Stev. 334
TRST, petek 2. decembra 1910
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
•I Md«l)»h in praznikih rt S, pmnMJM afe 9. ajamj*
Pttaaaltne Itev. m prodajajo p« 3 nvd. (6 stat.) ▼ mnogih t Trate in okolici. Gorici, Kranju, 36. Petra, Seinni, Nabroiini, 8▼. Luciji, Tolminu, Ajdov-M!id, Dornberffn itd. Zastarala i t* t. po 5 nrft. (10 stat.). ^tUASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T fookosti 1 ha'oaa. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi p* t at mm, aae&rtnica, zahvala, poslanice, oglasi denarnih »avodoT pa 2« ii. mm Za oglasa v tekstu lista do 5 rta* 36 K, vsaka tndaljns. vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. haaada, najtiši pa 40 **>t. Ogiaiie sprejema Insarafeai oddelek uprava »Tdinoati". — Flaiuje sa izključno la upravi „Edinosti". . '	— Pla*!jlv« In utoiljiv* a Trsta.
desilo poiitiinaga društva „aUiinosfc* xa Primorsko.
r i Tu* wit
trn aaia lato 34 K, pol leU (2 K, 3 mesec* • K; na na
ra€ha hraa doposlana naročnina, se uprava ne osira. IftntalM na n*«eljake U«aaJ« „BDIBTOSTZ" atane: sa ••te Me Bran 11», sa yel Uta Kren 3 SO.
fd iltr"' naj aa požirajo na uredništvo Ksia. Nefranke-
ns» pisma aa m tprajcaai« to rakaplai «e a« vriitja naročnino, oglase in reklamacija ja pošiljati na upravo listo.
UKKDNlftTVO: ulloe Ql«r«la Ssiatti It (Naradal IadajatoH i« odgovorni uradnik &TEFAX GODINA. Lastnih feaasarag Hato .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinort" Tpiaana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulio« m,, ■ n i	GHorgio Galatti stev. 18.
Mtaa-hranllaKnl račun SL 841652. TELEPOrt It. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
vabi na
javna shoda
ki se bosta vršila
v nedeljo, dne 4. dec.
ob 3. in pol uri popoludne. prostorih „Konsumnega dru-
1)
2)
štva" v Trebčah. v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku za Kontovelj
in Prošek.
DNEVNI RED: „Ljudsko štetje
(t
Radi važnosti dnevnega reda, pričakuje podpisani obilne udeležbe.
ODBOR Polit, društva „Edinost".
Narodna delavsk. organizacija
sklicuje
javen shod
lutrl, dne 3 decembra
eb 7. zvečer t prostore ^Delavskega konsumnega društva" pri sv. Jakobu.
DNEVNI RED:
Odbijajmo pretečo nevarnost. Načrt mestne plinarne s „Kranjsko industrijsko družbo" in delav. interesi.
TRST, dne 2. decembra 1910.
SKUPINA N. D. O. mestna plinarna.
ODBOR N. D. O.
brzojavne vesti.
Danski kralj na Dunaju.
DUNAJ 1. Cesar je obiskal danskega kralja, ki se mudi tukaj inkognito. Kmalu po cesarjevem obisku je danski kralj prišel v cesarsko palačo, kjer je oddal karto za
cesarja.
Granito di Belmonte odstopi.
DUNAJ 1. ,.Zeit" poroča iz Rima: Dunajski nuncij mons. Granito di Belmonte, ki se mudi sedaj v Italiji, ne prevzame več svojih poslov na dunajski nuncijaturi. Povrne se na Dunaj le, da predloži svoje odpoklicno pismo.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 1. Pred prehodom na dnevni red se je zopet razvila debata o poslovnem redu o pravicah hrvatskih poslancev, se-li zamorejo posluževati hrvatskega jezika v državnem zboru. — Poslan. Gabriel Ugron (48ti izven stranke) je menil, da morejo Hrvatje uvideti sami, da ni primerno posluževati se jezika, ki ga zbornica ne razume.
Podpredsednik Navay je izjavil, da zakon določa, da je razpravni jezik v ogrskem
PODLISTEK.
državnem zboru madjarski in zamore Hrvatom dana koncesija imeti veljavo le v toliko, da ne ovira toka razprave ogrskega državnega zbora. Predsedstvo je odločno, da varuje značaj ogrskega parlamenta. (Živahna pohvala).
Nato je zbornica nadaljevala debato o indemnitetni predlogi. Koncem seje je finančni minister uložil bančno predlogo in predlagal, naj se isto odkaže finančnemu odseku. — Seja je bila zaključena ob 2.15 pop.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 1. Skupščina je vsprejela v prvem čitanju trgovinsko pogodbo z Av-stro-Ogrsko,, zakonski načrt glede pooštrenja odmere kazni radi vohunstva v drugem čitanju.
Revolucijonarno gibanje v Meksiku in v Braziliji.
LONDON 1. Kakor javljajo iz New-Yorka, ni upor v Meksiku še udušen. Ni še znano, kako daleč sega gibanje, ker so podvržene cenzuri vse vesti. V New-Yorku menijo, da je položaj nevarneji nego se govori.
V Braziliji pa vlada veliko nezadovoljstvo v armadi in v mornarici. Bati se je novih nemirov. Uporniki so se zahvalili poslancem, ki so se zavzeli za njih. Vsprejeli so jih kakor junake, čeprav *se je njih vedenje grajalo.
Žrebanje.
DUNAJ 1. — Na današnjem žrebanju 1864 državnih sreček so zadeli: glavni dobitek 300.000 K ser. 2185 št. 42, 40.000 K serija 664 številka 93, 20.000 kron ser. 1199 št. 70, po 10.000 K ser. 587 št. 17 in ser. 1947 št. 72, po 4000 K ser. 1947 št. 11 in ser. 3956 št. 79.
Spopadi ob črnogorsko-turški meji.
SOLUN 1. V noči od torka na sredo, so Crnogorci, ojačani z arnavtskimi begunci napadli 8 turških utrjenih stražnic pri Gu-zinjah, pri čemer so bili štirje turški vojaki ubiti, trije pa težko ranjeni. Izgube napadalcev so neznane. Turška vlada je proti temu protestirala na Cetinjah.
Atentat na Venizelosa.
ATENE 1. Provzročitelj atentata na železniški vlak, v katerem je potoval Venize-los, je bil aretiran. Aretiranec je neki kmet iz Kaidice v Tesaliji, ki je svoj zločin že priznal.	_
Reka 1. Guverner grof Wickenburg je danes nastopil svojo službo.
Petrograd 1. Poveljnik vilnskega vojaškega okraja in bivši moskovski generalni guverner, general Horschelmann je umrl.
London 1. Angleška banka je znižala diskont od 5 na 41/2 odsto.
Petrograd 1. Moskovski dijaki so prijavili tridneven šolski štrajk.
Lvov 1. Kakor poročajo listi, je v Glini-Navaryi pri Bustornyty-ju pogorela velika tovarna za vato z vsemi zalogami.
Obladen 1. Danes ob 7.18 zjutraj sta pri Obladenu trčila skupaj dva tovorna vlaka. Od železniškega osobja sta bila ubita 2 moža, 5 pa ranjenih.
Potsdam 1. Danes popoludne je umrl bivši generalni inspektor gen. polk. Edner pl. Planitz. _
Državni zbor.
DUNAJ 1. Početkom današnje seje je finančni minister Bilinski predložil zbornici zakonski načrt za podaljšanje privilegija av-
stoogrske banke. Minister je podal potem daljši ekspoze. Po ekspozeju je zbornica prešla na dnevni red in je nadaljevala debato o naredbah za olajšanje pomankanja mesa. Govorila sta posl. Budzynowski in Kotlar, nakar sta bila izvoljena generalnima govornikoma posl. Lecher (contra) in posl. Drexl „pro."
