St. 39.
IZHAJA VSAK DAN
Udi ab Mdel|ah In prunlklh ob S., ab ponedeljkih ab 9. i]utra|. rMBDllnr Stfr. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih libakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolmina. Ajdov-V.mi, Dornberjru itd. Zaitarele iter. po 5 nvć. (10 stot.) OSLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI v fiirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. »mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 10 st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljuu vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-jnanj pa40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprnt-e .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Plalljlvo In tolljivo v Tratu.
Trat, v četrtek, 12. imrca 1914.
Tičaj XXXIX.
CPINOST
Glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko.
, V edinosti je mol!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 34 (t, pol le*a t* K. \ m^rce 8 K ; na n%.
ročbe brez dopnslane naročnine, se nprava ne ozira ■ •ro atoa n« D«4*lj*ko letanj« „EDINOSTI • altn«: ca »•I. Uto Kron S'90, m pal lat« Kron 9 bo
V«i dopisi naj s.j pošiljajo na nredniitvo lista. N^Tranko-vana p smi aa «b aprajemajo In rokopisi s« a« vraiajn. Naro.' nino, oplaae in reklamacije je pošiljati na upravo Ihta.
UREDNIŠTVO: ulica S. Fnncaico d'Aaalil iO. Izdajate j in odg,v rni urednik.ŠTEFAN 00DIN.4.1.a*tnik konzorcij H«t* „Kdinost". - Natisnila Tiskarna .Elinott*. vp'-ana zadruga 7. omejenim poroštvom v Trstu, uiea
S. Krancisco d Assi*i .štev. 20. Po!lno-hrinllni?nl n?un !tev. 841-652. TELEfOfl !l 11-57.
Proti italiiunsKemu divjoitvu no trgovski šoli Revoltelli.
Mogočen protestni shod dunejekega jugoslovanskega dijaštva.
Sijajna manifestacija za jugoslovanske kulturne zahteve.
DUNAJ li. (Izv.) Danes popoldne se je vršilo tu sijajno protestno zborovanje jugoslovanskega dijaštva proti znanim dogodkom na tržaški trgovski visoki šoli Revoltelli. Z zborovanjem proti italijanskim nasilnostim pa je bila tu združena obenem tudi sijajna manifestacija narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov in pa zahteva po končnem uresničenju jugoslovanskih kulturnih zahtev. Zborovanja se je udeležilo okoli 300 jugoslovanskih dijakov vseh stru] in vseh strank. Poleg najradikalnejših naprednjakov je bilo videti tudi frankovske pristaše m poleg teologa je stal jurist, medicinec, filozof in tehnik.
Zborovanje je otvoril hrvatski dijak Tresić-Pavičić, za predsednika pa je bil nato izvoljen Slovenec, jurist Koder.
Kot prvi govornik je nastopil Slovenec Vrtovec ki je najprej podal sliko dogodkov na Revoltelli, potem pa paralelo med temi dogodki in pa predlogom italijanskih poslancev v državnem zboru, ki so skoraj istočasno zahtevali, naj se predloga o italijanski pravni fakulteti postavi na dnevni red zbornice. Govornik je obžaloval, da so vzlic temu, da jim je dobro znano stališče Jugoslovanov v tej zadevi, tudi nekatere češke stranke iž napačno pojmo-vane humanitete glasovale za ta predlog. Zaključil je, da je naš življenski interes, da je Trst jugoslovanski, vsled česar je treba storiti vse, da ne pride italijanska univerza v Trst. Končno je poudarjal potrebo edinosti vsega jugoslovanskega dijaštva v narodnih stvareh.
Z burno pohvato je bil sprejet govor nadaljnjega govornika,
Hrvat« Tresić-Pavlčića,
ki je poudarjal, da je doma iz one dežele, iz Dalmacije, ki daje Trstu največ priseljencev, ki se pa, žahbog, ne zavedajo tako, kakor Slovenci, svojih narodnih dolžnosti. Slikal je nato, kako jc Trst prepojen z jugoslovanskim elementom, tako, da se je danes vzlic svojemu italijanskemu zunanjemu obrazu v bivstvu že popolnoma jugoslovanski. Z veliko ironijo ]e kritiziral italijansko kulturo, ki jo je primerjal z jugoslovansko toleranco. Potomci onih fjudi, ki so živeli z Dantejem in se bojevali z Mazzinijein, podajajo sedaj italijansko kulturo drugim narodom po vzorih mafije. Slovani ne potrebujejo take kulture, ker imajo svojo, ki ima svojo bodočnost, dočim pa italijanska le propada. Trst je danes tako popolnoma prežet z jugoslovanskim narodom in jugoslovansko idejo, da nikakor ne ohrani več italijanskega obraza, tudi s pomočjo kitajskega zidu ne. Mi ne napadamo, temveč se le branimo; toda v
PODLISTEK
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Monićp'n
— V kakem svojstvu pa naj bi vam služil?
—	Za sedaj kot sluga za vse. Pozneje bi vam izročil inesto svojega hišnega u-pravitelja in bi imel vi nadzorstvo nad vsem svojim služabništvom. Vi molčite in se čudite, ker se vam zdi, da sc ta moja več nego preprosta oprava ne sklada z mojimi besedami. Vedite torej, da sem zelo bogat in odličen gospod, da sem pa prisiljen, da zaradi nekih spletek za daljši ali krajši čas bivam na skritem. Vendar pa to ne bo trajalo dolgo. Moja srečna zvezda zopet vzide in zavzamem zopet svoje prejšnje mesto. Oni, ki so mi v tem času služili zvesto in vdano, smejo z vso gotovostjo računati na sijajno nagrado. — Će hočete sprejeti mojo ponudbo, se morate hitro odločiti. Obotavljanje bi smatral za zanikanje. Potem seveda bi bila midva popolnoma končala.
Samo eno vprašanje še, monseigneur. Kako visoka bi bila moja plača, ko bi bil vaš hišni upravitelj?
—	Ali želite to vedeti že sedaj?
—	Mnogo mi je na tem.
—	Dobro. Mera moje radodarnosti naj
nas je toliko zdrave neporab« Ijene sile, da že sama naša obramba pomenja njihovo smrt. — Poudarjal je nato dolžnost vseh Jugoslovanov, da podpirajo v boju Slovence v Trstu. Vduhu vidi plapolati nad Trstom slovensko z a-stavo, znamenje jugoslovanske z m a g e.
Jako učinkovito je slikal nato Slovenec Vlrant
boje zadnjih let za iugoslovanske vseuči-liške zahteve. Obračal se je proti napačnim kulturnim geslom, ki so rabili nekaterim slovanskim politikom, da so pod-
?irali ustanovitev italijanske univerze v rstu. Tako je posl. Masaryk pred leti v imenu kulture govoril za italijansko fakulteto. In mi smo bili protikulturni, ker smo bili proti njej. Tedaj se je s strani jugoslovanskega dijaštva poizkusila paralelna akcija z italijanskim dijaštvomyblo-venci naj bi sc bili izrekli za italijansko, Italijani pa za jugoslovansko vseučiliščno zahtevo, Ko pa so se jugoslovanski dijaki obrnili na italijanska akademična društva, ni bilo niti odgovora. Vlada se izgovarja, da za naše kulturne potrebe nima denarja, toda če bi dala le toliko, kolikor ie dala za salon princa Wieda, pa bi bilo lahko odpoinagano najnujnejšim zahtevam tržaških Slovencev.
Srb Mi jato v lć
je poudarjal, da ie vsaka hrvatska in slovenska narodna stvar obenem tudi srbska in da . so tudi Srbi pripravljeni z vso vnemo sodelovati s Slovenci in Hrvati v tržaškem vprašanju.
Burno pozdravljen je govoril nato vseučiliški docent
dr. Brgumil VoSnjak,
ki je izvajal, da slovensko vseučiliško vprašanje ni le ozko slovensko, temveč splošno jugoslovansko. Proslavlial je zedi-njenje vse jugoslovanske mladine v nati-jonalni ideji. Ta mladina bodi tudi ostalim delom naroda vzor in zgled. Mladina mora pred vsemi povzročiti nacijonalizacijo tržaških Hrvatov in Srbov, ki se morajo zavedati, da mora biti Trst ne le slovenski, temveč tudi hrvatski in srbski. Fraza o italijanski kulturi se ie že preživela. Kdor pozna tržaške razmere, ve, kako je analfabetizem razširjen ravno v italijanskih krojili, dočim pa stoji slovensko prebivalstvo na znatno višji kulturni stopnji, tako da ni mogoče imeti več onega respekta pred italijansko kulturo, kakor bi ga radi nam natvezli Italijani. Jugoslovani smo danes že tako močni, da radi sprejemamo italijanski klic: „Trieste o nulla," toda tako, da kličemo mi Slovenci Italijanom: „Trleate o nulla — Ali bo Trat »le venski, ali ga pa sploh ne bolu
Na to sta Slovenec G e r ž i n a in Hrvat K u v a č i ć predlagala sledeče resolucije:
Jugoslovanski dijaki na Dunaju, zbrani dne 11. marca I. 1914:
I.	z ogorčenjem protestirajo proti brutalnim italijanskim nasilnostim na trgovski visoki šoli Revoltelli v Trstu, izražajo svojim jugoslovanskim tovarišem svoje iskrene simpatije, sc izjavljajo žnjimi popolnoma solidarni ter jih poživljajo, da vztrajajo v boju za svoje pravice;
II.	poživljajo vlado, da uporabi vsa sredstva, da prepreči ponovitev takih izgredov in da omogoči jugoslovanskemu dijaštvu, da se bo moglo mirno in nemoteno posvečati študijam na tej visoki šoli;
lil. opozarjajo merodajne činitelje na potrebo, da sc v doglednem času ustanovi v Trstu visoka šola trgovskega , in gospodarskega značaja, ki bo pristopna vsem južnoavstrijskim narodom ;
IV. opozarjajo vlado in vso av-; strijsko javnost na izgrede na Revoltelli, ki so nov dokaz, da bi bilo italijansko j vseučilišče v Trstu edino le torišče za italijanske šovinistične provokacije in j da je zatr> Trst najnepripravnejše mesto za italijansko vseučilišče ; i V. poživljajo jugoslovanske po-j slance, da z vsemi sredstvi preprečijo ustanovitev italijanskega vseučilišča v j Trstu,*v tej najvažnejši točki in naravnem gospodarskem in socijalncm središču Jugoslovanov;
VI. da preprečijo vsako drugo rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja tako dolgo, dokler ne izpolni vlada visokošolskih in drugih šolskih zahtev Jugoslovanov, zlasti pa reciprocitete za-j grebškega vseučilišča.
