričela stara gonja proti vsemu kar je to bilo napredno in kar :ii trobilo v Sušteršičev avstrijski rog. Zločin !
lin še danes se moramo čuditi oni potrpežljivosti, s katero smo pre- -z- našali vse neštete krivice, ki so sledile vojni napovedi Srbije.	i
^ Avstrijska vlada se ni počutila prav nič dobro, ko je bil odšel v svet hrzojav o vojni napovedi. Manifesti, pojasnila, spomenice, razni izpiski, opombe in kakor se imenuje že vsa diplomatična šara, vse to j? moralo pom.rgatž, da pred svetom vsaj nekoliko opraviči • 'j»korak avstro-ogrske vlade napram Srbiji. Najhujše stališče je imel avstrijski veleposlanik grof Seaparv napram ruskemu zunanjemu ^ ministru Sazanovu, kateremu ultimatum avstrijske vlade nikakor j. I ni hotel iti v glavo. Zaman je skušala avstrijska vlada dokazovati, 4< se pri nas nikdo ne obrača zoper integriteto Srbije ali zoper j i srbsko dinastijo", vsak drugi stavek spomenic in not je neprikrito ►0 dokazoval, da ima avstrijska vlada namen uničiti Srbijo popolnoma a in za vselej.	.	<
i. Tako je zagrabili pred šestimi leti Avstro-Ogrska za orožje, a	^
zma fovita srbska vojska ji je kaj hitro izbila to orožje iz rok. Priti	] v jc moral na pomoč brezobzirni in krvoločni sosed, ki si je bil pomo-
čil svoje zločinske roke že v francoski, angleški in ruski krvi in še	'
>- le potem, ko je priskočil še z vzhoda Bolgar, se je posrečilo doseči	\
iojvsaj deloma to, kar je smatrala Avstro-Ogrska, da bo izvršila v par	I
j- dneh. Štiri leta pozneje pa se je ravno na Balkanu, kjer se je pri-	<
čela svetovna vojna, pričel tudi konec velike drame srednjeevrop-	^
skill držav. Polom na francoski fronti in na solnnski sta istočasna	j
in odpad Bolgarske je zaključil svetovni ples. Kar sc je zgodilo po-	I
zneje, to vse ni bila vtč vojna. Takrat so bile centralne države že	'
pristen na kolena. Narodi v Avstro-Ogrski so se osvobodili in so	1
se izrekli za entento. Pohod Italjanov v naše kraje je bil popolnoma	\ nepotreben in samo nekalfa gesta, kateri ne bi bilo pripisovati prav
nobenega pomena, če bi ne imel tako hudih posledic za nas še danes,	2
a kod bomo v kraktkem praznovali že dveletnico osvoboditve.	1
,e	-—
a	Razne vesti.
GLAS NARODA, * *AVG. 1920
Oddelki misije ameriške Rdečega križa,	i
ki so poslovali v bolnicah v notra- 1 nji Srbiji, se vrnejo te dni v do- s movino.
1
> Je li pravično,
da se daje lenuhom pravica, da so lastniki ogromnega dela družab- j nega bogastva, dočim morajo 1 stvarniki tega bogastva živeti v * bedi in pomanjkanju.
Kako se je na Madžarskem razpa-sel beli teror.	<
V kavarno "Klub" na Leopold- s ringu v Budimpešti je vdrlo okoli ' 10 mož in napadlo goste. Ravna- J telj madžarske hranilnice Verbe- J ly je bil zaboden in je umrl. Od-vetsnika Varsanyja so ubili z u-darcem na glavo, zasebnega urad- j [lika Kramerja pa so hudo ranili 1 ca glavi. Redarstvo je uvedlo pre- s iskavo, da se dožene, kdo so m o- t rilci.	j
■ ■■ ■ ■ ■ t ter jih namerijo na glavo tigra, t Veasih je tiger le ranjen in v ta- j kem slučaju poskusa napasti oder, a katerem stoji lovci. Čeprav ima ostre kremplje, vendar ni v stanu splazati po gladkih drogovih, ki , drže oder.	,
Človek bi se lahko vpraševal, j wikaj se tigTa ne ubije dočim leži zaspan od svoje pojedine. Temu . nasproti pa se mora ugotoviti, da se skrije v džunglo tako, da ga ni mogoče zaslediti, dočim zaveva ® svoje obede vedno na odprtem 1 prostoru. Če bi se ga ustrelilo v ' džungli, bi bil mogoče le ranjen in 1 razventega bi ae poškodovalo nje- 1
Železniška konferenca,
ki je bila na povedana za 26. julija je preložena do konca avgusta.
t
Ustanovitev žeipskega učiteljišča v Zagrebu.
