Stcv. 58.	V	Lfublfani,	sobota,	li.	marca	1922«
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M eelo leto K 240 —
*• Pol leta K 120*—
V apravi stane mesečno k 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Leto II.
•retfnflta m mamita« * (*• attirtev miti It«, G — leielan
v«e»lM«č itn 30 — telefon ecs upr««n>itv» Ste« 52* s=
CENE PO POŠTI:
ta četrt leta K 60**— ta en cnesec K 20*—-
Posamezna številka stane K 1*40
tatmomlja lindstoa.
Mnogokje se še opaža mnenje, češ da smo mi 2a avtonomijo radi političnih raz-°gov in da pobijamo centralizem iz nas-protstva do Srbov. Ljudje smatrajo mnogokrat avtonomijo za zgol/ politično zadelo. Mi pa pravimo, da smo za politično vtonomijo radi kulturne, gospodarske in socialne, ki so važnejše ko politična- toda »rez politične so vse ostale tri nemogoče.
gl so zopet mnenja, da bi naša avtono-j*, ki jo zahtevamo, morala odgovarjati vtonomnim pravicam bivših avstrijskih fczebih zborov.
Na to odgovarjamo; Avtonomistično g a®jc je nastalo iz potreb našega časa in {Jl* j eva delovnega ljudstva vseh kultur-j . ežel. Globoko je posegel v to vpra-goriški deželni odbor, ki je v svoji ^odovinski seji dne 27. februarja skoro f£sno Proglasil avtonomijo Julijske Be-ramlf *e'	>e	dr. Besednyak v ob-
j"11®0 avtonomističnih teženj zbral argu-j ^ ei ki ne veljajo le za Primorce, nego
Ml je:
,	-	—	“V	  ,-----»-
. 2a nas in za ves kulturni svet. Izva-
Mi
ne zahtevamo avtonomije iz lju-
L' »j MV ^aunsvaaiu u. v iuuuuujv	*;»*
avstrijskih zakonov in do polilo tvorb preteklosti. Izjavljam zelo od-«»0, da avtonomija avstrijskih dežel ne jKlgovarja našemu političnemu in socialne-
P® Programu. Samouprava, kakor jo mi morala biti tisto mogočno sred-,!v°, ki naj razveže vse skrite in speče sile Wdstva in usposobi delovne množice, da postanejo nositeljice vsega gospodarskega 111 Političnega življenja naše dobe. Če se Potegujemo za ohranitev deželne avtono-a“/e, kakor je, storimo to zato, ker vidi-1,10 v obstoječih avtonomijah izhodišče k Pravi in resnični ljudske avtonomiji. Zabijamo svoje sile za deželno avtonomijo, ker se ne moremo in ne smemo potekati za reakcionarni centralistični sistem. Ust pijanska — in tudi jugoslovanska — se je ustvarila po francoskem vzor-i to se pravi, po klasičnem zgledu mo-»i6«116 ,Centralistične ustave. Centralistični »tem je plocJ liberalizma in odgovarja nek-potrebam mladega kapitalizma. Te-^ Je država opravljala le maloštevilne P°sle, skrbela je le za javni red in mir, ter £5fUi.čala VSe socialno in gospodarsko _ ‘lenje države prostemu in svobodnemu lakL°^?‘ ^ tistih časih je bilo možno, /e bilo Uti	k°ristno' da se je državna
QP*ava vodila iz enega samega središča. e®tralizem je bil v družabnih razmerah ®!®eljen. Toda od konca 18. stoletja do
Jngosionanska zunanja polltiba in Rusija.
IfaEen preo&ret.
Belgrad, 11. marca. (Izv.) Iz diplcma-tičnih krogov izvemo, da je »general« Vran-gel našemu zunanjemu ministrstvu zelo nedobrodošel gost v sedanjem času, ker se to gostoprimstvo po Evropi razlaga, kakor da bi se naša država hotela aktivno založiti za upostavo carističnega režima v Rusiji, Naše zunanje ministrstvo nima tega namena, ampak se hoče odslej držati nev-
tralno napram notranjim prilikam v Rusiji. Priznan/u sedanje ruske vlade v Genovi se naše zastopstvo ne bo protivilo, ampak bo pustilo, da se stvar brez kakega našega vpliva svobodno razvija. Sedanji minister zunanjih zadev dr. Ninčič je prepričan, da se bodo kmalu upostavile normalne zveze s sedanjo Rusijo, četudi bi se to ne zgodilo še v Genovi.
Kriza vlade se pvesfruje. - Profl PribSterttv.