Pred glasovanjem o resolucijah sc jc i odigral karakterističen prizor. Resolucije ,so bile prečitane najprej v slovenskem jeziku, potem pa jih je predlagatelj hotel prečitati še v hrvaščini. Poje izzvalo i burne proteste. Hrvatje in Srbi so j klicali: „Ni treba, saj smo vsi eno, zadostuje slovenski tekst!*4 Šele potem, ko se j je izrecno poudarjalo, da je potreben hrvatski tekst zaradi preciziranja, so se Hrvatje in Srbi končno uklonili. To je bil zopet dokaz popolne solidarnosti v jugoslovanskih dijaških krogih.
Po shodu se je dijaštvo mirno razšlo. Policija je pripravila veliko število redarjev, ki pa niso imeli povoda, da bi nastopili. Na shodu se je nabrala precejšnja svota za hrvatsko in slovensko šolstvo v Trstu.
Tržaškim tovarišem je bila s shoda odposlana pozdravna brzojavka. Posebna deputacija predloži sklenjene resolucije jutri jugoslovanskim poslancem.
vam torej ne ostane prikrita. Dovolim vam kot plačo vse ono, kar mi boste mogel dostojno in pošteno ukrasti. Ali ste zadovoljen?
—	Iz vsega srca, monsieur. Z vami poj-dem, kamor hočete, seveda če naju vodi ta pot k sreči.
—	Bodite le brez skrbi. Zanašajte se name. Jutri se začne vaša služba. Ali vas pozna kdo v tej okolici?
—Nihče. Danes popoldne sem lovil v Seni ribe in sem jih potem prodal nekemu gostilničarju v vasi za večerjo.
—	Dobro tako. Oblečen ste zelo siromašno in ste le preveč podoben potepuhu. Jutri vam bom dal potrebni denar, da si kupite pošteno obleko, ki si jo lahko nabavite v St. Gertnainu. Dajte si tudi 0-striči svoje razkuštrane rdeče lase in obriti brado. In še eno. Vi ste po vsej svoji naravi zlikovec in najbrž ne morete puščati tujih stvari zmirom, ne da bi jih vzel s seboj. Tatvina vam je torej druga narava.
—	O monsegnieur!
—	Pustite monseigneurja in imenujte me le monsieur ter ne prekinjajte me. Nočem vam očitati vaših slabili nagnjenj, temveč vam hočem samo namigniti, da da sem o tem dejstvu popolnoma prepričan, dasiravno to zame ni nikaka zapreka, da ne bi vas sprejel v svojo službo. Nad nizke predsodke sem vzvišen. Toda v sedanjem svojem položaju se ne smem
dati kompromitirati prav po ničemer. Lastnina drugih vam mora biti sveta. Da, če najdete na javni cesti dobro napolnjeno mošnjo, si je ne smete prilastiti, temveč morate poiskati njenega lastnika in ga obvestiti, da jo je izgubil.
Sauvageonu se je skremžil obraz. Ni bil dovolj izvežban, da bi sc tnogel pota-jevati tako zelo. Mnogo sc je zahtevalo od njega, a vendar je rekel:
— Ker monsieur želi tako, sc bom skušal ukloniti njegovi želji. Vsak začetek je težak, toda če ima človek dobro voljo, se končno le napravi vse.
III.
Sauvageonova vnela delavnost.
Že prihodnjo jutro je izvršil nekdanji krčmar na svoji zunanji osebi tako potrebno izpremembo. Z denarjem, ki mu ga je das Lascars, si je kupil v St. Germainu preprosto obleko, šel jc k brivcu in si dal ostrici svoje razkuštrane lase in obriti svojo dolgo resasto brado. Nato je začel svojo službo.
Kot zelo spreten ribič in še precej dober kuhar je omogočil svojemu gospodu, da mu ni bilo več treba iskati postrežbe pri Duroclierjevi družini. Izpočetka je že vse kazalo, da sta oba zadela dobro. Gospod in sluga sta bila po cele dneve ob vodi in na vodi in Lascarsu je vsaj navidezno dajal bogati ribji Idv in pa bivanje v svežem zraku mnogo zabave in razvedrila. Toda vzlic temu pa mu je kmalu začela
Parlamentarni položaj. Obstrukcija se bo nadaljevala.
DUNAJ 11. (Izv.) Češka obstrukcija se bo v jutrišnii seji državnega zbora nadaljevala. Položaj se presoja zelo pesimistično. Nemci in Poljaki so imeli danes konferonco z ministrskim predsednikom, ki je izjavil, da vlada ne upa v zboljšanje položaja in da je pripravljena počakati le še do torka Če se položaj ne zboljša do tedaj, potem ho vlada morata storiti že pripravljene korake.
Češki radikalci vlože jutri interpelacijo, v kateri bodo zahtevali, da se predloži parlamentu ves dokumentarni materijal o vohunskem delovanju dr. Svihe.
Posamezni parlamentarci so skušali sondirati pri čeških agrarcih, če ne bi se morda našli pogoji, pod katerimi bi jim bilo mogoče odstopiti od obstrukcije. Češki agrarci pa so jih obvestili, da nimajo nikakega povoda, da bi izpre« meniii svoj sklep glede taktike v državnem zboru.
Nemški nacijonalci in krščanski soci-jalci so sklenili, da bodo jutri zahtevali izpremembo dnevnega reda, in sicer da se postavi kot prva točka na dnevni red brambna reforma. Hočejo namreč s tem diskreditirati češko obstrtikcijo, češ da je naperjena proti življenjskim interesom monarhije, da jc illojalna in nepatrijotična. Vprašanje pa je, če se državni zbor sploh prerije tako daleč, da bi sklepal o izpre-membi dnevnega reda.
Izravnava trdot službene pragmatike
DUNAJ XX. (Kor.) V pododseku odseka za državne nameščence je posl. Čecli kot poročevalec stavil sledeče predloge: Za število Štiriletnic sc v celoti vpošteva v dotičnem činovnem razredu dovršena službena doba; vpoštevanje praktikantske službene dobe pri onih uradnikih, ki niso bili praktikantje, odjiade. Nadaljnje zahteve se tičejo vpoštetja nadslužbene dobe pri sodnikih od devetega činovnega razreda dalje, nadalje vpoštetja vojaške službene dobe, potem vzvratne veljavnosti službene pragmatike za uradnike in služabnike, ki so bili umirovljeni po 1. sep-tebru, oz. vdove uradnikov in služabnikov, ki so umrli po r. septembru 1903. 1., potem uvrstitve služabnikov v plačne stopnje, oz. v starostne stopnje po izmeri njihove skupne službene dobe. — Vladni zastopnik sekcijski načelnik vit. Simonelli je izjavil, da bo za nekatere točke treba temeljitega proučavanja in posvetovanja med posameznimi resorti, za Kar bo trelia časa. Pododsek je sprejel vse zgoraj navedene predloge.
V popoldanski svoji seji je tudi odsek za državne nameščence sprejel v pododseku sprejete predloge z nekaterimi dodatki in je izjavil, da izvršilne naredbe k službeni pragmatik! v bistvenih točk.ili ne odgovarjajo namenom zakonodajalca.
Narodnogospodarski odsek.
DUNAJ 11. (Izv.) V narodnngospo« darskem odseku, ki je razpravljal o državni skrbi za brezposelne, je predlagal posl. dr. Pitacco dve resoluciji, v katerih
ta enoličnost brez izpremembe postajati zoperna in polotil se ga jc zopet strahovit dolgčas.
Sauvageon, ki mu ni nedostajalo bistroumnosti, jc opazil izpremembo, ki se je zgodila z njegovim gospodarjem, in prav. Lih kri je tudi uganil vzrok te izpremembe.
Nekega lepega jutra, ko je priredil čoln za običajno vožnjo po reki, mu je re-> kel Lascars, da ne pojde /.njim.