Posl. Lecher je polemiziral proti včerajšnjemu govoru trgovinskega ministra in je izrazil svoje obžalovanje, da je trgovinski minister v vprašanju pomanjkanja mesa izdal avstrijske koristi Ogrski. Generalni govornik pro Drexel je branil trgovinskega ministra Weisskirchnerja in se mu je v imenu krščansko-socijalne stranke zahvalil za njegovo prizadevanje, da se olajša draginjo živil*
Sledili so dejanski popravki. Med temi je prišlo med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalci ter agrarnimi poslanci do hrupnih kontroverzij. — Nato sta govorila poročevalec manjšine Reuman in poročevalec odseka Kunschak, nakar je predsednik ob 9. uri zvečer izjavil, da bo dal na glasovanje najprej prvi del minoritetnega vo-tuma posl. Reumana, v kateri se poživlja vlado, naj dovoli časno neomejeni uvoz živine.
Posl. Herzmansky je predlagal poimensko glasovanje, ki je pričelo ob 9 30 zvečer. — Prvi del minoritetnega votuma Reu-manna je bil v poimenskem glasovanju z 122 proti 310 glasom odklonjen. — Na to je zbornica glasovala o predlogu posl. Stolzla, naj se za čas potrebe neomejeno uvaža prekomorsko meso. Posl. Spačik je
kjer je prof. Masaryk govoril o velikem pesniku. Od tam je prišel Supilo na zborovanje zbranega jugoslovanskega dijaštva, ki je manifestiralo za slovensko univerzo. Od mnogoštevilnega dijaštva je bil g. narodni zastopnik vsprejet s frenetičnim ploskanjem, ki se je ponovilo po pozdravu predsednika zborovanja, kakor tudi po odzdravu Supila, in slednjič ob odhodu slednjega.
Včeraj, v nedeljo popoludne je češko dijaštvo priredilo pozdraven shod Supilu v čast. Zvečer ob 8. uri pa je v Merkurijevi dvorani predaval „o narodni politiki' pred zbranim jugoslovanskim dijaštvom. Ta shod se je moral vršiti po § 2 (!). Udeležilo se ga je do 240 dijakov. Piscu teh vrstic, ki je bil slučajno predsednik zborovanja za slov. univerzo in v predsedstvu na predavanju posl. Supila, je bilo možno priti v osebno dotiko z njim. Naj Vam povem nekatere idej, ki jih je razvijal posl. Supilo v predavanju in v privatnem pogovoru !
Današnja politika na Hrvatskem ni v zdravem teku. Izmed drugih je eden vzrokov slaba vzgoja teh politikov. Svoje študije so pred vsem smatrali kakor dobo vživanja, dobo romanticizma, napijanja domovini ob čašah vina, frazerstva, „olatoničnega ona-nizma". Ko so zapuščali univerzo, so bili prepričani, da je s tem minula doba romantike in da se pričenja trnjeva pot življenja. Zato so šli na delo polni resignacije, brez poleta. Politiko so vodili po večini iz koristolovstva. — Na to je govoril o hrvatsko-srbskih odnošajih. Obsoja fantazije o „Veliki Srb i j i" in „Veliki
predlagal poimensko glasovanje, ki je pri- Hrvats"ki". Opiranje na dela hrvatskih čelo ob 9 45. __- ~	- ""
Fran Supilo v Pragi.*)
Praga 28. XI.
(M.) Menda je ni tako močne idividu-alnosti v sodobni hrvatski politiki, kakor je ravno Fran Supilo, narodni zastopnik Delnic v Hrvatskem Primorju. Radikalec v svojih nazorih, mož principov na delu igra v vrstah hrvatsko-srbskih politikov neko posebnost, odlikujoč se s posebno železno vstrajnostjo v zasledovanju svojih ciljev. Supilo je veleinteligenten človek, vkljub temu, da je samouk. Izvršil je le 4 razrede ljudske in 3 razrede meščanske šole. In še v tej so mu ob koncu šolskega leta pokazali vrata, ker je bil „prevelik politik" (!). Da, Supilo je velik politik; zdi se mi pa,
da ravno to samoučenje, ta samoizobrazba ,.	vsakega iugoslovan-
vpliva na njega v smislu, da čisto neska- " PprQ^	Srosen
l,eno brez predsodkov razmotnva položaj, i S P	K Jugoslovani
Odtod pri njem take spremembe: svoje dm j P™ J za da bomoJ 08dl0Čevali oberban koalicije", danes daleč od nje ,	tega principa je nastala
Vsekako interesantna l.cnost sodobmh jugo- i	resolucija. SupHu se je zdela ugodna
slovanskih poukov.	za tQ } PQ Ogrskem iš!a
Prav umestna je bila ideja prastun | j d stranka ki ;e imela „samostalnost jugoslovanskih visokošolcev, da naprosijo d	1 "
Supila, naj bi jim izvolil v njih sredi raz-juSrsKe v ProSramn-	.
presti glavne vodilne misli svojega politič-i Ne da se klanjamo zdaj Dunaju zdaj nega delovanja. Gosp. poslanec se je rad i Pešti, da lahko oboji po nas tolčejo, temveč odzval temu povabilu ter je v soboto 26. 1.1 sami hočemo odločati o svoji usodi...! To m. popoludne v spremstvu prof. Masarykajje bil princip resolucije, o kateri se danes prišel v Prago. Veliko število jugoslovanskih lahko reče, da ni vspela. Toda, da ni
kraljev in srbskih carjev je napačno razumevanje zgodovine. Oni so kakor državniki razprostirali obseg svojih dežel, niso pa mogli s tem prejudicirati delokrogu današnjih politikov hrvatskih, oziroma srbskih. Jezik je skupen, je isti; kdor pa danes vero jemlje za oviro skupnosti, se smeši. Tudi Slovenci niso nič druzega, nego del jednega edinega jugoslovanskega naroda. Govornik je pokazal drastično, da so razlike med dijalekti pri Nemcih in pri Italijanih večje, nego med Slovenci, Srbi in Hrvati !
Nato se je bavil Supilo z reško resolucijo. Jugoslovani so razdeljeni umetno v razne državne skupine, tako da posanezniki nič ne morejo, dočim bi skupno mogli veliko. V avstro-ogrski monarhiji skrbi za to razcepljenost dualizem. Zato je
dijakov ju je pričakovalo na kolodvoru ter ju spremljalo do hotela. Supilo je bil še
isti večer gost čeških znanstvenih društev,,	,	....	. 4 x
ki so isti dan proslavila smrt L. Tolstega,! „skrahala" Košuta in njegove pristaše
--s tem resolucijo !
*> Priobčujemo ta z ozirom na naš jugoslo- j Kakor znano, je bil Supilo jeden naj-
vspela, je le naravna posledica „skrahane" ogrske politike neodvisnosti (Košut), na katero se je resolucija opirala. Sebičnost je
in
problem aktuvelna izvajanja, du-si se z j odličnejših članov hrvatsko-srbske koalicije, nazori našega dopisnika o umestnosti Supilovega g K j Zakaj? Fundamen-postopaDja proti koaliciji ne identifi ku-,u^uuJ	w J	.	» ,	__
j e m o. — Uredništvo.	; talno načelo Supila je, da je dualizem nam
Hrepenenje.
Ljubavna zgodba.
V tem je vstopil Delten.
„Imela si obisk ?"
„Da,... gospa Molova in doktor Vran.
„Si se-li dobro zabavala ?"
Rada bi mu bila razložila svoje utise, a se je bala njegove strogosti, bala se je izdati svojo lahko simpatijo do te blede gospe.
Ona je sicer ni mogla dovolj obsojati, ali njena bolest jo je navdajala z nekakim poetičnim čaram. Delten bi ta čar gotovo pokončal.
Nekoč med pogovorom se , je bil izrazil:
„Dvoje vrst žensk je: poštene in vla-čuge. Srednje vrste jaz ne poznam."
In to je bilo česar se nikakor ni mogla rešiti: on ni poznal nobene srednje poti, nobene olajševalne okolščine...
„Da, bilo je zelo lepo," je dejala glasno.
Kako daleč je že bila od onega časa, ko je še poklanjala Deltenu brez zadržka vsako svojo misel !...
VIII.