Pasic presti Prlbifevita'
fll K se ilC *zvr*^ v upravi vseh držav S obok in silen prevrat. Kapitalizem, ki se y Poslužil svobode, da izkorišča, tepta in let fe^avce in kmete, se je srečal s pro-*7^rskim gibanjem. Socialistične organiza-fe so klicale in vpile po državnem potovanju, država je bila prisiljena, da se j7n»na za nešteto panog družabnega živ-za katere se prej ni menila. Posli erne države so narasli do strahovitega jOsega. V drž. upravi se je izvršila revo-*j*0lja. V glavnih mestih so nastale armade j*, nikov, ki vodijo iz enega središča vso zavo. Danes ne more noben minister in o°en parlament več pregledati neskonč-. Spletenega državnega življenja. Vladar „ Žospodar države je uradništvo. Birokratk-6je postal vsemogočni, oholi voditelj *i^ave' ki st°i* nad parlamenti in nad ljud-om. Prebivalstvo uradništvo vzdržuje, -.“‘»a najmanjše oblasti do nlega. Moder-laži-demokratizem daje ljudstvu le pra« °dda vsakih pet let na volišču gla-v ostalem je pa izročeno absolut-Obl	centralističnega	birokratizma.
e»t birokratizma se bo zlomila s polo-horV Centralističnih ustav. Kdor se hoče u.j ? Proti birokratizmu, se mora boriti za ° avtonomijo. Dobra praktična in hit-Uoj!jPrava je v moderni državi brez avto* drj*11® nemogoča. Brez zdrave uprave pa X? umira.
DoČpt n° smo prepričani, da bomo v za-drn» heju zmagali. Kajti ustava ni nič razm a' kakor >zraz obstoječih življenjskih naivnih' Živl)enje je na naši strani in je naš ajvecj'. zaveznik. Zagovorniki centralizma
trebe URlr^° življenje in umrle ljudske po-
Hj T° so besede, govorjene na naslov ita-jan fle države v imenu slovenskega, fur-*etle e^- '.n italijanskega ljudstva, Te be-želet V 'a*° z isto upravičenostjo kot na-stvn1kttlemento na^*m centralistom. L^ud-avtr,« e živeti in zato bo živela njegova «]*a 0tnMa! Z njo pa politična, gospodar-,f^'«lnz in kulturna svoboda hud*tv*1
Belgrad, 11 marca. (Izv.) Ožji prijatelji ministrskega predsednika Pasica zatrjujejo, da je zelo vznemirjen radi neizmerno surove gonje Pribičevič-Cicvaričeve klike proti Proticu, Lj. Jovanoviču in njemu samemu, oziroma proti njihovim soprogam. Prepričan je, da gonja izhaja neposredno iz Pribičevičeve okolice, a ne ve, kako bi se iznebil tega človeka iz kabineta, ne da bi izzval krizo cele vlade. Ker se mu je
decembra ponesrečila ta akcija, boji se, de se mu bi sedaj še prej, ko bi se Pribiče-viča oklenila tudi potapljajoča tovariša Ku-manudi in Marinkovič s svojima frakcijama. Tudi dvor bi rad videl, da Pribičevic stopi v ozadje, čeprav se mu zadnji čas Pribi-čevič v službenih zadevah naravnost v: i-ljuje. Ravno te dni je bil zopet v avdijencL Položaj radi Hercigonjeve afere se vsaki dan poostruje.
E^EaiisSar Narl^lcovic odstopa radi Prlbiše^ča. - Ma-rln&@¥lč ožita PribKevita svežo s Hercigonio.
Belgrad, 11 marca. (Izvir.) Na seji glavnega odbora demokratske stranke je prišlo do zelo ostrih spopadov med ministrom za notranje zadeve Marinkovičem in ministrom prosvete Svetozarjem Pribičevi-čem. Spopad med njima je izredno oster in je imel za posledico, da je Marinkovič podal demisijo.
Belgrad, 11. marca. (Izv.) Vaš dopisnik se je v zadevi informiral in od krogov, ki jim gre absolutna verodostojnost, dognal sledeče: Minister Pribičevic je dal upravi belgrajske občine telefonično nalog, da mora zborovanje, ki ga je sklicalo akademsko udruženje, prepovedati. Uprava, ki je mislila, da je dal Pribičevic ta nalog v sporazumu z ministrom za notranje zadeve Marinkovičem, je to zborovanje v resnici prepovedala. Ko je to zvedel Marinkovič, je takoj obiskal predsednika demokratske stranke Ljubo Davidoviča in zahteval od njega, da skliče glavni odbor.