—	Ali želi iiioiisieur, da ostanem tudi jaz doma?
—	Ne. Naveličal sem sc vaše neprestane družbe iu hočem biti sam. Izgubite se!
Sauvageon je stopil v čoln; ostal je ves dan z doma in sc jc povrnil šele zvečer. Njegov gospod, ki je že mislil, da je res že izginil z njegovim čolnom vred, ga je sprejel s pravcato ploho očitanj in psovk, katerih je imelo osemnajsto stoletje več ko preveč.
Sauvageon je z največjo potrpežljivostjo poslušal izbruh jeze svojega gospoda, potem pa mu je začel pripovedovati kar najponižneje, da po svojem mnenju vendar ni zaslužil teli iu takili očitanj ter da ie izostal le zato tako dolgo, ker je bilo to v korist gospodu samemu.
—	Povejte torcj.prckanjcncc, kaj je bilo, — je odgovoril Lascars. — Ali se to pravi vdano služiti svojemu gospodu, ko sem sc moral zadovoljiti 7, ostanki včerajšnjih jedi, ki sem si jih celo sam moral pogreti?	(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST" št. 39.
V Trstu, dne 12 marca 1914.
zahteva, naj vlada s svojim nadzorovanjem izseljevanja ne dela škode pomorski plovbi in naj pospeši pristaniške stavbe in razširjenje telefonskega omrežja v Trstu, pri čemer bi dobilo veliko brezposelnih zaslužka.
Ratanski d or za Bos.io In Hercegovino.
DUNAJ ii. (Izv.) Cesar je odobril ustanovitev posebnega računskega dvora za Iiosno in Hercegovino, ki se bo aktuiral dne r. aprila t. 1. Za predsed nik.i računskega dvora bo najbrže inieno van sedanji podpredsednik sabora, posl. dr. Mandič.
Korupcijska afera na Češkem. Dr. Svlha plačan od zunanjrgt in vojnega uiinf*trsi?a.
< ril AGA 11. (Izv.) Češki politični krogi so izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, da dr. Sviha za svojo vohunstvo ni dobival plačo iz d opozicijskega fonda notri-njega ministrova, temveč iz fondov zunanjega in vojnega ministrstva. Vršil je torej svojo vohunsko ulogo v tej smeri, da je informiral vlad.j o eventualnih stikih narodno socijalne stranko z inozemstvom.
V praških krogih se trdi, da so dr. bviha namerava s prvim parnikom Au-stro-Amcrikano odpeljati iz Trsta v Ameriko. Velika nejevolja vlada v čeških krogih nad namestnikom Thunom in praškim policijskim ravnateljem Krikavvo, da sta sistem policijskih konfid.nt'iv organizirala na Češkem tako nesramno.
Novo izzivanje Srbije.
RIM ii. (Izv.) Na vatikanske kroge je članek dunajske „Reichspost" o protektoratu Avstrije nad katoličani v nekdanjih turških pokrajinah, čigar oficijozni značaj je neoporečen, napravil jako nepo voljen vtisk. „Corriere d* Itaiia", ki je v zvezi z vatikanskimi krogi, komentira omenjeni članek in pravi, da avstrijsko stališče za Vatikan nikakor ni inerodajno. Vatikanu gre v prvi vrsti za interese katolicizma, ne pa za to, ali se izvedejo pretenzije Avstrije. V vatikanskih krogih je izzvalo veliko ogorčenje dejstvo, da je „Reichspost" kot katoliški list priobčila ona izvajanja in stem povzročila nevarnost, da bi javnost mogla sklepati, da so ona izvajanja cerkvenega izvora, kar pa ni res,
Hpirotska vstaja.
VALONA u. (Kor.) Vsled dogodkov v zadnjih mesecih je postal položaj v južnoalbanskih okrožjih Korica in Ar gvrokastron zelo težaven. Da se v teh zelo zanemarjenih okrožjih, iz katerih se sedaj umikajo grške čete, zopet uvedejo urejene razmere, je knez Viljem imenoval nizozemskega majorja Thomsona za generalnega pooblaščenca za obe okrožji. Podelil mu je vso oblast, da more izvesti svojo nalogo, vzdrževati mir in red in organizirati razne upravne panoge, Major Thomson je z večjim številom nizozemskih častnikov odpotoval v Santi fjuaranta, da odtain odide na svoje mesto.
ATliNE ii (Izv.) Zografos zahteva od Albanije ne samo privilegijev, temveč popolno avtonomijo epirotskega ozemlja. Grški polkovnik Dulis je s celim svojim polkom prestopil k svetim bataljonom. Zografos odpotuje prihodnje dni v Drač, da se bo osebno pogajal s knezom Viljemom.
Volitve v bolgarsko sobranje1
SOKl-JA 11. (Izv.) Definitivni izid vo< litov v sobranje je tak-le: vladinovcl imajo 128, agrarci 50, demokratjo 28, socijalisti skupaj 21, narodnjaki 9, radikalci 6t Cjnkovci tt mandate; 1 mandat je še sporen. ~ Finančni minister Tončcv je izjavil, da je vlada z izidom volitev jako zadovoljna. Sobranje se sestane v času od 10. do 15. marca (star.) Prod vsemi bo vlada skrbela za notranjo konsolidacijo razmer. Med vladnimi posluncl so nahaja nad 30 Turkov.
Vladna kriza v Italiji.
RIM ii. (Izv.) V zadevi kabinentne krize se je kralj danes dopoldne posvetoval z zborničnim in senatovim predsednikom ter podpredsedniki obeh zbornic. Zatrjuje se, da je posl. So ni no že izjavil, da je pripravljen prevzeti sestavo nov.: vlade, da pa zahteva '<ot pogoj, d.i se razpusti zbornica in razpišejo uove volitve.
PARIZ ii. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da se tudi bivši minister zunanjih zadev, Tittoni, ponuja za bodočega ministrskega predsednika.
Spl\t za Slovansko Trsta.
S p H t, 9. 3. 1914.
V zadnji čas narašča po vsej Dalmaciji zanimanje /.a Trst, za težko borbo, ki jo slovanski element vobce, a hrvatski še posebej vodi v tem mestu za svoj obstanek. Stvar je povsem razumljiva. Dalmacija jc že nacijonalizirana, Zadru se že upogibljejo postarane noge, Istra je na
potu popolne emancipacije od beneških tirančičev — Trstu treba dati se močnejši impulz, novo s I o v a 11 s k o življenje!
I o je vsekako potrebno tembolj, ker je to mesto v nepretr/.ni trgovski zvezi s hrvatsko Dalmacijo, ker vsa dalmatinska trgovina gravitira proti Trstu; z eno besedo: ker Korje Trstu brez Dalmacije!
Dalmacija, osvobojena iz svoječasnega nenaravnega jarma, obrača svojo pažnjo enemu vitalnih vprašanj svoje pokrajine, da: vitalnemu vprašanju vse«a Slovan-stva!
Severni Slovani te monarhije in ž njimi vsa njihova industrija mora dobiti v Trstu svoj izhod na morje v svet! Za nje, za severne Slovane morajo Slovenci in Hrvatje ohraniti Trst: prvi s kopnega, drugi z morja, a sebi da najdejo v Trstu polje, kjer bodo razvijali svojo eneržijo.
Na čelu Dalmacije pa je Split vsikdar prvi govoril in tudi se je prvi zavzel za Slovanstvo Trsta. V klicih, ki so v tem mestu dne S. t. m. padali povodom sviranja italijanske glazbe, je odgovarjala slovanska duša Splita in je dajala izraza svojim simpatijam. Da, vsako in tudi najmanje slovansko gibanje, vsaka in tudi najmanjša pridobitev v Trstu je v slovanskem Splitu spremljana s silnimi simpatija mi. Split jc nacijonalno zaveden in ponosen na svoje slovansko pokolenje.
Dovolite, da še enkrat izpregovorimo o demonstraciji, oziroma manifestaciji v prilog tržaškega Slovanstva. Dogodki na Rcvoltelli so razburili vse naše prebivalstvo; pa saj ima med tamošnjimi dijaki mnogokateri v nas kakega svojeg* prijatelja, sorodnika, brata, a Hrvati so to kakor mi! Kri se je razgrela. Tem bolj čudno se nam je zdelo, da se po tržaških dogodkih od strani glavarstva dovoljuje italijanski glasbi sviranje. Vsaj radi miru in redu, ki je vedno na jeziku mogotcu rdečega nosa! Ali — ko pa je šlo za njegove miljence!! V takih slučajih naj le vzdržujejo red nasajena bodala, naperjena proti ogromni večini prebivalstva.
Glasba jc prišla na trg brez nikakega posebnega incidenta. Sele tedaj, ko jc za-svirala prva trobenta, je nastal cel pande-monij, žvižganje in piskanje po vsem trgu, ki jc bil, kakor običajno, poln občinstva, tudi najodličnejšega. Vse je vzvalovilo v veliko manifestacijo v prilog tržaškemu Slovenstvu! Glavarstvo, obnemoalo proti toliki sili, je bilo primorano odstraniti glasbo — vzrok nemirom.
Ne spominjmo se, da bi bila še kaka demonstracija (a bilo jih je že dosti v tem mestu, ker je Split itak vedno buden) imela tak uspeli, kakor ga je imela ta! To je bilo prvikrat v Splitu, da se jc italijanska glasba pobrala in odšla, ne da bi bila odsvirala svoj program.