Uradni list hrvatske vlade objavlja naredbo, po kateri se ustanovi v Zagrebu samostojno žensko učiteljišče.
Upor jetnikov v Oetinju.
"Novosti" poročajo iz Cetinja, aa so se uprli jetniki. Poizkušali s j premagati stražo in pobegniti. Straža je morala rabiti orožje ter je bilo več oseb ranjenih. Večino jetnikov s zopet ujeli in zaprli.
Ka Dunaju
je pričela zborovati mednarodna komisija za razdelitev podonavskega ladjevja. Komisiji predseduje ameriški polkovnik Hines, ki je še nedavno fungiral v Belgradu. Jugoslovanska delegata sta v tej komisiji dr. Novakovič in admiral Prože.
Ludvig. Ganghofer.
V Tegernsee je dne 24. julija umrl znani pisatelj dr. Ludvig Ganghofer v starosti 65 let. Zadela ga jo kap.
Fraacoci, pardon, francoski narodnjaki
bodo proslavili petdesetletnico domače takozvane — "republike". Tozadevno je predložil na učni minister poslanski zbornici dva zakonska načrta:
1. Načrt o posojila 500^800 fran-
kov v čimvečjo proslavo t»»*ra vrlo ledkegra dneva.
2.	Oficijelni prenos posode, ki • i vsebuje »srce prvega predsednika
i Leona (iambetta v Paiiteon. <K.j *r -počivajo pozemeljski ostanki ve-i likih francoskih mož.)
3.	(A to smo sami dostavili)::
l Ustanovitev velikega narodnega M zdravilišča za vse one. ki so se jim I1 od samega fvloljubnega navdu-ii - senja skisali redki možgani, i
i j	Kuga na Grškem.
• j V Pirejti se je pojavila kuga. I,Ker se bolezen čimdalje bolj širi. i je minister za narodno zdravje iz i . dal najobsežnejše ukrepe, da sc' nevarno bolezen ne prenese v našo i ' državo.
Italjanska ladja se je potopila, j
t Vojna ladj«! "Raeeliia*". ki jc spremljala nekaj rtaljanskih par-' i m kov z ruskimi vojnimi ujetniki (v G»leso. zadela v t'niem mor-1 i ju na mine in se potopila. l'osa<l-|ka je skoro vsa rešena.
Suho Grozdje
hnportirano ta starega kraja
22 centov funt.
Bckra 50 funtov $11.00 Posebna oene na veliko.
BALKAN XMPOBTIKO CO
81*63 Obsrrj Street Hew York, H% Y.
Z naročilom pošljite ▼ naprej
Začimba, šelišča im najraznovrst asjia
domača zdravila
katera priporoča migr. Kneipp, | imam vedno t salogl Pi£!ta po brezplačni cenik. G MATH. PEZDIR ^ P. O. Box 772, City Hall Station
HEW YORK CITY.	L
__ s
_v	F
Doctor	1
je ospešno zdravil na- '^H ,, J \ duho, božjast, krajev fF * *] r no otrpnost, padavic«	jX. / 1
ter srčne. Jetrne, ledi* i jwjJs , čne all pljotee hni^l» ^A^iaM^^ t sni, bolečine vi«	I
lodcn, bolečine r pratK vnete oiU noge, roke sli križ, etekljaje, revmatizem, kožne boHznl, izpuščaje, ogrce, osla- . belost, možke in ženske bolezni, slab« ^ kri, brez operacije v najkrajšem času po najnižji ceni. Poskušajte in se prepričajte.
DOCTOR JIN FU2Y MOV 308 Grant Street Pittsburgh, Pa
Uradn« ure: ob delavnih, od 9. dopoldne
Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopol- £ do 6. rveCer.	.
dne do 1. popoldne.
' KRETANJE PARN1K0Y
KEDAJ PRCBLIŽNO ODPLUJEJO IX • * N«W VOSKA.