Davidovič je sklical sejo glavnega odbora na kateri je med Marinkovičem in Pribiče-vičem prišlo do ostrega prerekanja in spopada, tekom katerega se niso izrazi nič kaj izbirali. Marinkovič je odločno nasopil proti temu, da se Pribičevič, minister za prosveto, meša v resort notranjega ministra in je zahteval, da naj v interesu stranke odstopi in pred rednim sodiščem nastopi radi strašne afere Ilercigonje. Če v tej zadevi ne nastopi pred rednim sodiščem, bo obvisela krivica vedno na njem, demokratska stranka pa bo izgubila med
Belgrafsfco cSSlaštvo zahteva od Pribitega, sraai se ©0®r® ©ii6kov glede DraškovKevega umora.
ljudstvom ves ugled in pristaše. Nadalje je očital Pribičeviču, da je on glavna ovira konsolidacije v naši državi in ostro žigosal njegovo politiko proti Hrvatom, ki jo vodi iz razumljivih razlogov. Zahteval je, da se mora dopustiti, da se vrši zborovanje >Pobratimstva«, kakor je bilo dovoljeno, da se je vršilo preteklo nedeljo zboro* vanje v »Kazinu«, ki je bilo sklicano samo zato, da se opere Pribičevic. Če glavni odbor tega njegovega stališča ne zavzame, je primoran dati demisijo. Nato je glavni odbor sklepal.o tem, ali naj se zborovanje vrši ali ne. Proti je glasoval Pribičevič in dva druga člana glavnega odbora. Minister za notranje zadeve Marinkovič je vsled tega podal demisijo. Vsi člani demokratske stranke, ki se nahajajo v Belgradu, so sinoči ves čas prigovarjali dr. Marinkoviču, da naj svojo demisijo prekliče, česar pa on do sedaj še ni storil.
Zagreb, 11. marca. (Izv.) Interesantno je, da o tej krizi prinašata demokratska lista >Riječ« in »Novostk sledeče: >Danes (10. t. m.) se je na seji glavnega odbora demokratske stranke razpravljalo o vprašanju demisije notranjega ministra g. Marinkoviča, katero vprašanje se je sinoči pojavilo in to iz osebnih pobud (ličnih po^ buda) g. ministra, ker so mu vojvodinski radikalci očitali, da je upokojil velikega župana dr. Bogdanova iz Bečkereka, ne da bi preje konzultiral radikalne poslance iz Vojvodine.
Belgrad, 11. marca. (Izv.) »Pobratimstvo« je izdalo proglas, v katerem veli, da sklicuje javni shod pred kolodvorom dne 12. marca. Na njem se bo najodločneje zahtevalo, da se afera Pribičevič-Hercigonja, iz katere se da sklepati, da te Pribičevič intelektualni pozvročitelj smrti Draškovi-čeve, obravnava pred rednim sodiščem. Dokler pa Pribičevič pred rednim sodiščem ne dokaže svoje nedolžnosti v tej zadevi, akademska omladina ne more privoliti, da bi stal na čelu prosvete. Akademska omladina ne zavzema poze sodnika, niti pozicije obtožitelja, niti stališča branitelja. Ona
hoče in zahteva, da se zadeva popolnoma objektivno in stvarno obravnava, kajti obtožbe, ki se gromadijo, so strašne in gnjus-ne. Umor Draškoviča i'e imel velike politične posledice, obznano, zakon za zaščito države in veliko omejitev državljanskih svoboščin, Zato je nujno, da se dožene, kdo je povzročitelj vseh teh stvari. Na shodu se bo razpravljalo tudi o srbsko-hrvatskem sporu. Akademska omladina je mnenja, da se mora to vprašanje rešiti sporazumno in ne nasilno, na podlagi bratovske ljubezni in ne s pomočjo terorja in nasilja.
Bolnišnice se ne zapro.
Zdravstveni odsek nam poroča, da je pravkar prejel iz Belgrada brzo/avko, gla-sam katere je dovoljen za bolnice na Slovenskem potrebni kredit za januar, februar, marec in april. Bolnišnice ge torej ne bodo zaprle, marveč je dobil zdravstveni odsek nalogo, naj vse stori, da v polnem obsegu delujejo naprej.
(To je uspeh protestov, ki jih je dvignilo ljudstvo in njihovi poslanci, Če demokrati po »Jutru« trde, da je to njih uspeh, zakaj pa so prej sami sploh ukazali zapreti bolnišnice. Boje se sodbe ljudstva!)
Borza.
NADASNJA ZCRIŠKA PREDBORZA.