Tako treba meriti z istim merilom kakor Italijani nam! Bodi neprijatelj neprijateljem svojega naroda! Hvala Spličanom!
Na večer je bila velika ljudska zabava v dvorani »Narodnega doma«. Sveta je bila sila, dvorana prepolna, prihoda 600 K, da bomo mogli naročiti do 250 tržaških otrok na »Mlad. Hrvata«, Zabavo sta prvikrat priredila skupno Hrvatski akad. klub iu oni tržaške Pučke Štedionice, — Uspeh je bil sijajen nad vse pričakovanje. Zato mislimo, da akademiki razširijo tako prosvetno delo tudi na ostalo splitsko okolico.
Povdarjamo, da se je nabrala lepa svota (blizu 100 K) tudi za Družbo, in milo nam je bilo gledati s kako požrtvovalnostjo in umovanjem sta dve težakinji nabirali to svoto s mišicama. Program zabave jc bil čisto ljudski iu povzet po odkritem,
potem to ponudbo umaknila in vložila drugo, ki je bila vsekakor najugodnejša med vsemi. Pri oddaji del je pa tvrdka prevzela obveznost, da da vsa dela izvr siti v Trstu.
Mestni svet je imel na to preiti na IV. točko dnevnega reda, namreč na predlog upravnega odseka za bolnišnice glede osnovanja šole - konvikta za lajične bolniške postrežnice. Ker pa je svet. C o-stan t in i predlagal, naj se najorej reši zadnjo, še le pozneje dodano točko dnevnega reda, namreč predlog mestnega od bora glede prošnje ravnateljstva gledališča Verdi z ozirom na oddajo gledališča za lirični sezoni 1914-15 in 1915-16 — je stavil župan ta predlog na glasovanje.
Mestni svet je sprejel Costantinijev predlog, na kar je poročevalec Saver-s i c h prečital tozadevno poročilo. Iz tega poročila izhaja, da je vit. Quaranta zopet pripravljen prevzeti gledališče brez dotacije, a da prosi, da se mu dajo brezplačno plin, električna eneržija in gasilci ne l*1 do zneska io.ooo, kakor lani, temveč do zneska 2o.ooo kron. Mestni odbor je sicer pripravljen oddati gledališče vitezu Qua-ranta, ne pa, da se dajo plin, elektrika in gasilci brezplačno do zneska 20.000, tem več le, kakor prej, do zneska 10.000 kron.
Svet. dr. P i n c h e r 1 e je predlagal, da se dajo plin, elektrika in gasilci do zneska 15.000 kron. Mestni svet mora vpoštevati, koliko koristi ima mc.<to od otvoritve gledališča.
Svet. C h i u s s i je predlagal, naj se od podjetja obvezno zahteva, da uprizori tudi predstave po ljudskih cenah.
Udeležili so se daljše razprave o tem argumentu še Saversich, Puecher, R a v a s i n i in C o s t a n t i n i, na kar je P i n c h e r 1 e izjavil, da bi on bil sicer za prodlog mestnega odbora, a da se je bati, da tedaj vit. Quaranta ne prevzame gledališča.
Sv. dr, R y b a r: Saj se potem še vedno najde onih 5000 kron!
Sv. S i m o n e 11 i je izjavil, da bo glasoval tudi proti svoti 10.000 kron.
Na to je župan stavil na glasovanje predlog mestnega odbora, ki je bil spre jet, dočim je predlog sv. Pincherle padel.
ŽUD an je na to podal besedo sv. dr. Puecnerju, ki se je bil že prej og;a« sil, izjavivši, da hoče govoriti nekaj izven dnevnega reda, Svet. Puecher je na to stavil sledeči vprašanji: c. kr. namestniku, če je res, da ie doposlal županu dekret, v katerem, sklicevaje se na nezakonitost upravnih odborov, stavlja svoj veto njih sklepom; a županu, če je res prejel tak dekret, in kaj je storil v tem oziru.
Župan je odgovoril, da mu ni do-šel od c. kr. namestništva nikak veto, pač pa le nektere opazke glede organičnih pravil upravnih odborov. Vsled konferenc, Iti so se na to vršile, je c. kr. namestnik izjavil, da se zadeva začasno suspendira.
Na vprašanje, če li hoče prečitati doslovno besedilo od namestništva dobljenih opazk, je župan izjavil, da tega ne stori, ker ga je namestnik pooblastil, da sme to zamolčati.
Na to je mestni svet prešel na tretjo točko dnevnega reda, namreč k predlogu upravnega odbora za bolnišnico glede osnovanja Šole - konvikta za lajične bolniške postrežnice.
Prvi je o tej stvari govoril, in sicer precej dolgo, svet. 13 u d i n i c h, ki je splošno grajđl lajične bolniške postrežnice in priporočal religijozne korporacije usmiljenih sester. Prejlagal je, naj se mestnemu odboru in upravnemu odseku za vojevitem tiacijonalizmu. Osobito jc delo-! bolnišnice naloži, naj uvedeta korake za vala na priprosto ljudstvo paralela med i najetje usmiljenih sester v bolnišnico in Srbi, ki so se osvobodili krvavega turške-j naj stavita konkretne predloge glede pre-ga gospodstva, in Hrvati, ki še vedno ča-! skrblienja sedanjega osobja. kajo osvobojenja od jarma svojih narodnih
sovražnikov.
Na to je na dolgo govoril svet. Cer-niutz, ki se je izrazil toliko proti osno-
vanstvu
treba!
Trsta nI bilo konca.
________ njegovega govora je prišlo
h a ,c raa'e£a prerekanja med njim in svet.
--A- K. Minasoin, k-;-r je ta poslednji trdil, da se-
NU&tnt cuot	(danje bolniške postrežnice kradejo,
milili JjVOI irZdoKl. j Govornik jc trdil, da to nI res: tu pa Predsnočnjim se je vršila 111. letošnja tam daruje kak bolnik kako jajce, ali kaj seja mestnega sveta. Predsedoval je izprva druzega bolniški postrežnici. Ko to potem župan dr. V a I e r i o, a pozneje ga je na- najdejo pri njej, jo brez usmiljenja pode domestil I. podpredsednik dr. B r o c c h i. iz službe, češ, da je tatica. Če bi pa bol-Prisotnih je bilo 61 svetovalcev. Vladnega nik daroval postrežnici 5 kron, bi ji nihče zastopnika ni bilo v sejo.	ne rekel, da je tatica: „Seveda, je vzklik-
Po prečitanju in odobrenju zapisnika nil govornik, kdor malo krade, je tat, a jšnje seje je župau najprej o lgovoril oni, ki krade mnogo, je poštenjak!" Dalje
prejšnje
na neke interpelacije, in sicer svetT Pue- je govornik trdil, da v resnici ne gre za cherju glede ustanovitve občinske posre- nikake tatvine, temveč, da le uradniki ne dovalnice za delo, češ, da dotična komi- znajo računati, ali so pa preleni. Če n. sij:<, ki ima to stvar proučiti, ni še prišla pr. v enem oddelku zmanjka 10 rjuh, jih do konkretnih sklepov; dalje Cerniutzu morajo dotične postrežnice plačati kakor glede sredstev, da se vsaj nekoliko od- nove, pa če so bile prav le stare cunje; pravi brezposelnost, čt.š, da je magistrat č* pa v sosednjem oddelku preostaja 10 že sestavil obširno poročilo, ki je komi- rjuh, se te ne zaračunavajo na dobro sija Študira. Slednjič in najbolj obširno je onemu drugemu oddelku, v katerem so odgovoril na interpelacijo svet. Chiussija, zmanjkale. V dokaz, da morajo postrež-ki je bil vpjaŠal, če se je pri oddaji del niče stare, nerabne stvari, ki jih bolniki za gradnjo druge gininnzije favorizirala mečej.» proč, plačevati za nove, je govor-tvrdka Buttoraz cV Ziffer, kateri so bila nik pokazal staro, pošvedrano copato, ki oddana ta dela. Župan je rekel, daje bila jo je neki bolnik vrgel proč in ki jo je ta tvrdka prvotno sicer vložila ponudbo, morala postrežnica plačati za novo. Go-ki je bila manj ugodna, nego druge, a je vornik je dalje trdil, da se iz bolnišnice
nosijo na ukaz zdravnikov cele torbe povojev, vate in drugih zdravilskih potrebščin, katere potem zdravniki rabijo pri svoji zunanji praksi. Sicer pa je izjavil, da ne more nikakor ghsovati za ta predlog, če prej ne vidi organičnega pravilnika. Predlagal je torej, naj se prej sestavi in pndloži organični pravilni:: predlagane šole - konvikta.
Posegli so v debato še svet. M i-nas, L u c a t e 11 i, U u d i n i c h in A r c h, na kar je predsedujoči I. podpredsednik Brocchi, ki je bil med tem zavzel županovo mesto, zaključil debato in dal besedo poročevalcu, ravnatelju bolnišnice dr.u A s c o I i, ki je priporočal sprejetje po upravnem odseku za bolnišnice stavljenega predloga, ki je bil tudi sprejet, dočim je dobil predlog svet. Budinicha le eden — to je njegov — glas, a predlog svet. Cerniutza le 5 glasov.