Iduna je konečno spoznala, da v svojem možu ni našla onega, česar je pričakovala. Pričakovala je, da najde v zakonu \ zemski raj, sanjala je o neki bajni sreči, a mesto vsega tega ima le pusto vsakdanjost.. In zgodilo se je večkrat, da je v samotnih; urah, ko je njen mpž tičal v zaprašenih! knjigah, smatrala svoje življenje za izgub-: Ijeno. Življenje poleg Deltena jej je posta-j jalo vedno neznosneje. In večkrat se je; vpraševala :
S kako pravico me je ta čudak, ki je: sedaj moj mož, oropal mojega življenja,
moje mladosti ?
V takih trenotkih se je pojavila pred njenimi očmi slika dr.a Vrana...
Primerjala je dr.a Vrana z Deltenom in mislila, da bi bilo življenje poleg kakega elegantnega in ljubeznivega moža pač vse drugačno, nego je ono poleg pustega čudaka Deltena. Začela se je interesirati za dr.a Vrana. Doznala je kmalu, da je dr.
Vran pravi don Juan. V najnovejšem času so si ljudje precej glasno šepetali o nekem razmerju med dr. Vranom in gospo Molovo. Iduno je globoko zabolelo. Tak je torej dr. Vran ? Potem se je zopet spomnila: kaj" meni mari, kak je dr. Vran, meni poročeni ženi ? In resnica! — Ni se mogla iznebiti misli na dr. Vrana. Iz misli so se pojavila hrepenenja in ona je nekega dne s strahom v srcu spoznala, da je na najbolji poti, da pride v ono vrsto žensk, katere imenuje njen mož — vlačuge.
Stresla se je in obšla jo je groza pred samo seboj. Spomnila se je gospe Molove. Govorilo se je, da vara svojega moža z dr. Vranom.
Po vsem tem, kar je Iduna videla oni dan, ko sta jo gospa Molova in dr. Vran obiskala, je bila sama uverjena, da te govorice niso neutemeljene.
Ali je pa bila gospa Molova tudi srečna ? Ne, gotovo ne. Ona je prevarila svojega moža, onečastila je samo sebe, a sreče ni našla, pač pa je prejšnjo svojo nesrečo le še povečala. Da, prav je imel Delten, ko jej je svetoval, naj občuje z ljudmi kolikor možno najmanje. V občevanju z ljudmi ne najde svoje sreče. Zato se je Iduna začela
, baviti z gospodinjstvom, katero je do tedaJ popolnoma zanemarjala. Preje je zapravljala svoje dneve s sanjarenjem, sedaj jih je upo-
I rabljala s koristnim delom. In brezmejno je bilo njeno zadovoljstvo, brezmejna sreča, ko je videla lepo urejen svoj dom, v katerem j vlada ona sama kakor kraljica. Tudi Delten : se jej zdaj ni zdel več oni pusti čudak, am-! pak dober in ljubezniv mož.
Kdo bi pa opisal njeno srečo, ko je ! povila dete ? Ona bi si bila sicer želela dečka, ali konečno je bila zadovoljna tudi z deklico, in to tembolj, ker jej je bil Delten rekel smehljaje: Potrpi, dečki že še pridejo.
Po cele ure je posedala poleg svojega deteta in sanjarila. A sanjarila ni več o liastnem raju, ker je živela v njem, sanjarila ! pa je o bodočnosti svojega deteta. In nič | več ni smatrala svoje življenje izgubljenim i in brezkoristnim.
Tu pa tam se je pač spominjala tudi na gospo Molcvo in če se jej je ta gospa smilila poprej, se jej je smilila zdaj še bolj. Obžalovala jo je, ker se je v svojem hrepenenju za neko veliko, neznano srečo — utapljala* le v vedno večjo nesrečo. (Konec).
Stran H
»EDINOST« št. 334
V Trstu, dne 2. decembra 1910
škodljiv in da hrvatsko - ogrska nagodba nikakor ne odgovarja upravičeni zahtevi po hrvatski samostojnosti; iz tega sledi edino možni zaključek: boj, neizprosen boj proti obema. Dokler je koalicija zavzemala to stališče, bil je Supilo njen zvest član, pripravljen k vsaki žrtvi za koalicijo. Ko je pa ta prekoračila meje tega načela in se pričela pogajati s TomaŠićem in Khuenom ter celo sprejemala nekatere pogoje — od tedaj za-nj ni več mesta v koaliciji. Ves pravec koalicijske politike je spremenjen. Hrvatska ustava sploh ni nikaka ustava. Ona „špajs-karta" odškodnine, ki jo za to ustavo ponuja Tomašić koaliciji in okolnost, da se ta sploh za njo pogaja, pomenja, ne kapitulacija, temveč poraz koalicije!
Podlaga vsake naše politike bodi sledeča: zavest, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en sam narod! Naša politika bodi narodna, t. j. cilj nam bodi le svoboda, kultura, dobrostanje naroda. Taka politika pa more biti danes le, če je demokratična. Da dosežemo svobodo, se moramo boriti proti klerikalizmu ! Glavno pa je radikalnost, nepopustljivost. Kompromisanja v stvareh narodne svobode, kulture in dobro-stanja Supilo ne pozna. Stanje, v katerem se Jugoslovani nahajamo, je podobno jetniš-nici, zaporu. Tu se moramo odločiti! Ali ostanemo v tej temnici — potem se ližimo svojim gospodarjem in hlinimo zadovoljstvo ; ali pa ne ostanemo v tej temnici, potem pa se radikalno in brez kompromisov zavzemimo za svoje pravo. Aut — aut! Naša politika pa bodi realna, ne fra-zerska! Realnost pa sloni na tem, da prinesemo v narod kulturo, svobodomiselnost, idealizem, da, romanticizem! Najgorja politika pa mu je girondizem!
Na to je Supilo odgovarjal na razna vprašanja, stavljena mu od dijakov. Na moje vprašanje: kako misli on o trializmu, je Supilo na široko odgovoril v tem smislu : V Avstriji sta danes nemški in ogrski narod, narod prvega reda, vsi ostali smo narodi drugega reda. Če bi se uveljavil trializem, postali bi fugoslovani narod prvega reda, dočim bi ostali Čehi, Poljaki, Rusini, Romuni, ki so kulturno, gospodarsko in politično močnejši od nas, narodi drugega reda. To se mu zdi nenaravno in zato nemožno.
Na vprašanje g. d.ra M. Rostoharja je govoril Supilo o Friedjungovem procesu, Govoril je dosti in zelo zanimive stvari; toda, žalibog, si je izprosil, da se v javnosti ne poroča o tem. Omenil je: Dosti že znate o tem procesu, pa vsega še ne znate. Bila je to infamna mahinacija, nevredna najbolj propadlega individua. Supilo je podal cel historijat zadeve, primerjajoč jo z „manto-vanskim procesom", ter se je izrazil v precej ostrih besedah o nezaslišanem početju avstrijske kamerile. Zaslišanje in preiskava Vasica sta privedla do najugodnejših rezultatov.
V 12 do 15 dneh se bo vršila v Belem-gradu proti Vasiću razprava, ki prinese na dan še marsikatero vest, ki bo šumela komu dolgo, dolgo okoli ušes... Pred vsem pa ugotovi razprava, da so Masarykovi očitki v delegaciji odgovarjali čisti, pravi resnici !
Supilo je odgovoril Še na mnoga vprašanja večje ali manjše zanimivosti. Govoril je o hrvatskih strankah, o klerikalizmu na Hrvatskem in v Dalmaciji, dalje o Bosni in Hercegovini, o Friedjungu, o baronu Chlumeckem in o mnogih drugih osebah. Vsa konferenca je trajala od 8. do 12. ure in pol po noči.
Danes, v ponedeljek, ob 1. uri pop. je Supilo zopet odšel. Dijaštvo mu je priredilo prisrčne ovacije.
Politični položaj na Hruotslm
Zagreb 30. XI.
Prelom med banom in koalicijo!
— B. — Kocka je padla ! Med našimi politiki s te in one strani vlada nervoznost, ki se posebuo pojavlja v novinstvu koalicije in v izjavah nje politikov. Ali ta dolga natezanja med banom in koalicijo so izzvala v širokih vrstah po provinciji vse drugačen efekt: apatijo in mrtvilo. Slabi znaki so to za vspešno vodstvo narodne politike.