Ziirich, 11, marca. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Pešta 0.65, Berlin 2,00, Italija 26.20, London 22.49, Newyork 516, Pariz 46 20, Praga 8,60, Dunaj 0.07, Zagreb 1.80, Varšava 0.12, Holandska 197,10, n,-a, krona (valuta) 0.0725.
VČERAJŠNJA ZAGREBŠKA BORZA.
Zagreb, 10. marca. (Izv.) Na današnji borzi je bilo živahno. Sicer se niso delale velike kupčije, a zanimanje in obisk je velik. Notirali so: Berlin ilO—120, Italija 1390—1410 (valuta), London 1825, New-| york 250 (valuta), Praga 490 (devlza). Pa-l m 2405. Ziirich 5600-5650.
Brezoiadfe m Reli.
Bakar, 10. marca. (Izv.) V četrtek so nacionalistične skupine na Reki proglasile na javnem shodu za vladnega komisarja rimskega poslanca odvetnika Giuratija. Do njegovega prihoda na Reko vodi vse posle odbor za narodno obrano. Stranke, ki so proglasile Giuratija za podnačelnika reške vlade, predstavljajo kvečjemu desetino re-škega prebivalstva, — Včeraj je udrlo 1(1 fašistov na Sušak, kjer so oplenili toba-karno. Na Reki vlada veliko nasilje. Za-nelline pristaše fašisti enostavno pobijaj« predvsem bivše redarje. Krivcev ne z» sledujejo.
politični dogodki.
+ Hrratski listi ob Aliagieevent usmrCenju. O priliki Aliagičeve smrti so prinesli razni hrvatski listi daljše ali krajše komentarje. Posebno zanimiv je članek Aliagičevega zagovornika dr. Ivo Politea v »Slob. Tribuni«. Iz njega posnemamo: »Jugoslovani smo že od nekdaj gojili kult atentatorstva. V tem kultu je odrastel tudi Aliagič. Pravnuk znamenitega Mahmud paše Fidaliča, ki je v znanem pokretu igral veliko in glavno vlogo pri kapetanu Grada-ščeviču (Zmaj iz Bosne), je podedoval po svojih pradedih uporniško kri in neustrašen značaj. Ta kri je zbudila proti nezakonitostim in preganjanjem, katerim je bilo izpostavljeno pri nas gibanje proletariata in Aliagič je radi social, ideala postal to, kar je še danes živim generacijam naše nacionalne borbe takorekoč ideal: postal je atentator. Vendar ta generacija je socialnega borca sodila z drugim merilom, kot nacionalne borce; sodila je strožje v nacionalno mladi državi, kot je sodila tuja vlada v stari reakcionarni državi.« Dalje prepoveduje dr. Politeo: Aliagič je že zgodaj zgubil svojo mater in padla je nanj skrb za sestro in brata. Z očetovsko ljubeznijo je izvrševal to dolžnost, toda njegov ubogi delavski zaslužek ni zadostoval. Beda je bila stalen gost pri Aliagičevih, sestra je kmalu podlegla, a Alija sam je obolel na jetiki. Kljub napornemu delu za kruh se je Aliagič neprestano tudi duševno izobraževal in se v tem oziru visoko dvignil. Bil je plemenita duša, polna ogorčenja nad krivico, a brez nizkotnega sovraštva. Draškoviča osebno niti poznal ni in svoje dejanje je izvršil zgolj iz prepričanja, da z njim pomaga delavskemu razredu in celi družbi. Tudi v ječi je pazno zasledoval naše politične in družabne razmere in nekega dne je ogorčen vzkliknil: >Mislite si, doktor, kar si hočete, a ko vse to vidim, ne morem obžalovati svojega čina. Človeku ne preostaja drugega, kot da dela.« Ako pa kot komunist ni obžaloval svojega čina, je obžaloval Draškovičevo smrt kot človek. Ta mladi musliman je tik pred smrtjo od srca odpustil svojim sodnikom, ki zanj niso poznali nobene mehkobe, nobenega usmiljenja, nobenega odpuščanja, Politeo zaključuje: »Kolikor sem poznal Aliagiča in kolikor spoštujem spomin njegove žrtve Draškoviča, sem uverjen, da bi Draško-vič, če bi oživel in spoznal svojega ubijalca, odpravil ne samo obznano, ampak tudi smrtno kazen.« — Osješka >Hrv. Obrana< piše: »Tako se je na žalosten način končalo življenje mladega človeka, ki se je y borbi proti sistemu poslužil nedovoljenega sredstva in tako prišel v navskrižje z zakonom. S sveta je odšel idealist iz ljudskih vrst, ki ni hodil po pravem potu, a ki pa ni bil navaden zločinec, ker ga pri njegovem delu niso vodili sebični razlogi. V drugih razmerah, služeč drugim idejam, bi bil mogel biti koristen član človeške družbe.«
-j- Pred vladno krizo. Glasovi o izbruhu vladne krize se množe neprestano. Tako piše »Beogradski dnevnik« od 10. t. m., da je popolnoma gotovo, da pride do krize. Te dni nameravajo radikali poslati demokratskemu klubu ultimatum, ki bo tak, da bo moralo priti nujno do končnega preloma med radikali in demokrati.