Na to je predsednik Brocchi zaključil sejo. Bila je ura pol ene popolnoči.
Srbsfti glasovi o princu Wiedu.
„Samouprava", glasilo radikalne vladne stranke naglaša, da nastopa princ Wied ob zelo težavnih razmerah svojo vlado v Albaniji. Tudi Srbija, kakor neposredna sosedinja Albanije ima interes na tem, da zavladati v novi državi mir in red ter da so razvije tamkaj zdravo državno življenje. Če bo temu tako, bodo imeli sosedje razloga za zadovoljstvo. Po vsem znanem, kar se je godilo, priča ta pisava glasila vladne stranke o lojalnosti srbskih odgovornih krogov, priča da je v teh element miru.
„Stampa" meni, da šele po omami sprejemnih slavnosti se pokaže, koliko težave bo imel premagovati princ Wied že zato, ker ne pozna nobenega narečja, ki se govore v Albaniji, in ker pripada veri, ki je Albancem tuja. Albanijo omrežajo avstrijski in italijanski agentje. Vnanji vplivi hočejo katoliško prebivalstvo Albanije, dasi je v manjšini, usiliti za gospodarja v deželi, na drugi strani strani pa je mohamedansko prebivalstvo že v principu proti krščanskemu gospodstvu. Vse kaže, da je pričako/ati iz Drača interesantnih vesti.
Še bolj pesimistično sodi „Balkan" — ne toliko glede Albanije samo, nego glede Italije in Avstro Ogrske. Tu se borite ti dve državi na skritem za ugled in moč in nič čudnega ne bo, če pride med njima do vojne, ki pa ne prinese samo rešitve albanskega vprašanja, ampak tudi vprašanja, kdo bo gospodoval nad A d r i j o! V tem boju bo Srbija na strani tistega, ki jej pride hitreje in odkri-tosrčneje nasproti glede nje želja v Alba« niji, Sicer pa ni malo število tistih italijanskih politikov, ki zahtevajo, da se Skadar povrne Črnigori, ker bi bil s tem vpliv AvstroOgrske v Albaniji najobčutneje zadet. — To so migljaji, ki naj bi jih avstrijska diploma« cija pravočasno uvaževala, da se jej ne zgodi zopet, da jo preplavijo dogodki in da bo hotela gasiti ko bo — prepozno!
Uomftto vesti-
Iz politične službe. Za definitivne narac»tništ'ene koncepute so imenovani provuorični nameitništ veni koncepi»ti dr, Antoa Kraljić v Krku, Fnn Sve tek v Sežani, dr. Anton Gelcieh in dr, Adolf Singer v Trstu ter namesniŠUeni icosi-ceptui praktikanti Ciril Premrl v Tolminu, dr, Kurel Lederer v Tritu iti dr. Rudolf Muiltr v Kopru.
Albansl ministrski jredstdnl* v TfstU. Z brzovlakom južnu žJeznie« je prispel z Dui»ja v Tr»t nlbamki mini' stf-ki predsednik Turkhan paSi m se je včeraj popoldne odpeljal t Lloy lovim par« nikom „Alramo1' v Drač.
V svojem pogovoru z nečim uradnikom lista „Triester Zeituig" je izdavil Turkhan paša, ki je rojen Arnavt ii ja-pomke okolice in je bil dosedaj turšKi nulanik v Piitrogradu, d* 5«: iu pjzna svojega novega bivališča, Dračj, in cU nikdar v svojem življenju Si ni bil v severni Aloaniji. Glede oiab, ki ore vzamejo ministrska mejta, je dejal, da šj ni nič goto/ega, pač pa je gotovo, da ponudi Emad paši, kjt naiplivnejši oiebi v Albaniji, vojno m.nistrstvo, Vlada 00 skrbela pred vjL-mi za po.zdigo šolstva, trgovina in poljedelstva in bo posp.šjrfala najožje trgo.in.ke stik.* a Trstom. O bodadi u*Uvi Albanije ni povedal Taruhau paštnč gotovega. Viadi ua bi rivnala čim največ mogoče po ž:ljah IjuiUva, Eprotike Vitajj ne smatra za resao. Albanija bo imela v v»eh onih državah diplomatska z.iitup tv.j, Id 1 odo ini:!a avoje pjjLntke v Alrjaniji Dji.:daj s> irasnjvate svote poilmik; tri držive: Ita ija, Hjmuiska in Avstrija, Tu li s Turšvo o> Albanija v (Ujouljšth udnošaj h in t • t mulj, k.r jj ieianja turš<a vlvu z*li m nlno in napredni liberalna, furkha t paSa j^ ob/a-lovil, di ni hitrejSUi mu Tr»ta z Dračem, ker s i mora voziti 72 w h parnikom. Njvi albanski miniatur j^; 65 let stir, vitke, visoke postave, ki pa »e že nekoliko pripogiba. in je viJeti krepkega in odločnega značaja.
V Trstu, dne 12. marca 1914.
Taki so tisti — »še boljši narodnjaki«!
O predvčerajšnji razpravi pred tržaško poroto vsled tožbe predsednika Zveze Jugoslovanskih železničarjev«, g. Ivana Skerjanca proti odgovornemu uredniku socijalnodemokrat. »Železničarja« smo že sporočili. Danes pa moramo konstatirati, da Je nastop toženega urednika vzbudil največje ogorčenje v vsej naši javnosti. Zgodilo se je namreč nekaj, česar ne bi bili pričakovali od nobenega Slovenca, pa naj je tudi socijalni demokrat. Tri dejstva so to: 1. da si jc vzel toženec Italijana za branitelja, dasi sta mu na razpolago dva slovenska odvetnika, pripadnika socijalne demokracije; 2. da jc po svojem zastopni-ku odklanjal slovenske porotnike; 3. da je na predsednikov poziv izjavil, da bo govoril laški. Posledica vsemu temu je bila, •Ja sc jc med dvema slovenskima strankama vršila razprava v italijanskem ieziku, To jc bil naravnost nezaslišan čin po tolikih in težkih borbah, s katerimi smo sled-rjič dosegli pravico svojemu jeziku tudi pred tržaško poroto. Postopanje gospoda Kopača jc še tem nezaslišanejše, ker ta borba ni izvirala morda iz kakih nacijonal-no-šovinističnih poželjenj, ki bi jih mogli socijalni demokratje odklanjati vsaj z navidezno upravičenostjo, ampak jc bila to legitimna borba za ustavno zajamčene pravice, a poleg tega še posvečena — kar je treba še posebej naglašati — po zahtevi luimanitete; saj je vendar nečloveško, ako sc kdo pošilja na vešala, ne da bi se mogel braniti v jeziku, ki ga ima edinega v svoji popolni oblasti. Naša borba za slovensko poroto Jc bila torej borba za dva velika principa: za princip enakopravnosti in princip humanitete. In sedaj, ko je ta borba srečno izvojevana, prihaja slovenski urednik, tožen po Slovencu, in kompromitira vso to našo borbo in našo pridobitev!! Zakaj? Mi nimamo druge razlage za to nezaslišano postopanje, nego to, da se Je hotel gospod Kopač na račun slovenske pravice prikupiti italijanskim porotnikom! — Morda se mu to posreči. Toda eno naj nam le veruje gospod Kopač: pri pametnih Italijanih ni porastel v ceni. Po takih nastopih pa naj nam slovenski socijalni demokratje ne prihajajo več s svojimi baharijami z brnskimi programi. Mi žvižgamo na vse lepe programe, ako se v praks pretvarjajo v nasprotno! Ali si bodo socijalnode-mokratski govorniki upali še kedaj trditi na svojih shodih, da so oni boljši narodnjaki, nego »narodnjakarji« v Narodnem domu?!
Zabavna epizoda Iz predsnočn'e seje mestnega sveta. V predsnočnji seji mestnega sveta v debati glede postrežnic v tukajšnji mestni bolnišnici je neki svetovalec priporočal v daljšem govoru, naj bi bolnišnična uprava najela usmiljene sestre in se je pri tem obrnil tudi do mize časnikarskih poročevalcev, rekši, da naj bi se tudi Časopisje zavzelo za to nje govo željo. Ker je pa v tem eden poročevalcev — ne vemo pa Če pod efektom tega govora — sladko zadremal, je neki drugi svetovalec vzkliknil: „Časopisje spi sedaj!" —- kar je povzročilo splošno veselost.
Od ienltovanjikih podpor „cesarice Elizabete", ustanovljenih po baronu Ara broziju Ralli leta 1876., je na razpolaganje en dar v znesku tisoč dvesto (1200) kion, ki ga ima podeliti tukajšnje c. kr. namcktništvo dvema ubogima zaročenem? katoliške vere, iz delavskega itanu, ki prebivata v Trstu ali v okolici, ter mislita stopiti v ztkonski stan v teku tega leta. Omenjeni dar se podeli 24. nprila 1914, na kateri dan ravno pade obhaj.mjo poroke pokojne cesarice Elizabete ; dotični znesek sc pa izplača Sele potem, ko »e zaročenca v cerkvi puroćita. Tist', ki mislijo prositi za ta dar, naj vleže pbmeno prošnjo pri c. k, namestništvu do 20. marca t. 1., ter naj dok.žejo v njej: 1. da sta oba zaročenca katoliške vere, da za ročiiiec ni Sc dopolnil 35. leta, nevesta pa ne še 30, lt ta staro iti, ter da sta ooa trd mgi zdravja; 2. da prebivata v Trstu ali v okolici vsaj eno celo leto; 3. da je nju no življenje brez madeža, da sc pečita ; opravilom, ki jima donaša toliko zaslužka, d i i njim lahko vzdržujeta eno družino; 4, končno sl> morata zavezati, da ttopita v ztkonski stan v tekočem letu.