Na senzacijonelno vest osješke „Narodne Obraue" okomisarijatu bana Toma š i ć a je izjavil bivši podban dr. VI. Nikolić, da smo tudi za časa bana Raucha imeli faktično kr. komisarja, samo da se je nazival za „najhrvatskejega bana"...! In če sedaj „najustavneji" hrvatski ban Nikola pl. Tomašić postane komisarjem, bi bil de facto to, kar je bil Rauch, ker vlada že sedaj brez večine. Razlika med Rauchom in TomaŠićem bi bila le ta, da je Rauch delal odkrito, dočim dela Tomašić furtim pod plaščem ustavnosti.
Še odločneja je izjava dr. Bogdana Medakovića, bivšega predsednika sabora. V pogovoru s sotrudnikom budimpeštanskega „Az Esta" je izrekel Medaković med drugim nastopne karakteristične besede : „Z banom TomaŠićem se ne bomo več pogajali. Na njegovo zadnje pismo, naslovljeno na hrvatsko - srbsko koalicijo, nimamo mi nobenega odgovora. Mi bomo hodili odslej svoja pota. Hrvatski in srbski narod je z nami. In če vlada še desetkrat razpusti sabor, na Hrvatskem ne dobi večine. Ako res obstoji želja, da stopimo skupno na polje pozitivnega dela, potem je
glavno vprašanje: ali se enkrat že izpolnijo v nagodbi zajamčene nam zahteve? „Ako ne, nadaljevali bomo borbo".
Tako dr. Medaković, ki je znan kakor eden najmiroljubnejih členov koalicije. Ako se on izraža tako ojstro, kaj naj si potem mislimo o radikalnih členih koalicije ?!! Razdor med banom in koalicijo postaja torej vedno veči. S tem dejstvom moramo računati glede na sedanjo politično situvacijo na Hrvatskem. Ali pa je morda vse to radi tistega nervoznega razpoloženja v koaliciji ? !
Dnevne novice.
Nova madjarska šola na Hrvatskem.
Hrvatska vlada je dovolila, da se si. januarjem 1911 otvori v Sokolovcu blizu Daruvara nova madjarska šola.
Nova krečanska vlada. Iz Kaneje poročajo: Narodna skupščina je izvolila v sredo kakor člene krečanske vlade voditelje Skoulasa, Kudurusa in Milonojanisa. Vsi so bili zapriseženi v imenu grškega kralja. — Mohamedanski poslanci niso glasovali.
Dr. Nikolić, bivši sekcijski načelnik, je bil izvoljen predsednikom hrvatskega kluba v ogrskem državnem zboru. Do pred nekoliko meseci je bil predsednik kluba grof Pe-jačević. Dr. Nikolić spada med najodločneje nasprotnike bana Tomašića.
Nemška vojska v mirnem času. Z Berolina: Vojno ministerstvo je določilo, da bo štela nemška vojska počenši od 1. aprila 1911 v mirnem času 515.222 vojakov in podčastnikov in da ostane v tej moči do 1. aprila 1916.
Poštni debit srbskih listov v Avstriji. Ob aneksijski krizi je bi! vsem srbskim listom odvzet poštni debit za Avstro-Ogrsko. Sedaj se srbski misister za notranje stvari Protić poteza za to, da bi Avstro-Ogrska zopet dovolila srbskim listom to u-godnost.
Literarna zapuščina Tolstega. Petro-grajska „Rječ" je zvedela, da so našli v zapuščini Tolstega še pet del, ki niso bila še izdana. To so novela „Tihon in Malanja", spisana v času med „Ano Karenino" in „Vojno in mirom". Nadalje novele „Ne igrajte se z ognjem", „Posestnik", ki se bavi z enako snovjo kakor „Tihon in Malanja", razun tega komedija „Učenjak" in odlomki nekega romana iz časa Petra Velikega.	__
Domače yestL
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so razpisane na 29. t. m.
Opravičenci naj pazijo, da ne izročijo glasovnic nepravim in nepoklicanim osebam. Pošiljati jih je, pravilno podpisane, predsedniku volilnega odbora, d.ru Slaviku, odvetniku v Trstu. Slovenske liste prosimo, da ponatisnejo ta poziv.
Smrtna kosa. Umrl je včeraj v najlepši moški dobi dr. Emil Hrovat občinski zdravnik v Barkovljah. Pokojnik ni bil sicer naš po mišljenju, ali izvrševal je svojo službo med našim ljudstvom tako vestno in človekoljubno, da zapušča med tem ljudstvom najboljše spomine. N. p. v m.
Vodovod za okolico. Tržaška občina je v smislu vodnega zakona zaprosila koncesijo za spopolnitev vodovoda Aurisina z napravo stranskih vodov za Konkonel, Scala Santa, „Sottomonte" in Kolonja.
(Kje je ta vas Sottomonte? Mi tega imena nismo še nikdar čuli! Vprašali smo o tem tudi več oseb, ki dobro poznajo krajevna imena Trsta in okolice, a za Sottomonte ne zna nihče!)
Načrti novih vodov so na ogled pri c. kr. namestniškem svetovalstvu v ul. Caserma II nadstr.
Komisijski ogled na licu mesta se bo vršil dne 6. decembra. Oni dan se more staviti morebitne prigovore, ki ne bodo naznanjeni že poprej. V nasprotnem slučaju se bo smatralo, da prizadeti nimajo ničesar prigovarjati in bo proglašen tozadevni sklep, ne da bi se ozirali na poznejše prigovore.
Komisija se zbere že omenjenega dne ob 10. uri predpoludne pri Obelisku na Opčinah ter začne obhod novih vodov. Naslednje dneve — izvzemši nedelje in praznike — bo komisija nadaljevala z obhodom, tako, da se bo vsak dan začenjalo tam, kjer so nehali prejšnjega dne.
Opozarjamo na to prizadete posestnike v okolici.
Otvoritev letošnje zimske sezije v Bohinju! Je že tu ! Že je zapraznovala in se nastanila v Bohinju v snežno-čisti her-melin odeta zimska kraljičina. In višnji Triglav in Bogatin, Rodica;in Možic, Črt in Črna prst in vsi drugi sosedje in čuvarji romantične Bohinjske doline, vsi so oblekli nove praznične obleke, da počaste svojega gosta ob letošnjem ranem prihodu.... Kakor prenovljen je Bohinj! Mirno tiha slovesnost snivajoče narave ga navdaja in ves je poln čarobne luči in veličastnega sijaja — solnč-nega...!
Da bodo mogli prijatelji zime lažje obiskovati naš tržaški „Semering", odločilo je c. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu, da tudi letos uvede posebne zimske
športne vlake ob nedeljah in praznikih po se bo vsakdo lahko zabaval ob lepi sloven-dokaj znižanih cenah. Prvi vlak bo vozil v ski pesmi, ki jo bo izvajalo iz prijaznosti nedeljo t. j. dne 4. decembra. Iz Trsta odi- j zaslužno pevsko društvo „Kolo", ter ob de ob 6. uri zjutraj in pride v Bohinj ob 9 lahki in veseli godbi, ki jo bo izvajala vo-uri 40 min. predpolud. Vračal se pa bo iz;jaška godba 97. c. kr. pešpolka. — Pri-Bohinja ob^8. uri 36 min. zvečer in dospe i stop na ta večer ima vsak prijatelj dru-v Trst ob 11. uri 40 min. po noči. Poleg j štva.
tega se bodo enako kakor lani izdajale v j Vstopnina znaša za člane in dijake
. .	—i_i ——*---»■— «—50 stotink, za nečlane 1 krono, za otroke 20
stotink.
Razpis dveh štipendijev. Za šolsko leto 1910—1911 se imata podeliti dva štipendija v letnem znesku po 800 K kandidatom učiteljstva viših trgovskih šol, ki se
letošnji zimski seziji zimsko-športne karte za člane raznih društev, ki bodo veljavne za tri dni.
Za zimski šport se letos v Bohinju po izkušnjah prejšnjih let popravili marsikaj. Sankališče „Belvedere" so izdatno izboljšali. Poleg njega nasproti buffet-u so zgradili nameravajo posvetiti učiteljski trgovski službi posebno čakalnico, ki bo kurjena; poleg z italijanskim, hrvatskim ali slovenskim
tega bodo v kratkem razne gorske ture za turiste in športovce za vožnjo s smučmi zaznamovane z zimskimi markacijami.
učnim jezikom. Podrobneji pogoji so razvidni iz včerajšnjega „Osser. Triest."