LAFAYETTE	27 av0.	— Havre
• ROTTERDAM	28 ivg.	— Boulogn*
PESARO	1 aept.	— Genoa
LA SAVOIE	3 eeot.	— Havre
PHILADELPHIA	4 eeot. — Cherbourg
FRANCE	B «*pt.	— Hivr,
NOORDAM	« Mot	— Boulogn«
LA TOURAINE	14eept.	— Havre
; PRES. WILSON	14 sept.	— Tr«
N. AMSTERDAM	14. »ept	— Boulogn«
LA LORRAINE	17. eeot	— H;yr,
BELVEDERE	21. met	— T<-»t
RVNOAM	22.	— Boulogne
COLUMBIA	28 wet — Tr«
Argentina	7 out. — Tr»t
PRES. WILSON 3 novembra — Trrt
Glede cen za vozne nitk« n vti vrugo nejamnlla, obrnite ee na tvrdko
FRANK S A K C E R
82 Cortlsndt St. New York
Gosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) In Trst.
PR US. WILSON . H. «T»t*mhr» BCI.VEDKKR ... 21. M-ptembra
Potom llatkcv. Izdanih aa va« kra-le v Jugoslaviji In Srbl|l
R»iko*r.e uxoinocil	«ni.
ces& in trsijeffa rureda
Potniki tretjega razreda dobivalo
brezplafno vine.
PHELPS BROTHERS & GO.
Paseenoer Department
4 West Street	Mew Tsrfc
LLOYO SABAUDO
Prfhodn^_- odplutje It New Torka Jik na 2 vijaka 5. S. -PESARO"
1. septembra Izdajajo se (Hrbtni vozni ilstkl do laoS
Slavnih most v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnlkum S. raareda.
French Line
GAMPA6NIE GENERALE TRANSATLANTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LAFAYETTE .............. 27. avgusta
SAVOIE ............................................4ept.
FRANCE ........................ g. mtpt.
TOURAINE .................... 14. sept.
Hitri parnlkl a iti rl m I In dvema vijakoma.
Posebni zastopnik Jugoslovanske vlada M pričakal potnike ob prihodu nailh par-nlkov v Havru ter Jih tod no odprem 11, kamor eo namenjeni.
Parnlkl Francoske črte eo tranaporttrall tekom vojne na tlaoče čehoalovaiklh vojakov brez vee neprlltka.
Za ilftrarte In oene vpraiajte v
DRU2B1NI PISARNI, 19 State St„ K. Y. C
ail pa pri lokalnih agentih.
ROJAKI, NAROČAJTE SK HA "GLAS NARODA", NAJVF.ČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
r.ftŽAVAH
♦ GROZDJE, GROZDJE
IZ KALIFORNIJE. PAZITE, zdaj je najboljša prilika naročiti grozdje za to leto, ga dobite naravnost iz vinograda v svojo hišo«
Naše eene so za vas kakor za vsakega prekupca. Zakaj bi potem pustili, da drugi za vas naročajo, ki za m ore te sami, kot trgovci. Naročite še danes in prihranili boste na vsaki toni od $30.00 do $60.00, pozneje bodo eei ie grozdju precej višje.
Sedanje cene so: $80.00 in več kakoršna je vrsta grozdja.
- Denar pošljite po bankovnem čeku na:
GREAT WESTERN CRAPE COMPANY, 307 Morewood Bidg._E. L Pittsburgh, Pa.
Potrebuje se 100 premogarjev!
Največje majne v Upshnr County.
Največje plače v državi West Virginia.
Nasi možje'zasluzijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec.
Zgradili smo nove hiše in jih nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev.
če ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj.
Naš premogorov je šest čevljev visok in ima-- mo stalno delo.
Mi imamo, dobre.šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujezemci. C. T. CUttMM, Gen. Supt., Bnckhannon River Goal Company, Adrian, W. Ya.
Koroške novice
Obisk Vrbtkift jam
M v udu jem «•*•u razveseljivo 1 razvija. Nekateri letoviški kraji, j kakor Majernik, ao if akoro polni, drugi, kakor Ribnica, Otok, ae polnijo. Dohajajo tudi že bratje Hrvati ter tudi mnogo Slovencev. Tudi is Srbije je že doAo ali pa naznanilo »v j pri In »d več ugled udi rodbin, meti drugimi vaeučili-iki profr«<»r dr. Arandiclovič iu generalni direktor T mM- , oba iz Heugrada.
Gospodinjska šola.