-j- Redukcija lin. uredništvu v Sloveniji. Včeraj je razpravljala komisija za redukcijo uradništva o uradniškem kadru v Sloveniji. Razprava je bila zanimiva v marsičem. Tako je predlagal demokrat Gjor-gjevič pri vsaki točki, naj se črta kar polovica uradništva, hoteč spraviti ob kruh kar največ slovenskega uradništva. Njegov nekvalificirani nastop ie izzval »ri večin*
Strin 2.
>Novi Čas^, dne 11. marca 1922.
štev. 58.
komisije odločen odpor. Dr. Kukovca in posl. Rajerja ni biio na seji, da bi branila slovensko uradništvo, kar je veleznačilno za politiko *delavnih slojev« JDS. Komisija je osvojila predloge posl. Ž e b o t a , da naj se črtajo uradniki nezasedenih mest, tisti, ki imajo službe 40 let, ali so stari nad 60 let. Na seji se je sklenilo, da črtajo v statusu finančne uprave 45 uradnikov in 16 slug, pri finančni prokuraturi 2 uradnika, pri davčnih uradih 18 uradnikov, pri drž. blagajni 2, v katastrskem oddelku 8, pri oddelku za specialno trošarino po pet uradnikov.
-f Kolači s posestva Belje. >Poljopri-vredni Glasnik« javlja, da so z državnega posestva Belje v Baranji odvedli v Srbijo: 480 volov, 1200 krav, 1460 junic, 595 bikov,
5 konj, 99 svinj in 100 ovac, vse samo najboljša živina. Od tega ni dobil mali kmet niti enega repa, marveč so bili teh kolačev deležni samo višji častniki, narodm poslanci, veliki uradniki, bogataši in odličnejši strankarji.
Obtožba proti generalu Zečeviču se bo sestavila na podlagi pozitivnih predpisov vojaškega zakona in zakona o odgovornosti ministrov. Posl. Gjonovič je dobil nalog, da zadevo prouči in poroča o zadevi, kar se bo zgodilo v najkrajšem času.
^Dnevni dogodki
— Naš novi roman »Tunel«, ki prične Izhajati prih. teden, se ocenjufe kot izredno lep, ki sodi med bisere svetovne književnosti. Opozarjamo na ta roman in priporočamo, da si vsakdo pravočasno naro-ji »Novi Čas«, da bo lahko zasledoval razvoj silnih dogodkov, ki prepletajo ves roman, Prevod nam t'e oskrbel eden naših sriznanih pisateljev.
— Rok za prijavo vozil in plačevanje fjiks. Finančni minister je podaljšal rok za prijavo vozil in za plačanje predpisanih taks za ta vozila, ki je potekel dne 15. januarja t. 1., do 15. marca 1922, ker občinstvo ni bilo dovolj obveščeno o obveznosti orijav.
— Trboveljske novice. V nedeljo ob pol 4. uri popoldne se vrši velik protidra-ginjski shod vseh strokovnih organizacij pred restavracijo. — Ponesrečil je v osrednji delavnici ključavničar Mlakar, prepeljali so ga v bolnico v Ljubljano. — Na Ka-tarinski šoli se sedaj vrši reden šolski pouk, ki je bil ustavljen radi pomanjkanja premoga in radi vsestranske zaposlenosti g. dopisnika »Domovine«.
— Tržiške novice. Kolo jugoslovanskih sester priredi gopodinjski tečaj, ki bo trajat 10 tednov. Tečaj se vrši v dnevnem zavetišču in poduk v galeriji Našega doma. — Zadnji pondeljek je predaval v Domu g. župnik Ahačič iz Leš in sicer o mačku, kakršen se pojavlja po pijančevanju. \ pondeljek zopet predavanje. — V nedeljo popoldne je pričelo goreti na hribu Kam nik nad Tržičem. Posrečilo se je kmalu pogasiti ogenj, ki so ga najbrže zanetili kaki pobalini. — Na praznik sv. Jožefa bo imelo društvo skupno sv. obhajilo; popoldne ob 5. uri bo v Domu orlovska akademija. Pri tej nastopijo Orli, Orlice in obojni aaraščaj.