Za veliki koncert, ki ga priredi pev
Tudi za sankače je vse kar najbolje; sko dm§tvo wAdrija« v' Barkovljah vlada
preskrbljeno. Nabavljena je — nova rano žina sank, ki jih bodo izposojevali; poleg tega pa je tip „Bohinjske sanke" lahko tudi kupiti v Bohinjski Bistrici.
Da se preprečijo nevarnosti, je letos strogo prepovedano voziti se po sankališč-nem tiru 3 Bobsgleish ali Bobisy in je urejeno tako, da se bodo slednji vozili po novi poti na Ravne, ki bo ob jednem tudi dovozna pot k san kal iščnem* startu.
Vremenska poročila se bodo objavljala točno po časopisih, poleg tega jih bo možno čitati na vsaki železniški postaji ob sredah, četrtkih in sobotah ter bodo na vidnih krajih.
„Trgovsko izobraževalno društvo"
je imelo v nedeljo dne 27. t. m. svoj izredni občni zbor.
Udeležba je bila precejšnja, dasi bi bila lahko še^ večja; bilo je namreč prisotnih 52 članov. Želeti bi bilo pač, da bi se naši trgovski krogi začeli živeje zanimati za to važno društvo, ki bi moralo biti vreden
veliko zanimanje. Med drugim vidimo na bogatem vporedu tega društva tudi veliki Forsterjev mešani zbor „Ljubica" ter veliki H. Volaričev moški zbor „Domovini" in sicer z tenor- in bariton-solo in spremljeva-njem vojaškega orkestra. — O tem več jutri.
Odbor Matice Slov. bo imel danes v petek ob 5.30 uri zvečer svojo sejo v društveni prostorih. Dnevni red: 1) Poročilo predsedništva, 2) Potrditev zapisnika, 3) Publikacije za I. 1910, 4) Publikacije za 1. 1911, 5) Tajnikovo poročilo, 6) Slučajnosti.
Gibanje plinarskega delavstva. —
Kakor znano je uprava mestne plinarne, ki je vsled sploŠ. odpora delavstva in dobrega dela javnosti meseca junija t. 1. umaknila načrt pogodbe s Kranjsko industrijsko družbo v predmetu oddajanja 10 milijonov kub. metrov plina za dobo 10 let, zaslišavši mnenje ravnatelja curiške mestne plinarne, inženirja Weissa, predložila nov načrt, na-
predstavitelj slovenskega trgovstva v največ- menjenJ oddajanju piina iz škedenjskih plav-
jem avstrijskem mestu. Naj bi ne ostajalo vse samo pri besedah, idejah in nasvetih ! Tesne združitve nam je treba, dela in napredka. Žrtvujmo se in korist ne izostane! Z gorko željo, da bi se te želje uresničile — prehajam k poročilu.
Občni zbor sklican za 2. uro popoludne ni bil sklepčen ob tej uri radi nezadostne vdeležbe, vsled česar je mesto odsotnega preds. g. Millonika, podpreds. g. Prelog Jos. odredil, da se ima na podlagi društv. pravil vršiti pol ure kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu u-deležencev. V teku časa nabralo se je precej članstva, nakar je ob 2 uri in pol otvoril g. podpreds. drugi občni zbor. — S pozdravom na navzoče konstatiral je sklepčnost občnega zbora, imenoval zapisnikarjem g. Detela, skrutinatorjema pa gg. Plesni-čarja in Zorža. Razložil je nadalje vzrok demisije prejšnjega odbora ter v toplih besedah priporočal, naj bi v odbor zbrali osebe, ki bodo kos svoji nalogi. Na to je prešel na prvo točko dnevnega reda : volitev predsednika, v katero svrho je odredil 5. min. odmora.
Bila je pač težka naloga, ki jo je prevzel volilni odsek. Upoštevaje sicer vsestransko zaposelnost na narodnem delu, toda računaje na požrtvovalnost, je predlagal volilni odsek predsednikom društva enega najboljših naših mož g. dež. poslanca Antona M i k l a v c a.
Z frenetičnim aplavzom je pozdravil občni zbor ta predlog, na kar je bil s vsklikom in soglasno izvoljen gosp. Anton Miklavec.
Sestavila se je na to deputacija, sesto-ječa iz gg. Preloga Ivana, Preloga Josipa, Merharja Jos., Tomažiča Iv. in Engelmana Vinkota, ki je naprosila g. poslanca, da prevzame predsedstvo. V tem, ko pišem to poročilo, je deputacija izvršila svojo nalogo in je izvoljenec vsprejel načelništvo, za kar mu bodi na tem mestu javno izrečena naj-iskeneja zahvala.
K drugi točki dnevnega reda: volitev odbora je predlagal volilni odsek sledečo listo, ki je bila v polnenj obsegu vsprejeta. Volilo se je po vzkliku in so bili izvoljeni gg.: Prelog Jos., Žigon Fr., Merhar Jak., Zgur L., Plesničar V. Detela St., Škodnik
žev za dobo 5 let. NDO je sklicala za sinoči ob 7. uri shod delavcev iz mestne plinarne. Dobro obiskanemu shodu (bil je četrtek in vendar se je napolnila dvorana ,'Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu) je predsedoval tov. Kodelja, ki je podelil besedo strokovnemu tajniku NDO Ekarju. — Le-ta je razložil nakratko pomen in vsebino novega načrta in razlagal posledice, ki bi nastale za delavstvo v mestni plinarni, ako bi se uresničil ta načrt. Dr. Mandrć, živahno pozdravljen, je nakratko obrnil pozornost delavstva na nekatere posebno simptoma-tične določbe novega načrta. Označil je naravnost za frivolno, da se načrt v tako važnem, raznim slojem v meso segajočem predmetu, predlaga mestnim svetovalcem v odobrenje in sicer klavzulo, da se mora storiti sklep najkasneje do — 10. decembra t. 1.! Na njegov predlog se je izvolila posebna deputacija, ki že jutri pojde k županu. Skliče naj se shod vseh delavcev v mestni plinarni za jutri, v soboto zvečer. Na dan seje mestnega sveta storite delavci svoje. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno. Tov. Škulin je vabil vse plinarniške delavce na solidarnost, na kar je tov. Kodela zaključil ta resni shod z apelom na veliko udeležbo v soboto.
Cercle franco-illyrien. Na mnoga vprašanja, kedaj se vrši občni zbor, naznanjamo, da se isti vrši v petek 9. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniški dvorani Narodnega doma. Prej se občni zbor ni mogel vršiti iz enostavnega razloga, ker je dotična dvorana vsak večer oddana, posebno še sedaj, kose vrše vaje za prihodnji čitalniški večer. Opozarjamo tedaj vse prijatelje francoskega jezika in kulture na navedeni dan, z opombo, naj pridejo mnogoštevilno na ta prvi kon-verzacijski večer, ki bo obenem tudi občni zbor.
Koledar in vreme. — Danes : Bibiana dev. — Jutri: Frančišek Ksav sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 125 Cels. — Vreme včeraj: deževno, megleno.
Vremenska napoved za Primorsko: Megleno s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Počasno boljšanje.
A.rdPremrou M., OodniC V., Suc C., Novit TržašRa maja kronika.