Iz St. Rupcrta. pri Velikovra se porini: <io^Mxlui>»ka	v Na-
rodu i Mili m* prav d«»liro oline.se.
V zimskem t«*eaju je bilo 13 u-letik. pa tudi zdaj v poletnem tečaju, ki traja do konea oktirfjra, jih je travno toliko. Zdaj je bila gootp^jdi.ijska <M»la tudi državno podporo in bo zdaj mogoče »e druge Htrokovne u^ne moči nastaviti. Do adaj sta se napravila v»a-' ko leto dva |x»llHna tečaja, zim-j ski iu poletni, in sicer zavoljo te-j ga, ker naši kmt^je ob poletju svoj*- lič«-re doma potr»«bujejo za' delo na polju in t u*?i, ker za polletni tečaj bw je stroške umore jo. Kmetijski oddelek naši" deielne vlade pa želi, da bi našia gospodinjska M>la zanaprej napravi jala samo hImi iti nicer celoletni tečaj, to pa zavoljo toga, ker je |M»1 letaj prekratek čas, da bi se de.kleta vsega priifcčila. kar je potrebno za njih prihodnji poklie kot gospodinje. Dne 21. maja t. 1. je nadzoroval našo gtMtpodinjsko šolo g.' K«riirman, vodja kmetijskega oddelka deželne vlade, in se je prav pohvalno o vsem izrazil.
Žensko društvo.
Iz (Jlobasnice poročajo: Tukajšnje žensko društvo zelo lepo napreduje. flanic ima že nad 200. Je li na kmetih v slovenskem Ko-rotanu še kje podružnica, ki se lahko ž njo ineri? Dekleta in žene delajo Kvoji, z ozirom na zavednost in narodno probujenost že t«l nekdaj »loveči občini vso čast. V nodeljo 11. julija je vprizorilo druMtvo dvodejanski veseloigri *'I*ri go^Mxii" in "Goapa Kordu-' la'\ Težko je reči, katera igralka se je najivdjše postavila, ker so >,e res \nc potrudile, kakor bi šlo za tekmo. Kot govornika sta nastopila gdč. Rutlež in učitelj M«>-derudorfer, ki sta došla kot gosta. Oba sta našla jako hvaležne in ra/.timne poslušalce ter zaseja-la v ii jih dovzetna srca najlepiia semena, za kar jima vsa hvala.
Ciril Metodovi kresovi.
Iz Št. Ruperta pri Velikoveu pišejo: Kresovi na predvečer sv. Cirila in Mottxla so v naši župniji goreli v Orliči vasi, kjer so tudi s topiči streljali, v Klopicah, pri H«»flarjn, v Št. Rupert u in posebno lep na Vinograilih, kjer so go-^enke Narodne šol© lepo prepevale. Velikovški Slovenci pa ro dva kresa zažgali na Liiubarski gori.
Iz Žihpolja portN-ajo: Žihjx»lj-čani so s«* zbudili! Na Ciril in Metodov večer so naši korenjaki zakurili kar 16 kresov. Nič ni pomagalo, akoravno so 44šekeji" (nem-čurji) grozili in požigali ter uničevali kresove, kjer so le mogli. Našemu hauptmanu 14 Tomaže ju" tudi ni šlo v glavo, da so Slovnci tako predrzni iu so celo v njegovem lesu zakurili kres. — V nedeljo 11. julija pa so se Žihpolj-čani pripeljali z 11 krasno okin-čanimi vosmi na Otok. Nobena oi>čina se ni mogla ponašati s takim številom in tako lepo okinča-nimi vozmi; vse je bilo v zelenju in narodnih zastavicah. Prekosili so vse! Ve<rinjčani so gledali te vozove, kakor bi prišli iz sedmih nebes. Vsa čast našim vrlim de-j kletom, ki se "ne plašijo boja, ne
ustrašijo znoja". ' ---*
Smrtna kosa.