Zahtevajte! Las'niki hiš po ok-jlici, ki prenočujejo ljudi, ki ne spadajo k družini, ;o prejeli od magistrata zglasilnic: v izpolnitev. Seveda so bile te zglasilnic: le „C.dole di notificazione", to je, t k>t je ou natisnjen le v it »lijan tkem jeziku. Nekateri zaveunejši — n. pr. v Padričah vsa v::j» — so se pritožili pri namestništveoim svetovalcu v ulici Ca»»rma preti takemu prezranju jezika vsega prebivalstva po ur.Ai okolici in so zahtevali, naj se jim tn tsk.vina priredi v slovenskem jeziku. Uj.cli so vsaj v tulika, da so prejeli dvojezične zglasilnice, pisane n.i stroju, toda ic — zaie I Čudna pravica, ki jo mora j r.
čani in drža vi j ni Se le zihtevati, doč'm
.EDINOST" žt. 30
fcnran III.
bi morale othiti, ne da bi Sele čakale na! kak pritisk, izvrSevati to, kar je prav in! do čeaar ima prebivaUtvo privico. NaSe ljudstvo pa r.aj vedno, v vsakem slučaju, ; Vo :.e mu kratijo jezikovne pravice in je oblasti prezirajo v jezikovnem pogledu,, energično nastopa in zahteva, Je sicer to, i da moraS šele zahtevati, kar ti gre, av-' atrijska specijaliteta. Ali od ljud.tva si-: mega je v veliki meri odvisno, da bo en-: krat konec tudi te avstrijske specijalitete.' — Torej le za tiste, ki so zahtevali, in S® to le na pisalnem stroju. Ne umtjemo, čemu gospodje pri name>tniStvenem svetovalcu tako rekoč le po žličici — kakor bolniku zdravilo — delijo pravico. Če so to priznali enim, morajo vsem, ker pravica j je pravica in velja enako za vse, Če so; (fospodje rekli a za nekatere, naj bi izrekli! Se b za vte : kar natisnili naj bi bili v do voljnem ttsvilu. Čudna prak*a jc to, če se tako za ailo ustreza le — sitnežsml
Na nas'ov c. kr. poStnem ravnateljstvo. Iz Bazovice: Res, čudne stvari se gode na tukajšnjem c. kr. poštnem uradu, odkar je gospa upraviteljica sto pila v svpti zakon. Najbolj se pa čudimo, da jo ob svobodnih urah nadomestuje soprog, ki je le finančni uslužbenec in ne poštni uradnik. Proti temu vsi protesti-1 ramo in prosimo c, kr. poštno ravnateljstvo, naj čim prej napravi red v tukajšnjem uradu, ker stranke nočejo imeti ni-kakega opravila z omenjenim gospodom, ampak le s poštno upraviteljico, ki je v to tudi zaprisežena. Prosili smo slavno c. kr. poštno ravnateljstvo, naj bi pošta v Trst vozila bolj zgodaj. Dovolilo se nam je. Postiljon pa odhaja vedno ob istem času, kakor prej, in nismo radi tega prav nič na boljšam, ker pošto dobivamo še vedno po starem urniku. To se pa godi le zato, ker mora postiljon sam, namesto upraviteljice, odpravljati jutranjo in popoldansko pošto. — Dogaja se tudi, da prihajaš pred c. kr. poštni urad in ga dobivaš zaklenjenega v uradnih urah. Čakati moraš, če hočeš biti šele milostno postrežen. Zato prosimo slavno c, kr. poštno ravnateljstvo, naj nam uredi te nerednosti, ki so vzrok vednira pritožbam.	Več vaščanov.
Žrebanje razredne loterije — Prvi dan so bile izžrebane sledeče srečke in je zadela 10.000 K Št. 74.487; 2000 K so zadale številke: 19.231, 25249, 26.891, 44.641, 47^29, 57.712, 69.771, 75.302, 75417» 77 380, 90.960, 95115; 1000 K so zadele številke: 3262, 4230, 7035, 9289, 13 892. 13982, 17094» 19625, 21.112, 31.422, 40.103, 41.514, 53675. 55426. 65.441, 76.556, 85.854, 86177, 94 332, 96.535- ~ Drugi 50.000 K štev. 14830; 10.000 K št. 84.134; in po 5000 K štev. 5408 in 82,209
Pozor na sleparja! Kakor nam poročajo, »c zadnji čaa potika po Škorkljl neki neznanec, ki nadleguje slovenske »trankc z nabiranjem za -- Družbo sv. Cirila in Metoda. Obveščamo torej z le-tera naše ljudi, da ta človek nima pravnikake pravic; za nabiranje takih priipevkov,
\ Ljudska hranilnica in posojilnica o Trstu si1
v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) E sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4 V,°o»
vloge na dvamesečno odpoved po 47«*/., vloge na šestmesečno odpoved po 57«,
h
da{e posojila proti poroštvu na zadnlžnico tmenjice so izključene), ali pa na vknjllbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo.dobo. Vraduje no reak delavnik cd g. do 12. dopoldee in od 3. do 5. popoldne.

24.O27, 44135, 72,225, 94.289,
dan je
24129, 44.417, 72.225,
94 297» zadela
Poslano*)
IZJAVA.
Podpisani Hugon llhlif, inženir v Ljubljani preklicujem in obžaljujem, da sem se izražal o dinamo-stroju, ki ga je dobavila tvrdka V o j n o v i č & Co. v elektrarno v Cirknem, da je star, oz. manj vreden, ker sem se prepričal, da je stroj nov in se ga mora Šieti med najnovejše tipe.
Tudi se tvrdki Vojnovič <Ji Co. v Ljubljani zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega preganjanja.
LJUBLJANA, dne 7. marca 1914. ing. HUGON UHL ft, Ljubljana
ZAHVALA.
C. k. priv. občna zavarovalnica (Assl-curazioni Generali) v Trstu nama je točno in pošteno plačala po požarju provzročeno škodo, za kar se jej toplo zahvaljujeva in jo kot s.lidno banko vsem priporočava.
V TOMAJU, 6. marča 1914.
F lip in Marija Mokre
*l Za člank* i>od tem nnalo-nm odgovarja "iffinUtvo 1* toliko, koliki r mu r.Kkr,j velpv«
Napredek vede
NajenerRičnej^e in gotovo ko zdravi sifilisu svetovnim >redstvom
Jorubin Gasile ■
Stotino zdravniških potrdil potrjuje, da ho nrotralna z .Ženja, prontatitis, uretritis in tnehurni IpAttfotS racllo katarji korenito zdravijo h	K1II1I15M fea&BItS«
Konfeti GASILK urejajo uriniranje, no da b. bilo triiha rabiti zolo nevarnih cevk (mIId^ ■), popolnoma odpravljajo in ublažujejo počenjo In pogost« uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna /oženja (pro^tatitis, nretriti«. cUtitU, me< burno katarjo, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina,sluzasto tokovo itd. — Skat'ja konfetiiov Canile K 1—.
IORCBIN GASILE, najboljšo protisifilitično in poživljajočo krićistilno srodstvo, kl so uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, Impotoncl, kosroboli, ishisii, vnetju žlez. poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spcrmatorojl, steriliteti, nevrustouiji, cnergifon ra/.krojevalec uiinove kiselino itd. — Steklenica .lorubinu Gasilo K ,'»Q.
Vbri/.gnnec GASILI'} zdravi beli tok, akutno in kronično katarje, vaginltl«, urc-tritis endomotrltis. vnetje iu izpad maternico Itd Steklenica vbrizganca Gasilo K 3-60. Kdor Joll večjih pojasnil, tokovi i itd , tuj naslovi dopi* na lekarno Serravallo za g. Casilo Trst. ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rozorvo. Priznani rncdicinalni iždelki GASILE so prodajajo v vseli akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Mario Lang, lokama Sorraval o Pristna zdravila Gasilo nosijo lastnoročni podpis N Caille
♦CrtSILE
■•ViEfi* 31 CHIAM Sil NAPOU
Ivan Simonič
Trst, udoa Belvtdflre 49. Trgovina z usnjem
vseh vrs\ črnih In barvilih ter nadplatov 1 lidelo-vtlnlco rgornj h delov Cev-Ijcv. Vrlika libera potreb-&6'n ia Čevljarj« In sedlarje. Spiofalltota: podpetn.k PALMA
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem c d pri popolnoma novo pekarno v Ulici Caserma St. 11, katera je preskrbljena z Ts&kovrstuim blagom, Kruh vedno avel Najfinejše vrati moke. Prepečenci, ala Mice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno bo priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Ca:erma),
SS8
ms icheiđler
= zobotehulk = fiStefn'S I>r. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od S—/ In od 3 -6. Trst, Flftzza C. OMdonlBt. 5 T],
i11 ■■■■11 i Tirr6
Dr. Korsano
Specijalist za sllllltlCnc In kotne bolezni Ima avoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lauare it. 17,1,
(Palmo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do L In od B do 7 pop. ienske od 5 do 6 popoldne B*—Mj—M—'a«—> iM mr*a(iy-:-a«w»M
M. REMONDINI
tapetnlk,
Trst, al. Cecilia de Ritfmeyer 9 priporoča slav.občinsfuu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo.