K zadnji točki slučajnosti se je oglasilo; Tržaški apaši. Včeraj ob 2 uri zjutraj več gg. ki so razpravljali o odnošajih trg.; je krčmar Anton Krasna stopil iz kavarne
sotrudnikov in trgovcev ter priporočali naj bi se delalo na to, da bodo trgov, učenci imeli priliko prihajati do boljše izobrazbe. Pojasnjeno je bilo nadalje, da se tečaji za vajence v kratkem odprejo v tukajšnji trgovski šoli. Priglasil se je nato k besedi še
„Olimpo" v ul. Tintore. V tem trenotku se mu je neki individuj postavil nasproti, kakor da bi mu ne pustil iti naprej. Potem je zavil malce na stran in od zadej udaril Krasno močno s pestjo po glavi. Skoraj istočasno je neki drugi, gotovo sodrug
g. Gregorič, vprašaje, zakaj da se ga pred; prvega napadalca, stopil pred krčmarja in
leti ni sprejelo za člana, dasi je bil voljan	ga tudi udaril po glavi. Na vpitje Krasne
pristopiti, na kar je dobil pojasnilo, da je	je pritekel kavarnar s palico v roki. Lopova
mogla biti kvečjemu kaka pomota, ter da	sta jo takoj popihnila. Ali redar, ki je bil
se ga bo v prvi odborovi seji veseljem	opozorjen, je tekel za njima in ju dohitel,
vsprejelo.	Lopova sta 31-letni Anton Radaroba, pret-
Na to je podpredsednik z zahvalo za	vezni krčmar brez stalnega stanovanja, in
30-Ietni dninar Vinko Nardnik, Krašna je rekel, da ni še nikoli videl drugje napadal-
vdeležbo zaključil zborovanje.	D.
Sokolov Miklavžev večer se bo vršil že jutri v soboto v vel. dvorani Nar. doma cev in da sta ga hotela bržkone okrasti, ob 8. uri zvečer ter je radi malih obisko- I *er je imel pri sebi 700 K. Aretiranca sta valcev nastop Miklavža s sijajnim sprem-!seveda zanikala vsakršen tatinski namen, stvom določen na 9. uro. Obiskovalci bodo češ, da sta udarila Krašno, ker ju je raz-po zaslu^enju obdarovani z darilom, pri- žalil.
mernim njihovi osebi. Opozarjamo, da mora Energičen iztirjevalec. Na glavnem biti vsako darilo opremljeno z narodnim trgu je bil včeraj aretiran Črnogorec Matej kolkom in da vsprejema ta darila danes in Radović, star 35 let, iz Podgorice na zah-jutri vratarica „Nar. doma". Na tem večeru tevo Mihaela Pasquali. — Od tega je
V Trstu, 2 decembra 1910.
„EDINOST" št, 334.
Stran lil
namreč tirjal neki mu dolžni znesek z besedami: Če me ne plačaš, ti razparam trebuh.
Sodčki, ki so izginili. Ivan Troglauer, lastnik kleti v svobodni luki, je pred meseci izročil vozniku Romeju Stabon, ki je bil predsinočnjem radi drugih činov aretiran, prazen sodček piva, naj ga od svoje strani zopet izroči svojemu gospodarju Salvatoru Bonivento, zastopniku pivarne Sorgendorf pri Pliberku. — Tega pa voznik ni storil, marveč je sodčke prodal in denar zafrčkal. Ravno tako je napravil z dvema drugima sodoma od treh, ki mu jih je Troglauer izrodi. — Proti njemu je bila podana ovadba.
Samomor v kopališču. Grk Aleksander Zahiros, star 32 let, trgovski agent, stanujoč v ulici Chiozza štv. 5 pri kapitanu Sutori, je šel včeraj popoludne v kopališče „Oesterreicher" v ul. Lazzaretto vecchio. Ko je bil v kopeli, si je izstrelil kroglo iz revolverja v usta in bil takoj mrtev. — Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.	_
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah. Danes v petek ob 7.30 uri zvečer je skupna vaja z vojaškim orkestrom. Prosim g.ce pevke in g. pevce da se odzovejo pol-noštevilno.	Pevovodja.
Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 4. decembra t. 1. ob 6. uri zvečer v restavraciji J. Haindl IV. Favo-ritenstrasse 54 svoj zabavni večer. — Na vsporedu je nastop Miklavža s spremstvom, zborovo in solopetje in gledališka predstava. Otroci so vstopnine prosti!
Škedenjska mladina uprizori v nedeljo dne 4. decembra ob 5. uri popoludne znano lepo veselo igro „V Ljubljano jo dajmo !w Cisti dobiček je namerjen za nabavo telovadnega orodja novoustanovljenega društva „Sokol*. Zato se vabijo prireditelji na čim večo udeležbo.
Trgovsko - izobraževalno društvo jljudno vabi vse odbornike in namestnike k seji, ki bo danes v petek točno ob 8. in tri četrt zvečer v društvenih prostorih.
Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu priredi jutri v soboto ob 8. uri zvečer Miklavžev večer v prostorih gostilne Babi-čeveve. Z narodnim kolekom opremljena in dostojna darila sprejema se v gostilni Babičevi do jutri dopoludne. Zabava bo kaj prijetna, le dosti ljudij se vabi!
Ljudski oder. Danes ob 8.30 zvečer bo v „Delavskem domu" ul. Boschetto 5, predaval Etbin Kristan o „Levu Nikolaje-viču Tolstemu". Vstopnina 20 stot.
Podružnica CMD pri sv. Jakobu ima odborovo sejo v nedeljo ob 10. in pol. dopoludne, ne danes v petek, kakor je bila navada do sedaj. Gg. odborniki in odbor-nice naj se gotovo udeleže te važne seje.
Naše gledališče.
V	nedeljo, 4. decembra ob 4. popoludne še enkrat in zadnjikrat
„1 na se joče, druga se smeje". * *
*
V	nedeljo dne 4. decembra ob 8 uri
zvečer
proslavna predstava
v spomin
tem Nikolajev. Tolstoja.
VSTAJENJE" ^
Pred predstavo
~—~ PROLOG -------
in alegorična ž va slika.
S to predstavo proslavimo spomin velikega misleca z Jasnaje Poljane; v tej predstavi se nam pokaže veliki mož z ostrim svojim d.ihom in plemenitim srcem, ki je objemalo vse človeštvo. V tem lepem in sijajnem delu opeva z vso umetniško lepoto ljubezen, idealno in čisto in nam kaže globok . kes za storjeni greh. In iz vse divne, tehniško dovršene in izklesane kompozicije tega svetovnega romana diha duh pravičnosti, za katero se moramo boriti, in se nam odkrivajo kričeče in obupne razmere ruskega človeka... In Sibirija, pregnanstvo, pregnanci in obsojenci, malopridneži in nedolžni — vsi živijo žalostno življenje iz domovine pregnanih in po domovini hreper.c čih.
Vsak naj si pravočasno priskrbi vstopnico, ki jo dobi pri vratarici „Narodnega doma".	_
vesd iz Gcriškč,
Telovadno drtštvo „Sokol" v Ajdovščini priredi prih. nedeljo dne 4. t. m. „Miklavžev večer-. Na vsporedu bode igra, deklamacija, telovadba naraščaja in nastop Miklavža. Ker je vspored sestavljen nalašč za otroke, vabimo stariše, da se udeležijo te prireditve in privedejo seboj svoje otroke. Kedor želi obdarovati svoje otroke potom Miklavža, naj pošlje dotični dar do nedelje opoludne v trgovino Dolenca, ali kateremu fzmed odbornikov. Začetek zabave ob 4. pop.
Vesti \z Istre.
Iz Pazina. Dne 30. oktobra t. 1.. je profesor italijanske deželne realne gimnazije v Pazinu, Bonmassar, načelnika železniške postajice Novaki, ko je ta opravljal svojo službo, obdeloval z raznimi psovkami ki jih pri nas ne rabi niti navaden ovčji pastir. Razžaljeni načelnik je prijavil vso stvar c. kr. sodniji v Pazinu, ki je kvalificirala profesorjevo postopanje za prestopek po § 312 kaz! zak.
Italijanski sodnik Tolentino ni kakor — bi bil moral — fiksiral za to kazenske razprave, ampak je protizakonito potom man-datarnega postopka naložil profesorju glo-bico 20 K in s tem napravil stvari konec. Da bi se bil naš kak prof. izpozabii kakor njegov italijanski kolega, bi se bilo porabilo potoke črnila za disciplinarne preiskave in sodna kazen obesila bi se bila na veliki zvon*
Kako pametni so bili naši pradedje, ko so dejali: „vrana vrani ne izkljuje oči".
Lazaret pri Kopru, 30. nov. 910. G. urednik ! Ker Čujete tako malo iz naših krajev, boste morda menili, da je pri nas že vse v redu in da je „naš" boj dobo-jevan.