Kazaze-Metlova. — Izumiramo! l4ini se jih je rodilo celo leto Ic 14, umrlo jih je pa 20. I^eto« jih je umrlo tudi že 10, luč sveta zagledalo pa šele 5. Vzrok temu so razne bolezni, ki so v zadnjih letih zahtevale precej žrtev, kakor ti-fiM, griža in opaiurita. Bolezen in smrt zlagati rada obiskujeta že| med vojno hudo preiskuaeno Ri-harjevo hišo na Metlovi. Dne 16. junija je v tej hi&i umrl brat go-| »pod in je pd. Knmrov ali Riharjev Frane. Zbolel je na svatbi dne 3. januarja ter kljub večkratni pomoči zdravnikovi ni vež okreval. Bil tudi 4 leta v vojni službi, t
■
r.j- r .	"
kjer je bil tudi večkrat bolan in ■ nikoder je prinesel kal bolexni tudi domu. Ker je bil veselega značaja, je vsikdar rad pel, vsled česar je bil med metlovskimi fan-J ti posebno priljubljen. Ko so fantje olrnitopili njegovo bolniško postelj in je čutil rajni, da gre proti kooru, jih je vse lej»o prosil in-4-e-kel; *'Molite, molite, drugače je vse dobro!" To prošnjo so mu žalostni fantje vestno tutli izpolnili. 1'mrl je star šele 27 let. Imel j« lep pogreb, katerega se je vdele-žilo zlasti mnogo bivših vojakov in mlad en i cev iz vse kazaške oko-liee. Navzočim v tolažbo, pouk in opomin je domači župnik govoril rajnemu v slovo par nagrobnih, lw-sed, cerkveni pevei pa so mui zapeli dve pretresljivi žalostiuki.j Zapušča tri sestre iu samo še ene-J na brata, Jožefa Kumerja, ki je v službi pri jugoslovanskem orož-ništvu v Bilčovsu v Rožu. — Ali "smrt ne vpraše. kar pobaše". Vzela je Petra in Lovrenca. Pavla in Franca, prišla je tudi po Katro Matija, in sicer že lO dni po Franco vem pogrebu, kakor bi ji bilo žal, da prej ni pravega vzela. Katri je bila smrt le v srečo, ker jo je rešila hude in dolgotrajne bolezni, katero je prenašala z veliko potrpežljivostjo. Na Peter in Pavlovo se je preselila v boljšo večnost. Tudi njena zadnja pot je bila lepa. Spremljalo jo je poseb-] no mnogo ženstva. Po cerkvenih opravilih in po končanih žalnih pesmih ter mrtvaškem govoru položili smo jo k večnemu počitku. Dosegla je 54 let.
B *	v
k A.
Pismo iz cone B.
Tukaj so na kres zažgali Nemei na ukaz celovške vlade in deželnega šolskega sveta demonstrativne ognje. Akcijo so večinoma vodili učitelji in nemčur j L Otroci so morali drva skup nositi in ljudem so pravili, da gre samo za kres. Tukaj so. žgali kres in streljali rakete. Sele iz časopisov so uaši ljudje zvedeli, da je šlo za politično demonstracijo. Pred Cirilom in Metodom so hodili orožniki okoli pri kmetih in so jim pretili s kaznijo, ako bodo žgali 4. julija ognje. Tukaj so cel ve-jčer patrolirali 4 orožniki. A kljub j temu so naši ljudje precej ognjev ! zažgali. Pogled na Karavanke je i bil krasen in veličasten. Imel sem (priliko opazovati, kako so Nemei in nemčurji ob pogledu na to lepo sliko besneli in rjoveli. Bilo je slišati dosti glasov: Cona A je za nas izgubljena ! In jaz sem se veselil in si mislil: Boste še več izgubili! Naprej, zastava Slave!
S Hovča pri Kotmari vasi.
Tu pri nas živi mož poštenjak podomače Puaželc na Hovču. Ta mož si je zaslužil tisoče in tisoče pri žrelski cesi i s svojim konjem. Pričakovati bi bilo, da se bo ska-zal hvaležnega in glasoval za Slovence. A glej ga spaka! Najprej je letal tudi on okrog iu zastonj za nemški denar popival s prezi-• dentom, potem pa je začel kar na svojo roko agitirati za nemško la-čenbergarijo. Njegovi smrkavci so metali kamenje na naše ljudi iz teme, ko so kurili kresove, on pa je navajal mlade fante, da morajo vpiti "Heil Deutsch Oster-reich No, saj pride obračun in ta bo prehud. Vsakemu bo vrnjeno, kar nam poaojuje.
Iz Kotmare vasi.