JAKO ZMERNE CENE
ti . ff.f-	-V, Jh '
■■WEZOB.h-
Piorvtblronjo zobou
^-Mstlteie zobov ure
L.
vsake bolečin
2
■t B
l Cermšk V. Tuschst
lobozdrsvnik kouccu. robci tebnit
i RST -
Ion d«ilt- 'itsiitr.il At. 13, II.
: ' 'iT
CEVLJrt.iNICA	■
^ntona Javemika
v l rstu, u ica Fameto
r
t
te pri;.or .'ča hlavte.iri obČlnalVJ ia mroiila po meri kakor tudi T»akovr.<tce poprave.
Trst — ulica Belvedere Slev. 47
priporoča ter-j. občinstvu avojo trgovino jeatvln In kolonij, blaga,
Katero je vedno »vel«. P ntrilbana dom. - Vino In lik?r{! v steklenicah.
Ford 18-20 HP
Novi modeli 1913 Pomnožono prolzvajanle. Znižanje oonl *—5 sedežev K 4800; 2 srdt Za K 4300. Landale* S in dež u v K 63CO. Popolna oprava Ga pot« a atrmo« ctkiir.l tavrininl, ateklo, pet avtiilk, gnnerat ir za aceti-le aki plin, rog, kilouut raki Klcvnik in hitrotuer Gc ne veljajo 11 vozo proato vnznine in eolnine v Trata.
ANTON SKERL,
sodnljitki it edeMec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18 Telefon 3247.
^^ S VOJl K S VOJIM l
Ferdinand Mint
l Trst. ulica Molin a veato iR«ciil)25 P
a	oŠ?
fi priporoča cenj. občinstvu svojo
I trgovino inm:: in l
t.
g
ti
Mliiln^s: vim
kakor tuđi ŽGANJARNO.
f. Blago vedno sveže. - Postrežba na dem. - - - Cene zmerne in solidne.
!a
:	s ■ j
»"K,	t>nvj'^ I
v uobroznani mesnic!
nmpi
Trst - Pi&zza lijrricra vccchii š*. 9
Telefon Rt. 20—56.
Efi prodaja vedno prvovrstno Yt Koveje, telečje In kcStrunovo,"
Jančje in kokoSJe r eso. Ob. t: Kuhanju guvejili vamp, zaluga suhih i Boljenih črov in sličnih izdelkov. Postttžba tud' na dota, — Gene smerne.
ovci! Peki!

CtafT-TET
Divže M li odilhoscne $loiiensi;e tovarne drož, so doses.j dosedoj osepausod nolboilil sloves. Mnloft.
nnroifllte pri domeil tui-dHI. ki Bom portreže po konkurenčnih cenah.
PrlporoFam s« vam udanl
J. J. SUBAtl. Trd,
Tla Tasarl IO
Teletu a K.
M IV.
„EDrNOST'« St. 3«i
V Trsta, dne 12. marca 1914.
Za pomlad in poletje!
Krasne obleke, psvršn ki i. Dr. za gospode, Sečke in otroke.
Samo dobro blago!
BOHINCC
Trst, ulica Ponterossa 8, vogal ui. Nuovt 13. fine, elegantne obleke, kale e izJelojejo najboljši krojači.
£epe, res dobre obleke za mL: c5 kron 26 — naprej.
flajnižje stalne eene
V tej zares Ic^i narodni igri sodelu jejo vsi nsSi nepoklicni igralci in iz pri jaznosti vtć člunov pevsktga druStva .Trst".
Vstopnice za obe predstavi se dobe pri gledališki blagajni.
t«-mv€č da je čisto navaden slepar, ki ga \ sakdo tudi takoj lahko spozna po njrgc-• em govoru, da niti Slovenec ni, temveč Nemec, ki &e je toliko priučil slovenščini, rta mu je mogoče žnjo ilepariti naše l,udi. Kdor bi zalotil trga človeka, naj le brez obotavljanja opozori nanj redarstvo.
Novi društrl. NamtstniStvo je vzelo saznanje pravila novih druStev: Podruž-niča društva „Pravnik" v Trstu in Pevsko izobraž. društvo „Ilirija** v Gonjači, obč. Marczige.
_MfPdborov« se a moške podruinlce
CMD sc bo vršila v petek, dne 13. t, m. ob 7 zvečer v pisarni odv. dr. Abrama, ulica Campanilc 11,
Razpisana sltžba. Pri okrajnem sc-oiSču v Ajdovščini je razpisana služba uiadntga sluge. Prošnje do 15. aprila predsedništvu ckrcžacga sodišča v Gorici.
Tržaška mata kronib.
Trst, 11. marca. Krvav dogodek v Starem mestu. —
Danes ponoči, bilo je okrog polnoči, je našel redar, ki je imel službo v tistem delu Starega mesta, na vogalu ulic Cro-sada in Punta del Forno nekega človeka popolnoma nezavestnega na tleh, okrog njega pa vsa tla krvava. Ko je pogledal natančneje, je videl, da je ranjenec še mlad, tako nekako okrog 20 let, oblečen po delavsko. Redar si ni znal pomagati drugače, da je ranjenca vzdignil in odnesel na staromestni policijski komisarijat, odkoder pa so ga potem ponesli na bližnjo rešilno postajo, kjer je konstatiral zdravnik, da ima nesrečnež strahovito rano na trebuhu, prizadeto z nožem. Rana je zevala tako, da so ranjencu izstopila čreva. Odpeljali so ga z rešilne postaje v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Rana je zelo nevarna. Ranjenec je, ko je prišel k zavesti, povedal, da mu je ime Karel Kocijančič, da je star 23 let in da stanuje v ul. Crosada št. 12. Rekel je, da ga je zabodel v neki staromestni krčmi neki neznanec Več pa ni mogel povedati. Kakor smo izvedeli pozneje, je sta> romestni policijski komisarijat ukrenil vse potrebno, da zasledi storilca. Preiskali so takoj vse Staro mesto, toda brez uspeha. Danes podnevi pa je bil nekdo aretiran, nekdo, ki je baje v neposredni zvezi z
zločinom, a tudi ime zločinca samega je R«dt dogodkov na Revoltelll. Odbor ze znano policiji, tako da bo tudi niega akad. fer. društva „Adriia" v Gorici je gotovo kmalu imela v svojih pesteh. Do sklenil v svoji seji z dne 9. t. m. sledeči danes večera se stanje ranjenega Ko-1 protest: Podpisani odbor protestira z cijancica še ni izpremenilo in je ne-(ogorčenjem proti nasilstvu in žaljenju od njegovo življenje še vedno Istrani Italijanov napram jugoslovanskim
I tovarišem na tržaški Revolt-.Tli. Istočasno Tudi z nc2em. Danes ponoči je 20- j'm izraža popolno soUdarnost sedaj in pri letni mornar Alojzij Buttazzoni svojega vseli nadaljnih korakih.
S^Hil^nTl^"' "a 11 0oric« -» P'5ei°: P^vferajšnjim nož še veskrvav so našli pri njem jm0 čitali v .KdJsti. kako p,še j*L d i b *	_	Al. Hreščak v „Učit. Fovanšu" o narod-
rokkusen samcuaor Danes zvečer 'nih društvih, ter smo bili ogorčeni. Enako okrog 10 je 37lctni Ivan Vatovec, stanu-:smo sc zgražali, ko smo čitali Hreščakov joč na Šentjakobskem trgu št. 17, izpil članek v „Naših zapiskih" - „Učitelj-s samomorilnim namenom večjo množino proUtarec". Toda obadva članka je napi-octove kiseline. Prepeljali so ga v bol- sal v resnici odvetnik dr. Henrik Tu-nismco. Njegovo stanje je nevarno. ;„ia, ki liujska že dalje časa učitelje proti Aretiran pretepač. Dne 7. t. m. so pripe- "naprednim »n samostojnim poslancem. Ijali v v mestno bolnišnico tržaškega delo- ^rez dvoma mu je poprej dal Hreščak vodjo Rudolfa Smerduja, ki jc bil precej SV0Je privoljenje. Sam pa sem videl na
lastne oči članek „Učitelj - proletarec*, pi-
____________________ san s j isalnim strojem prav tistega tipa
301etnega težaka Riharda Kutzmana s pri- in na takem papirju, kakor ga ima in imkom »kogo«, ki stanuje v ul. sv. Niko- rabi dr. Turna! Kaj pa ve ubogi „prole-laja št. II. Kakor pripovedujejo, je Kutz- tarec" Hreščak o ideologiji, sum-mami zato napadel Smerduja, ker ga ta ni m a 1 e x in tako dalje, ko ni študiral na hotel sprejeti na delo, iu ga parkrat z ne- gimnaziji? Dr. Turna, ki je pravi av-kim kolom udaril po glavi. Kutzmann je tor obeh spisov, lovi učitelje, zlasti svoje dejanje priznal.	v sežanskem okraju, da bi si pridobil
Narodna delavska organizacija
Deželni odbor. Danes, v četrtek, ob 8 zvečer važno posvetovanje, ki naj se ga udeleže vsi funkcionarji tega odbora. Razume se, da ne bomo pošiljali nobenih vabil za to. Vsak funkcijonar odbora mora vendar vedeti, kaj je njegova dolžnost.