Ne, še ni vse v redu ne; in kakor kažejo stvari, tudi ne bo v doglednem času. A kaj to ? Saj: „Življenje brez boja ni življenje l*
Slišali in videli smo, kako se naši dobri sosedje in sodeželani drže kompromisa ? !... Pa naši internacijonalci...! Kaj ne g. Nobile in compagno Zorzenon ? Ali sta pozabila dane obljube ?!
Slovensko pisane glasovnice so Vam bile dobre, a sedaj so Vam zoperni slovenski glasovi! Kje je Vaš internacijonalizem? Ali ga ne nosite seboj, ko hodite v zbornico ? ! Pa dobro, da Vas poznamo ! Le škoda, da smo verjeli Vašim lepim besedam. Sedaj pa smo trdno uverjeni: „Labito non fa il monaco!" Povdarjate pač vedno in povsod socijalistična načela, ali se jih dosledno ne držite! In to smo si mi zapisali v srce !! ! Sedaj nam je vse eno, naj bo Italijan takšne barve kakor hoče — vselej je naš hud narodni nasprotnik! In tega načela se bomo vselej in povsod držali!!!
Bližajo se občinske volitve naše koper-ske občine. Spet se sladkate Nobile, ter kažete po krčmah (seveda zaupno), kako slabo gospodari sedanji obč. zastop. Reči hočete: Jaz Vam pripravim posteljico na samih rožicah. Volite torej mene in moje sodruge.
A zapomnite si g. Nobile ! Osel gre le enkrat na led! In vi občinarji iz slovenskega dela naše ohčine, posebno pa Vi vrli in narodno-navdušeni Bertočani, pokažite vsi kakor en mož, da ste res v pravem pomenu besede Slovenci in volite v občinski zastop vedno le naše ljudi. Saj je dobiti v vsaki vasi koga, ki je vreden te časti.
Proč s tujci! G. „Secondo mi" naj sekundira svoji konkubini!
G. Rapresentante comunale in „perito giurato" takozvani „Bubec s Prade" naj le, kadar nima druzega dela, hodi na okr. glavarstvo tožit naše poštene ljudi !
G. Karleto pa, če ravno demokrat, je za nas pre „nobile".
Ravnokar je izšlo v naši založbi:
Dr. V. Korun :: SPRKE. satire in drugo.
184 strani 8°. Cena broš. K 1*60, vezane K 2-40
S tako žgočim sarkazmom, ironijo In samoperslflažo še ni kmalu k Jo osvetli smešnosti našega dejanja in nehanja kakor dr. Korun v svojih SPAKAH. Kar pa njih čitanje nspravfja velezabavno, je poleg duhovitosti poant in Izrazitosti jezika zlasti blagodejen humor, ki — z eno edino izjemo — veje iz njih. In ravno zato, ker se zna pisatelj našim navadam in razvadam tako presrčno smejati, je videti, kakor da bi hotel reči: ,,Taki-!e smo vsi, ki smo krvavi pod kožo ! In naravno, da smo, ker sicer bi ne bili ljudje".
Ign. pl Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2.

Za sv. jf kkvla
h pohištvo za otrobe.
-HENRIK PREUER ::
Trst, ulica Sen Lazzaro 22, Trst
Poslano*)
SCH1CHT - STEARIN SVEČE
LEDA
NAJBOLJŠA VSEH ZNAMK! APARTEN ELEGANTEN ZAVOJ.
NE CEDIJO SE >*E DIŠIJO
>*E DAJEJO SAJ NE KADfc
GORE SVITLIM IN MIRNIM PLAMENOM!!
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odp^o vaija le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Henrik plMchio
.. Via Stadion 35 ..
Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstmki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, iiikelnate
ali jeklene ure. — Regoiatoiji iz prvih tvornie. »ZENIT, OMEGA41.
Sprtjoia vsako popravo z garancijo nega Ida
Najlepši in najzabavnejsi
za sv.
Miklavža
znamka ANGELJ
je gramofon
od 50 Kr dalje skupno s 6 ploščami.
Tržaški grafični zavod
(BtabUlmento grafico triestino)
Trst, Piazza della Borsa 13, I. nad.
Splošno ^ društvo za prevoze
TRST, ulica Ghega štev. 3f TRST ■
Prevoz Maso In pohištva. - LuK;ur. ekvipaže. |
Vozovi za izlete.
Telefoni: 2572, 2573, 2574. Telefon za silo : 52. ::::
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo
pekarno : in : sladščičarno
Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni)
Prodaja celi dan ivei kruh vsake vrate in slai&loe ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstai prfepečsncl (Biscottini).
JOSIP VATOVEC
: Postrežba : tudi na dom.
i
• o
Panificio Triestino

Olvoritev filiialke na Opčinab
ob sežanski cest!.
pm ^ fff-jdlMBHfr-r *±=
V LASTNI HIŠI
I— Vhod po glavnih vratih —I

Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 932.
Ima na razpolago Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in pežaru, v kateri so SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6
Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kafcor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
gST Oddaja hranilne pušice
katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najvspeSneji način navajajo štediti svojo deco. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah.
SOLIDNO: sti: ELEGANTNO
ngj- PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST
K. Ga§periiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
o. kr. Avstrijskih dri. železnic
sprejme razcartnjanje iatoršnegasiM blaga iz mitnic, dostavljanje na dom.
POŠ1LJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ^m
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
M PROD
I5II&Š
Stran IV
„EDINOST" št. 334
V Trstu, 2. decembra 1910.
Torej občinarji še enkrat: bodimo narodno značajni in dosledni! In kedor bi se pregrešil zoper to geslo, izbacnimo ga iz svoje srede!
Sedaj pa Vam, zastopniki naroda:
Leto 1910 se nagiba k koncu in ljudsko štetje je pred vratmi! Ako v Trstu in okolici čutijo potrebo, da se ljudstvo poučuje o tem predmetu, ter se v to svrho prirejajo posebni kurzi, menim, da tudi nam ne bi škodovala vspodbujajoča in poučna beseda.
Za Smarjami naj pride — takoj na vrsto Lazaret potem Škofije, Hribi itd. V Ber-tokih je v konsumnem društvu prostorna in lepa dvorana. Obrnite posebno pozornost na ta kraj. Tu živi hvalevredno ljudstvo, a ne smemo ga zapuščati. V svoji sredi imajo žalibog, dušnega pastirja, ki skrbi in si prizadeva, da bi vsaj njegove bližnje ovčice ostale pohlevne in pokorne... signorom !
Govori se, da izgubimo našega vrlega učitelja, ker da se je zameril župeupra-vitelju, omenjenemu gospodu in njegovim pristašem, ki so baje izposlovali pri slovitem Benati-ju & Comp., češ, proč ž njim, ker je preveč narodno razgret! Naj ostanejo le potolaženi. G. Bertok je tu domačin in ima tudi tu svoja posestva : toraj ima tu tudi domovinsko pravico ! In Benati tudi ni vsegamogočen ! Izvedeli pa smo, da je g. učitelj Bertočanom obljubil, da jih ne zapusti, tudi če ga postavijo na vrh Učke. Rekel je: „Samo" mora priti do svojega cilja...!!
Tako, g. urednik, mi Še delamo in naše delo naj Bog blagoslovi !
Druge slovenske dežele
Odmevi s shoda v Šturiji. Iz Vipave nam pišejo 29. novemb.: Na tistem glaso-vitem shodu kmetske zveze v Šturiji je Anton Vadnjal očital g. župniku: „Vi lažete", ker je ta poslednji trdil, da je Vadnjal zahteval, naj se voli predsedstvo. Po tem vskliku se je čutil g. župnik žaljenega in je vložil proti Vadnjalu tožbo radi žaljenja na časti. Ker trdi Vadnjal, da ima celo vrsio prič, da ni napravil onega vsklika, vlada v Šturiji veliko zanimanje za razpravo, ki se bo vršila dne 1. decembra na tukajšnji okrajni sodniji.
Živo volkuljo so vjeli in nato ustrelili na nekem dvorišču v Kleniku pri Trnju na Krasu.	____
Književnost in umetnost
„Samosvoj". Drama v 5 dejanjih. Spisal Etbin Kristan.
Tragedija egoizma in ošabnosti imenovali bi to najnovejše delo Kristanovo. Ne strinjamo se popolnoma s teorijo, ki jo avtor brani zkozi 5 dejanj. Čemu je bilo treba teh 5 dolgih dejanj, ko bi bil avtor vendar mogel vse povedati tudi v treh deja- i njih ?!
Vsekakor je Kristan poleg Cankarja j danes najboljši slovenski dramatik, toda v svojem lovu za originalnostjo si izbira ne-; srečne sujete.
„Samosvoj" je pandan Ibsenovemu „Sovražniku ljudstva". Toda Ibsenov junak nam je simpatičen. Te lastnosti Kristanov Rome nima.
Kako je v skladu temeljni akord Ibsenov, ki pravi: „Najmočnejši je tisti človek, ki stoji! sam" !!
Tako močan in sam je hotel biti tudi Kristanov Rome. Zgodilo se mu je kakor doktorju Stockmanu. Množica mu je razbila šipe na stanovanju in mu prireja „mačjo godbo" Ibsenov junak se bori zoper kompaktne večine, ki mu s zlim nasprotuje — kompaktna večina Kristanova pa je — ubogi kmet, ki se bori za svojo pest zemlje, bori z ljubosumnostjo kranjskega kmeta-egoista, ki mu je zemlja nekaj svetega. Svojo zemljo ljubi Komar in niso mu znane visoke smeri Rometove. Odsod naj tudi kmet pozna vrednost arheologije ? Brezobzirno zatira Rome tega kmeta, samo da izvrši svojo nalogo kot arheolog.
Nietzscheova teorija : preko materinega telesa do cilja, je v telesena v Rometu, toda on vendar ni tako energičen, da bi jo zastopal. In zlomljen pada pod udarci množice. „Zakaj sem živel ?" so njegove posljednje besede. Zakaj sem živel, ko mi je vse uničeno ?! Morda Rome uvidi| da je na napačni poti in se povrne k dobremu, kjer bo tudi mesta za tako inteligentnega človeka kakoršen je Rome.
Kristan je artist kakor tudi Cankar. Artizem Cankarjev je naraven : izvira iz njegove individualnosti, nosi tip posebnega na sebi; morda bi hotel biti to tudi Kristan, toda primanjkuje mu moči, da bi se dvignil.
Kristan bi bil poklican, da spiše najboljšo socialno dramo, toda do danes tega še ni storil.
Vendar je napredek od „Ljubislave" do „Samosvoja" velikanski, ali ta napredek je le rutinirana tehnika.
V „Ljubislavi" je Kristan večji umetnik, nego v „Samosvoju". — Jezik je krasen, sentence sicer krepke, toda šablonske. — Vsakako pa treba Kristana jemati resno, ker je tudi njegovo delovanje na njivi slov. dramatike — resno.
Umetnik in pisatelj rafiniranega duha, kpkor je Kristan, nam ima gotcvo še mar-; sikaj povedati in slovanska javnost s pra-1 vico pričakuje od njega umotvora ki pisateljevo | ime raznese preko meje naše domovine. Naše mnenje o najnovejšem Kristanovem delu bi j bilo torej tako-le :
Stilistično dovršeno. Krepke fraze izpolnjujejo popolnoma svoj namen, tudi tehniki ; ni kaj oporekati. Realistično črtanje figure 1 in lep jezik. To so lastnosti že od nekdaj iz Kristanovega peresa. Igro gotovo uprizori tudi naše gledališče, potem pride še marsikaj do veljave, česar se pri čitanju ne opaža.
Prepričani smo, da bo imela igra na odru lep uspeh.	Y.
Zadnje brzojavne vesti.
Državni zbor.
DUNAJ 2. Zbornica je v poimenskem glasovanju z 223 proti 206 glasom vsprejela kompromisni predlog posl. Stolzela, da dovoli vlada uvoz prekomorskega mesa za dobo potrebe. Seja je bila po 13-urnem j trajanju zaključena ob 11*50 po noči. Prihodnja seja jutri.
Konsumnn zadruga Mar. Del. Organ.
J£3T" išče poštenega '^JJ
trgovsk. vajenca
Zglasiti se je v prodajalni ul. Bcsco št. 17.
2-raš™ BflBK/j
: Marija Pinter :
Trst, ulica Acquedotto 89 i. n.
se priporoča cenj. gospem.
Tudi pismenim potom
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu)
Priporoča svojo PESAEKO in SLAŠČICAH SO
V, čkrat na dan sveč kruh in s'aiiHce. Zaloga moke Tsake vrste iz prvih mlinov. Likerji in *ino v steklenicah. Poetrežba na doui. — Priporoča tadi svojo
stara in dobrozn&no pekarno v ulici j -Marco Pollo št. 6 (vogal Concordia) j S ,
katero redi gorpo^ar tam,
Oi?oritey im slovenske treme!
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Tr»tu, v uliol B&rriera vecchia itev. 38
prodajalno obuval
RS" LASTNEGA PRIDELKA
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva a od cajprl-prcstejžega do najfinejšega ter sprejema tudi popravo.
Priporočamo se to ej slavnemu občinstvu, da ae poslužuje vedoo izdelkov rase zadruge, a bode naj slavno obč-nstvo tudi preprič no, da se bo z naSimi izdelki zelo zadovoljilo.	Cena zelo niz<3.
sear narcčbe se zvršujejo točno.


Josip Semulic
TRST, ulica deir Istituto št. 5
Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in ŠL.4JRII AR>0, v kateri se dobi cel dan Bvež kruh in raznovrstne sladčlce. Meta iz I. mlinov ter ma slo Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tiuli na dom.
Pristni1 dolenjski
Cviček
edino v ČE$KI GOSTILNI ... o ulici Beluedere
Mali oglasi
Gospod Miroljub B. fftf^SgjS
imenom. Navado. poŠta. — T.
1250
Prnrlo CO železna peč po nizki ceni. Belve-riUUa OP dere 57, IV. levo.	2030
Zgubila se je ovca SS&rJKufi.
merno nagrado Franc Adamič, Prosek. 2023
Kdor ljubi loterijo
nami, lahko s popolno Higurnostjo, brez nikake sitnosti podvoii letno avoj kapital Ponudbe pod „GARANCIJA 100 000" poŠta Barriera. _2024
Pekarna in sladčičarna : !van
Porfnt_Qlloip Trst» via Cavana št. 17 (na-
I CI lUl OUdltf sproti sodišču). Zalaeatelj drs-štva „Socleta Cooreratlva fra Impiegatl privat" v Trstu. — Večkrat na dan svež kruh. Najdn. sladščice Pošilja na dom. Prejema naročila za vsako pecivo. Velika zaloga moke Majdičeve in drugih prvih mlinov po nizki ceni.
IIBIWflBa«BHBBBaillBW
sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRS P, ulica Stadion štev. IO
n i i n ■»■■lil"'
OSKRBNISTVA
Posreduje pri nakupu in prodaji in zamenjavi realitet v mestu, na deželi, gospodarskih in gozdarskih, in :: :: pri posojilih na hipoteke. :: ::
Računski bureau
Hicolč Consslni, Trst
via Cecilia štev. 14.
oživi oslabljene mišice, omlad* kožo, ... ohladi glavo, disinfacira usta ...
CENE:
1 mala s!ek!errc2
Kron zz-™
I srednja • stekl. Kron 1-3P
I velika * steklen. Kron 2 40
Zamašek vsake steklenice
nosi vžgano to le znamko.
Prodaja se v vseh trgovinah
na drobno. Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na
„Dlnnn" izđelaun [rane. žsanJa, družba z o. z.
na Dunaju I., Rockhgasse 6 j.

- Novo pogrebno podjetje
CORSO ŠT. 49
PODRUŽNICA
CORSO ŠT. 49
Xa O pc i n a h !
ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst svetilnic itd. itd. 6enengodne. - Priporoča se si občinstva posebni zaprih. pra.nike vernia duš
Pozor na naslov JOSIP IttRZEK, Opčine St, 170.
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE.	j. KOgl.
Hotel Balkan