Do sodneiga dne bo ostala beseda nemčur na Ilnovi hiši, tako je rekla gospa Sablatnik. Menda I Se vedela ni, kako resnico je izgovorila. Kdor je zdaj nemčur in bo tudi na dan plebiscita, ta osta-jne res nemčur, dokler bo tlačil 'travo na zemlji. Tega imena mu 'ne bo vzel nihče. Kdor je le enkrat kradel, ostane tat, če je vzel tudi samo kak "rimen", tako pa ostane tudi nemčur oni Slovence, ki je kradel ljudstvu pravico do življenja in materinega jezika na dan plebiscita. Nemčur bo ostal do sodnega dne.
Is Slov. Žmibela
Dne 18. julija se je vstanovilo žensko društvo in Velikovčani so igrali "Judeža". Ta dan je bil pri nas tudi general Maimer.
Pač vojskna služba neprestana življenje tukaj je zemljana, in dan njegov na svetu vsak kot dninarjev je dan težak.
Sinum Gregorčič.
Iluzije!
Josip Kremen.
Vsak dan smo za iluzijo ubožnejši. Kakor bi bilo včeraj, se mi zdi. ko -smo korakali za Wilsonovo sliko po razigranih ljubljanskih J ulice h, pojoči, vriskajoči, srce kakor plapolajoča baklja. In vzklikali smo z otroškim, naivnim navdušenjem: "Živela Amerika! Živela Francija! Živela Anglija!" — Bili smo pač takrat srečni in objeli bi bdi ves &vet ter pritisnili na svoje prsi največjega sovražnika z iskrenim krikom: "Bodi pozabljeno vse! Vsi smo poslej bratje, živela svoboda, živela enakopravnost!'* Ker smo bili sami dobri in plemeniti, smo vrjeli, di je dober in plemenit ves svet. Toda bil je W romantičen sen. Zbudila nas je brutalna istina, da sta nam Nemec in Lah neizpremenjenr ljuta sovražnika: zlorabila sta našo sentimentalnost ter dokazala znova, da priznavata le pest in puško.
Razočarani smo bili, razočarani tem bolj, ker se Francija, An-glja in Amerika ne le niso zavzele za naše kakor solno*- jasne in oči' vidne pravice, nego nam krvnega sovraga — Laha postavile eelo za jeroba.
Oj iluzije! Spominjamo se. kako smo sprejeli prvo troj'.eo fran-ieoskih častnikov po pievratu v Ljubljani. Sprejeli smo JITi kot zastopnike že stoletja najsimpatičnejšega francoskega naroda: njim na čast se je svirala v Narodnem gledališču prvič, odkar živimo, francoska marseljeza In v francoskem jeziku jih je pozdravil odličen slovenski predstavnik, ln to navdušenje v občinstvu, to vzklikanje, frlenje robcev, ta cvetlični dež!
Oj, iluzije, kako Vas nas je danes sram, ko čitamo francoske časopise! Kako pišejo Francozi o jugoslovanskem "barbarstvu" v Splitu, Prvačini. v Trstu In na Reki, kako infamno pišejo danes Kraneozi o našem naiodu. o regentu! Za glavo se mora človek držat: iu se z grozo vpraševati: Kdo je pravzaprav norec t — Lahi nas more, nam prižigajo, ropajo, nas onecaščajo, psujejo in žalijo — mi se jedva branimo ter kvečjemu rahlo protestiramo, a ententa zagovarja Lahe ter obsoja nas!
Oj. iluzije! "Svoboda, demokratstvo, bratstvo, enakopravnost!' smo vzdihavali, vsi pijani blaženstva, ko smo prostovoljno sklenili. iua se strnemo z brali Hrvati in Srbi v eno državo. Mi naprednjaki že pred vojno in tekom vse vojne preganjani, denuncirani, interni L rani, konfinirani, mnogi celo obešeni in ustreljeni, mi naprednjaki smo bili takrat najsrečnejši. Izpolnil se jim je mladeniški ideal, za kojega smo toliko debdi in prestali! Upali smo: bratje Srbi nam na prednjakom tega ne pozabijo! Oj, iluzije! Naprednjaki srbofili lah ko stoje danes v kotu brez moči in brez ugleda, a Stojan Protie iz javlja, da nas "pravzaprav sploh več ni...." i Oj, iluzija! Na vseh koncih in krajih doživljamo kruta razoča . ianja, in kamorkoli se ozremo, povsod grenka prevara. Že leto Ii . dan prinašajo vsi naši napredni časopisi kakršnekoli barve zgolj tož i be proti državni upravi, in naše iluzije glede svobode, napredka i bratstva, enakosti v Jugoslaviji legajo druga za drugo v grob. -j Ne, nikakor si ne želimo drugam in trdno se zavedamo, da je i Jugoslaviji vendarle lepše in bolje kot kjerkoli. Ne obupavamo, ne -Igo vstrajno verujemo v liodočnost! Toda žal nam je lepih iluzij, k
>	bi lahko živele dalje, če bi le hoteli nekateri. Kakšne nade smo sta ajvili na prvo Narodno predstavništvo, in kaj smo doživeli? Skora
I vsak teden nove spletke, vsak mesec nove krize, vsaka dva mesec; ~ nova vlada, vsak hip nov kaos, nova zmeda!