Iz Rimskih Toplic nam pišejo: Nekateri tukajšnji člani J. S. Z. so dobili na ogled >Delavski list«, glasilo dr. Gregor Žerjavove >Slovenske samostojne delavske unije«. Omenjeni list piše na dolgo in široko, kako se bo >boril« za blagor delavstva. Ali mislijo gospodje od JDS, da bo delavstvo res verjelo njihovim frazam, ko smo videli dr. Kukovčevo in dr. Žerjavovo delo, ki sta ukovala delavstvo v verige zakona za zaščito države?! Ali mislijo, da jim bo delavstvo res nasedlo tako, koi o jim šli na limanice »samostojni« kmetje? Zavedajo naj se, da bomo člani JSZ že
poskrbeli za to, da ne bo v Rimske Toplice prihajal niti en demokratski list!
Delavec.
— Velike svote v socialne namene je zapustil včeraj umrli celjski trgovec Anton Kolenc. In sicer: akademikom v tu in inozemstvu 3 milijone kron, srednješolcem v Celju 600.000 K, učencem kmetijske šole v Št. Juriju 30.000 K, revežem občine Ljubno 50.000 K, revežem v Celju 100.000 K, za razširjenje celjske bolnice pol milijona K. Skupaj torej 4,286.000 K v dobre name! ne! Naj bi pokojnika posnemal kapitalistični svet!
— Smrtne obsodbe pred mariborsko poroto. Mariborsko porotno sodišče je izreklo v sedanjem zasedanju že štiri smrtne obsodbe: Na smrt na vešalih je bil obsojen Koloman Šandor iz Prekmurja, ki je umoril sosedovega sina Aleksandra Novaka. Istotako so bili na smrt obsojeni Marija Perša, njen ljubimec Muhič in njun pajdaš Hojnik, ki so iz pohlepa po denarju umorili prevžitkar'a Kosarja.
— Dijak pobegnil. Lovrič Josip, dijak II. gimnazije, doma iz Trnja pri Brežicah, stanujoč v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26 pri Jeri Turnšek, je dne 26. februarja t. 1. neznano kam pobegnil.
£jubljanski dogodki.
lj Opozarjamo, da se bo vršila nocoj v dvorani Ljudskega doma orliška akademija, orlovska akademija pa se bo vršila jutri v nedeljo zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union.
lj Seja občinskega sveta se bo vršila v torek 14. marca ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu je 43 točk. Med drugim bo obč. svet moral razpravljati o razpisu pokrajinske uprave glede priključitve občin Moste in Vič k Ljubljani; dalje je na vrsti zgradba novega magistratnega poslopja v Ljubljani, avtomobilizacija in reorganizacija gasilstva, zgradba mrtvaške veže itd.
lj V Rokodelskem domu predava prihodnji ponedeljek v stolni >Prosvetk g dr. A r n e j c o zelo zanimivem predmetu. Na željo g. predavatelja se pa topot predavanje začne že ob pol osmih zvečer, Odbor :>Prosvete« prosi vsled tega točne udeležbe.
lj Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor na dan 12. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne »Zlati ribi«. Ker se bo na istem razpravljalo v važnih zadevah, prosimo za obilno udeležbo. — Odbor,
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja vse člane brezstanovalce, da se čim preje oglasijo v društveni pisarni. Prihod-na javna odborova seja se vrši v sredo, dne 15. marca t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje Članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritličje, desno.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov, obvešča svoje člane, da se ne strinja z načinom pobijanja draginje potom občinskega stanovanjskega davka. Odbor. — Društvo stanovanjskih najemnikov misli tu znani predlog akcijskega odbora, ki nima z obč. svetom nič skupnega.
lj Naselitev na Kosovo polje. Vsi tisti, kateri se zanimajo za naselitev na Kosovo polje, se vabijo dne 15. t. m. popoldne ob 3. uri na sestanek v restavracijo hotela Loyd, kjer se bodo dajale tozadevne informacije po g. Josipu Hekiču, posestniku v Sl. Brodu.
lj Kaj je s cenami? Ko je naša valuta podala, so trgovci dvigali cene takorekoč od ure do ure. Sedaj se naša valuta že nekaj časa stalno dviga, a trgovci se še niso mogli odločiti na kako znižanje cen. Sladkor v
kockah je še vedno po 66 K kilogram. To je nesramnost. Zahtevamo, da trgovci, ki so z uro v roki opazovali padanje kurza naše valute in hiteli dvigati cene, dasi so imeli še po prejšnjih cenah kupljeno blago, naj bodo sedaj vsaj približno tako točni in vestni tudi z znižavanjem cen. Drugače bo izginila še tista vera v trgovsko poštenje, ki je ostala med prebivalstvom doslej. Pa tudi poklicana oblast naj stori svojo dolžnost. Prebivalstvo je, menimo, že dovolj izžeto.