Podružnica NDO v Skednju sklicuje za soboto ob 7 in pol zvečer javen shod za delavce v plavžih.
Članom NDO. Z ozirom na i-redsto-ječi občni zbor dtž. org, za Tr*t in oko* lico prosimo vse zaostale člane, da zaostale prispevke poravnajo, ker kdor je zaostal nad šest tednov, ne bo imel pravice sc udeležiti občnega zbora, V interesu članov je torej, da poiavnajo zaostalo članarino.
Pevski zbor NDO — ustat ovijen.
Na torkovem sestanku članov ki 10 se I tii priglasili za NDO., je predsednik pripravljalnega odbora tov. Kervin najprej naznanil sklep seje, da bo znašala članarina 30 vin. na teden, vstopnina pa 50 vin. S tem »o se vsi navzoči strinjali — samo to Željo so pri tem izrazili, da na) bi znašala vstopnina ne le 50 vin., nmpak 1 K. To je bilo enoglaino »prejeto. Tov. Brandner je gov ril o veliki važ o&ti gojenja petja ter izr.nil Željo, da bi ta delavski pevski zbor postal eden izmed največjih pevskih zborov v Tritu. — Priglasilo se je ntbroj članov in se bedo novi člani še vedno sprejemali Odbor, ki je bil izvoljen, je tale: Franc Kervin, predsednik, odborniki pa: Dcmojzes Ivan, ICržuh Vekoslav, Filipčič Ivan, Pupis Josip, Ščuka Miroslav, KoČevar Stanislav, nadzor-atvo: Koimina Josip in Miroslav Stokel. Tov. Kervin se je na to zahvalit i\ izvolitev in s tem je bil seitanek zaključen. — Prva odborova seja pevskega zbora se bo vršila v petek ob 8 zvečer.
Vesti iz Goriška
varnost velika.
za
»wujw i\uuwua oiucruuja, ki jc dii precej težko ranjen in so sc mu tudi pretresli možgani. Snoči je policija zasledila storilca,
Slovensko gledališče
v Trstu.
V nedeljo, dne 15, t. m., ob 3.30 po-poldne kot kronska predstava
„MARTIN SMOLA".
Zvečer ob 8.14: benefična pred-»tava igralcev-domačinov slovenskega gledališča v Trstu, Uprizori sc prvikrat v Trstu krasna narodna igra s petjem v petih dejanjih :
„DOMEN".
Po Josipu Jurčiču spisal Ivan Česnik.
hvaležnih poslušalcev za svoja konfuzna predavanja o planinski flori, etimologiji, ideologiji, socijologiji in drugih — „logi-jah". Rdeči delavci so že siti njegovega čvekanja; raje pijejo žganje in kvartajo, kakor da bi poslušali dr. Tumove „logije". Morda upa dr. Turna tudi to, da dobi s pomočjo učiteljev kak mandat?! To mu je podobno, kakor ga poznamoj V Albanijo naj gre! —	1. Č.
Predavanja Narodne Prosrete. Po iadr|rm predavanja le |e napovedalo ie par predavani, prav ta getovo pa s* |e zatrdilo, di bo sledil drugI del raniralvega pref. Seldlovega predavanja. DoileJ tega predavanja ie ol bilo. Ali bo?
m
KKŠI
.jug
MALI OGLASI
-ie ručunajo po 4 stot. besedo Mantno tiskane btnede ho računajo enkrat već. Najmanja printoihin* »naS* 40 stotink.

Benedikt Subsn
SMS
Trst. nI. P017.0 štet*. 20 (Sv. Jakob) pripo-svojo pekarno i d hI»-8vež kruh. Sprejemajo
Čistilo za čevlje
roča cenjenemu občinstvu S Itarno. Večkrat na dan se peciva vseh vrst; vino in likerji Jv steklenicah. Postrežba tudi na dom. _21G8
parkete in kovino. -W a z 7. o 1 i & Comp. Via Carpison 2 Tel« fon 13-08. Odlikovana tržaška
tovarna._ 2114
HoJ)T1!7T!»koj™o3cIa v ulici PiT
duir a fi, III. n., levo._222
ho tanoj odd* v Via Oommerciale St 9, pri-1
Meblirana
Mnva hritinira Via bel,ldtre 14 4 "9 pt|-
IlUVa Ul milba poroća .lavnemu občinstvo.
Udani Mu'jević Juri, bivll pomoCnik V. Gjurina.
2006
z vtlikim, do-ro urejenim podopjem za trgovino
Obsežno
in dobro urejeni kleti, skupno 17 ličnih prostorov,
svinjak posebej, dva vrta pri hiši. Ogromno zemljišče. ki meri 8804 klaftrov. Izborna Joga, 20 minut od postaje. Ugodna cena. Već se izve pri g. Antonu Kalin, cesta na Vipavskem.	221
Slovenska družina ^.en^iiU2
II. n	l'J9
meblimna, krasna, a prostim ubodom, odda se v ul. Belvedero štev 23, II. n.
21»
svetlo Bobo U tca Sorgente 7,
Šoba
lovo.
Meblirana soba
tličje. vrata __
Odrta se
meblovaria sona h 15. riurcemvul. Commercl.ile št. U, III. nadstropja
Za pralnico beiega perila:::
(Weisswilscherei) se ilčo dobro, zanesljivo, pranja in likanja s strojem ve5£o delavko ali delaven. — Plača dobra po, dogovora. Mesto stalno, potni tro-šck povrnjen. Želi se vsaj malo znanja nrveščine v govoru. Kasto p po dogovoru. Pouuabe ta'..oj'na In<erat.ni oddelek Edinosti pod .Dalmacija št.215".
Skladišče in oblastveno dovoljena delavnica ir izdelo\anje majolićuih peči in itedilniko?
OZOVAHMZ SFEBZA - JtRST,
ulica Molino plccofo it 13,
(vogal ulica Ca terma)
Velika iehera majoličnih peči v modernih barvah, oblikah in riabah
in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica Štedilnikov
vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga raajotičnih ploSč za
kuhinje, kopel,i, stranišča itd, Zaloga keramičnih in cementnih
l>lo6č za pode, Sprejemajo se poprave in napeljave, Žo sestavljtiue peči se poSiljajo na dtžulo.
Vsa dela izvršujejo vošči delavci,
: V jBjli
"—"—- ;—y---:
IMIIII,,
l 11111
11 I
m
r«ti nDC:r tj^MtpptH
Ou.uj
Fitijalha v Trstu.
^ ^ Mrvncr
<H7ev$<x/ v prcilasi'.
MIfl aiv-i
Pristno brnsko sukno
pomladna in poletna sezoni 1914.
Odreiek 3*10 m dolg | j ^ hon za kompl. moiko obi. x odI"ek ir, krCn
(auknja, telovnik, hlače) 1 cdr^zek 17 kron -f-|--|-«auio+-{- + ' I odrozek 20 Irron Odrerek za frnn nalonabo obleko 20 K kakor tadi blago za povrfinike, turlntovsko lodne, »vil. kamgarnu, blago za daui!>ke obleke itd. poSilja po tovarniških >enoh kot roebn iu aolldrn, najbolje cnnna tovarnifika zaloga sukna
Sletel - Imhof • Brno (H: ravsko)
Vzorci gratis in franko.
Ugodnosti privatnih odjemalcev, če uaročujejo sukna naravnost pri tvrdki 8loge| • Imhof na tovarniikem mesta no znatne. Ftnlue, niti« cenr. Velik isbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naroČil v popolnoma svežem blagu
ljudska
BOGOMIL PIMO
Trat, tffca VImmso Belllnl It IS Omnfl utiu imo)
Bof At tsboi
trt Tflriile, imtilk vtrlUe, «luii«Tf fr-itaioT, npeatali tli* KonkorenČM
hočete
Slovenci! ^
poda jalno Izgcitovljenlh
ceno
pojdite ::
oblek
CITTA' Dl TRIESTE
Trit, ulica Gioiui Carducci 40,
kjer najdete obleke, paletot, ranglan za moške in otroke, kakor tudi Vlllk ll-bor blagi za obleVa po miri, Hlače in srajce za delavke t veliki izbori,
ALU CITTA* DI TRIESTE
TR8T - Ulica Glotui Carilueei it. 40.
B93
TOVARNA
RO(ILEft(IX
InS. LUDOVIK FIJCHER
Ulica Moreri 72 TR8T-R0JAN
- TELEFON 14.4^ dvakrat =====
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
ROULEAUZ
Ima t salogt vse tetreblfilae ta leseae la ie-> lesne HOUl,EAUX.	Delo selldao.
I
Opoldne n zvečer abonement Zelu ugodno. ItDorna kuhinja la BadJaJavUko pi>e (brit glavobola). Zmerni cene,
RESTAVRACIJA ■ HOTEL BALKAN