1 Zdaj so bratje r-tdikalci Srbi in žnjimi zvezani naši klerikalc 1 na delu, da oropajo državne uradnike pasivne vodilne pravice. Ka so uživali celo v reakcljonarni Avstriji, kar uživajo uradniki po vsen 'kulturnem svetu, to naj se jim vzame zdaj, v XX. veku, v svobodn v j in demokratski Jugoslaviji?! To naj bo napredek?! Zločinci, idijot e-je, berači, ženske in državni uradniki naj tvorijo po ukazu Stojam . Protiča in ob pritrjevanju našega dr. Korošca enako inforiorna brez ■ pravno kasto? — Zaktj, čemu? — Ali naj bodo poslancr le pooje e advokati, trgovci, obrtniki in kmetje? Že dve leti čutimo, kako Vrl a se vlada in marljivo uraduje po ministrstvih brez kontrole uradni , kov-poslaneev! Ministri so ljudje, ki so bili doslej po večini naša ne sreča, zastopniki bank, špekulativnih zvez, včasih tudi brez pojma 1 urad o van ju, včasih brez širokega duševnega obzorja, včasih politi kastri, ki so jih vrgle stranke iz sebe, kakor meče morje bele pen na breg. Ti na"j imajo pasivno volilno pravico? Zakaj? Za plačil ^ kakšnih zaslug? Že dve leti se krpa ustava, že dve leti se priprav a Ijajo volilni in drugi zakoni, se ureja uradniško vprašanje, se zane e marjajo gospodarska vprašanja, zlasti valute, a ne skrpa in ne urf i. tli se ničesar. Vsak pameten človek si mora le želeti čim več stre L- kovnjakov uradnikov v parlament, uradnikov, vajenih in vzgojeni] i- za pozitivno, vstrajno delo, objektivnih in ne strankarsko zastmp j ljenjh. Uradniki so bili in so še danes steber države; brez njih l j obtičala vsa uprava, ves promet, bi zagazili skratka v anarhijo; i i-1 uradniki bi bili tuda v parlamentu trdna, neomajna os. ki bi je n a ragnila nobena strančarska vihra. V uradništvu je utelešen cvet na i-i rodne inteligence, uredništvo tvori zbor najvišje omike, najglob i'jega poznanja stvarnih, razmer in ljudstva, najširših življenjskih iz ' kušenj in najresnejšie discipline. Uradništvo pa je tudi »tad vse pa 1 trijotično in kot skala zvesto vztrajajoče v svoji ljubezni do domo a vine!
In to uradništvo hočejo srbski radikalci in slovenski klerikalc ^ivzporedit! z idijoti in zločinci ter jih opleniti za staro pravico! Vze "ti jim hočejo pasivno volilno pravico ter jih ponižati med — pol ljudi!
Oj, iluzije, kje ste! ? Vedno lepše stvari doživljamo, a Sako dol go še? — Naša vera in ljubezen, s katerima smo pomagali Jugasla ^ivijo ustvariti, nam bo pomagala, jo tudi ohraniti ter — rešiti. Skle ^ nite torej v Narodnem predstavništvu karkoli! Državno uradništvt iu vobče vse javno nameščenstvo pa Vam bo ob volitvah znalo dat
i odgovor!
-
Izpraznitev Radgone.
I 26. julij je bi} žalosten zgodovinski dan za vso Jugoslavijo. Ot i pol 12. je izpraznila jugoslovanska vojaška postojanka Kacgono tei
>	zapustila levi breg Mure. Civilne oblasti so bile zapustile Badgonc
>	že prej. d civilnih oblasti smo imeli tam samo vladnega komisarja J ki ni mogel nikdar vedeti, ali je njegovo postopanje pravilno ali ne,
kateremn nikdar ni bd določen pravi delokrog in ki se je moral v gotovih časih omejiti samo na vidiranje potnih listov in propustnlc ter je bil v vedni -nevarnosti, da se je spri z okrajnim glavarjem, ki ( je bil seveda nastavijenee Avstrrije. Silno mnogo takta je bilo tre-t ba, da v tej eksponirani postojanki ni prišlo do hujših sporov in I eventualno celo do spopadov. Izmed uradov smo imeli ram v rokah predvsem pošto in železnico, vendar pa nam ni bilo mogoče kljuh vojaški asistenci preprečiti napadov na železniško progo. Pri Radgoni smo bili takorekoč vedno v vojnem stanju. Še lansko leto ob tem času so napadali na eni strani Volkswehrovci od nas zasedeno ozemlje, na drugi strani pa madžarske tolpe ogrožale neprestano nate prekmurske pokrajine. Sedaj smo se morali umakniti na desni breg Mure in vse Prckmurje je obviselo v zraku brez zvez z našimi kraji na desnem bregu reke. Žalostno je dejstvo, d« smo morali s po-
GLAS NAHODA, 23. AVG. 1920
i emčeno Radgono izgubiti tudi mnogo zavednih slovens*vasi. Našim sonarodnjakom ^ sedanji Avstriji moremo samo priporočati, da zaupajo še naprej jug vladi, ki bo brez dvoma storila vse potrebno, da jim zavaruje najorimitivnejše narodnostne pravice za čas, dokler se ne združijo z nami. Naša vlada ima za to moč in zakrivila bi velik narodni zločin, če bi se te moči ne poslužila. Sicer pa je sedaj dolžnost naie vlade, da nemudoma ukrene \se, da dobimo čimprej železniško in cestno zvezo s Prekmnrjem, ki je danes vsled modrosti entente popolnoma odiezano od našega državnega telesa.
COLUMBIA — VELIKA ZALOGA — II
^^ _ m	PLOŠČ V VSEH JEZI-
GRAMOFONE
VICTOR NAVINSEK, 331 6reeie St., G0NEMAU6H, PA.
ALI STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdraviL Že več kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčne in revmatizem ter vsakovrstne drage bolezni. Lahko vam pokažem več dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni predno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
EUROPEAN MEDICAL OFFICE
IPKCNALIIT
311 Smithfield Street Naaproti »oMmh m Pittsburgh, Pa.
|--" -
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peni Ave. Pittibcrgh, Pa.
jSM	Ot. Koler im naj
atareJSl alovenaki \ Bdravnlk, Spacia MlilrV ttat ▼ Plttabarsha ^HM ki Ima M-lctno ^^BJk <4 prakso v adravtja nju mh moSklb A*"----bolezni.
^^^n^JBfe Zastrupljen]« kr
■^HES^iS®^ -rt sdmvi a cla-
aovltem tO«, kt ra Je Isumel dr. prof
Erllch. č> Ima.te mozolje all maaur-£ke po teieau v sr!u, IspadajiJe las. bolečine v koateh. r«-idite In tattatil vam bom krt. N« fiakajta. kar ta be lesen s« nalese.
Vse motite bokr«al atfravlm po o-kraJSanl metodi. Kakor hitro opktlM da vam prenehuje idrav>, na ffckaj te. temveč pridite ln Jas vam aa bom sopet povrnil.	*
Hydroeela all vodno kilo ozdravim v 36. un. i ln alcer k>re* o. iritct)«.
Bolesti uakurja. ki oovmro£^lo bo leine v krilu ln hrbtu ln vfaaln tudi prt puščanju vode. osdravlm s foto-voatjo.
Revmstisem. tncanje. bolcRa* o tek line. sr betice, Akrofle In druge koine bolt-ziil. ki naata-.elo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem faau nI potrebno letati.
Prarine ura: vsak dan od t. ura zjutraj do 8 zvečer: V p«tklh od S. Zjutraj d.i 6. oopoldne: ob nedallab od zborni do 7. popoldne.
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J.IS-K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvitna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto - - -	. $6.00
za pol leta - - -	$3.00
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARN■
g TRAPES jrKgy)COUNCIL>
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
■V Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 GortlanM Street. New.York Citv.