lj Pogrešan vojak. Visočnik Matko, narednik, vodnik 40. pp. »Triglav«, rojen 9. marca 1894., je dne 6. marca t. 1. okoli pol 14. ure odšel od doma. Videli so ga okoli 17 ure hoditi z nekim neznanim civilistom po Poljanski cesti ter ga od tedaj več ni nazaj. Iz nekaterih njegovih poslovilnih besed in pisem je domnevati, da ie bil ali umorjen, ali da je to le fingiral ter izvršil samomor.
lj Tatvina na policiji. Dne 1. na 2. februarja t. 1. je bil ukraden iz obednice stražnice dežni plašč »Paramata« sklenjen z žabnico, vreden 800 kron.
lj Kolo ukradeno. Dne 7. t. m. med 14. in 18. uro je bilo ukradeno iz zaklenjene kleti tuk. obrtne šole kolo, last zidarja Avšič Maksa, stan. Snebrje št. 18, občina D. M. v Polju. Kolo je znamke Kosmos in vredno 4000 kron. Izsledilec dobi 500 kron nagrade.
J£aša društva.
d Šentpetersko prosvetno društvo. V
ponedeljek dne 13. t. m. točno ob osmi uri zvečer bo predavanje o Bosni. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni! Vstop prost.
d Šentjakobska prosveta. V nedeljo, dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer bo predaval mons. Viktor Steska >o francoski revoluciji«. Predavanje bo pojasnjevalo več slik.
d Frančiškanska dekliška Marijina družba vprizori v nedeljo, 12. t. m. ob 17. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma predstavo »Podkupljeno dedščino«, ža-loigro v 4. dejanjih. Vstopnice se dobijo na proti čč. oo. frančiškanov. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor,	(K)
i Rokodelski dom, Pevski zbor katol. društva rokodelskih pomočnikov ima jutri ob enajsti uri zadnjo vajo za petje pri sv. maši na dan sv. Jožefa, Te vaje naj se vsi gg. pevci prav zanesljivo udeleže.
TATVINA ŠTIRIH VOLOV.
Porotnemu senatu predseduje danes svetnik Pernuš, votanta sta svetnik Golia in okrajni sodnih Kralj, obtožbo zastopa svetnik Vehovar. Obtožen* sta tatvine 4 volov Robert Benčina in Franc UrbM iz Laz pri Planini. Obtoženca zagovarja dr. Kreja Ker leži Bončina bolan v bolnišnici, se je razprava proti njemu izločila in se je razpravljalo le pr°^ Francetu Urbanu. Iz obtožnice posnemamo:	.	.
Dne 2. majnika 1921 sta kupila Ivan Rupnik ta Ivan Kunc, posestnika iz Žirovnice pri Grahove® vsak par volov. Prvi je plačal zanje 28.500 K, dro* 2i pa 31.000 K. V Lazah sta se ustavila v gostiln* Franceta Leskovca. Ker ie zvečer precej deževalft sta tam tudi prenočila iu vole dala v hlev. P*1 spremljevanju volov sta jima pomagala Robert Benčina in Andrej Junejčič. Rupnik in Kunc sta se to podala v kuhinjo. Tu se je nahajalo več dom®"" lantov, tem sta plačala 2 Štefana vina. Tej druij se je pridružil tudi Ivan Krmavner. Hlev je gostilničarjev sin z obešamo. Ob policijski uri sta šla Rupnik iu Kune v zgornje prostore spat. še noč je bilo vlomljeno v Leskovčev hlev in i* njeS8, odpeljani vsi štirje voli. Odgnali so jih v zaseden® ozemlje. Gostilničar Leskovar ima hudega p68’ posebno ponoči ne pusti tujca k hiši. Ker pa P*8 vso noč ni nič zalajal, so tudi orožniki, katerim Je bila tatvina ovadena, sklepali, da je bil tat doma’ čin. Sum je takoj padel na današnjega obtožen# Roberta Bončino, rojenega 1899 v Lazah pri Pl®111^ in Franceta Urbasa 1888 tudi v Lazah rojenega ? Ivana Jeriča, kateri so prejšnji večer v Leskovčevi gostini popivali. Orožniki so ugotovili, da so se e®" lo noč okoli potikali. Bili so čisto blatni in Jeriša, ki je na slabem glasu, je drugo jutro pob®8 nil v Italijo, Bončina in Urbas sta pa hotela zasl* dujočega orožnika Martelanca in lastnika v0^ speljati na napačno pot v gozd, češ, da so t*® ukradeni voli. Ti se pa niso dali premotiti, marV . so šli po sledovih volovskih parkljev v go*d P** Podgorju, v katerem gozdu so ob 11. uri Prl ’ no 1 km od meje našli vse štiri ukradene v0 * Bončina in Urbas pravita, da sta do 3. ure pred Urbasovim domom hodila in se pogovar! ^ nakar sta zaslišala na cesti šunder in ugotovil®) nekdo žene živino. Precej sta sumila, da gre ** tatvino ali za tihotapstvo in sta sledila gonjač®®’ kateri so jih nagnali s kamnji, na kar sta se o*
G. ure vrnila v gostilno, v kateri sta izvedela, so bili ponoči vsi štirje voli ukradeni. Vse oko®^
budilo
sta
Llybilaiisiia porota.
Ljubljana 11. marca 1922.
Porota je včeraj obsodila Heleno Krvinovo na 2 leti težke ječe. — Proti Francu Bregarju, ki je bil obtožen, da je ukradel Trboveljski premokopni družbi 20 ovojev dinamita in da je v dogovoru s svojim bratom pripravljal dinamitni napad pri Trojanah na neki avtomobil in ki je pri razpravi povedal, da je komunist, se je razprava preložila, ker bodo zaslišali še nekaj prič.
sti posebno pa, ker je vso noč deževalo, je vzl sum, da sta z Jeričem ukradla vole, vsled česar skušala zasledovalce zapeljati na napačno pot, kat se jima ni posrečilo. Drugih ljudi v Leskovčevi go* stilni ni bilo, vsled česar tudi drugim ljudem n® vzočnost volov ni mogla biti znana. Na intervencij0 naših orožnikov v Podkraju so karabinjeri Jeric® aretirali in izročili okrajnemu sodišču v VipaVfe Italijansko sodišče je sklenilo, da izroči Jeriča TA' šemu sodišču, toda Jerič je Lahom ušel in ee 1. oktobra 1921 klatil okoli Planine, od tam P® ie zopet pobegnil v Italijo. Državno pravdniŠtvo zahteva, naj se Benčina in Jerič kaznujeta radi hudo* delstva tatvine.
Ob zaključku lista se je razprava Še nadalje*
vala.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc KreniI®1* Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani-
mmmmm
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
Novi čas?
Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika? Delujle neumorno, da se razširi ui da se po njem razširijo ideje krščanskega socializma v vsako kočo 1
Tovarna
Barva vsakovrstno ulago. Ke-fnP	nVfnU	nr.ižno Cisti
(Jud.	Ji Julon	Obleki. Sva. o*
.	lika ovratnike,
Ljubljana, Poljanski nasip4	zapestnice	In
Podružnica: Š8 enburgova ul. 4.	srnjce.
Podružnice: Maribor Gosposki ul.38.
tvovo mes.o Ghavnl trg. Kočevje štev. 39.
F. BRUHAT Ljubljana
in
po konkurenčni cen'.
Mestni trg 25. I.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■o
Stara vozna
pokrivala (plahte)
ali šotorska pokrivala (Zeltblatter) se iščejo v nakup. Ponudbe je nasloviti pod šifro PLAHTE na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Zahtevajte povsod le milo z
GAZELCO
Blagovolite otvo ritev nove trgovine z železnino in stroji na de« belo in drobno
Pozori
Šošterič, Petan & Erker
V Ljubljani, Resljeva eesta štev. 20
Pozori
na znanje vzeti, katero slaV občinstvu, obrtnikom, posebno pa trgovcem na deželi pri na* kupu posebno priporočamo
Za pleskarska in ličarska dela
se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
oec* Jone Malgaj otc*
pleskar in ličar :: Lmbliana :: Kolodvorska ulica 6.
si v iHtUHinniumnituiutHiiH!
t. »i
muiui uiiMiiiiiiiiiiimiiiimiiiunnHUHimuimuuiiHHiiiiiiii Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI
t. z. z o. z. (poleg nunske cerkve).
Hranilne vloge se M 0 t brez odbitka rentnega
X
obrestujejo
: 4°/,
o in invalidnega davka.
8
E
Hranilne vloge se lahko vplaCujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zem-|	ljiSča,	zaznambo	na	službene prejemke, proti poroštvu Itd.
it a
.v i.
prometni
■	pro
d. d. d LJUBLJANI
zauod za premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Prometni m od za premog i 1 v Liljani, Kanska ni. 19
Naslov: