Sfsv. 204 V Trstu, v torek 29. luHJa 1919 letnik XIIV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah fn praznikih, zjutraj. — UređniSvo: nflca sv. F a -iška Asiškega Stev. 20, !. nadstropje. — Dopisi naj se poSiljajo ured-r i?tvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — I ;3j'atelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista - Mnostl. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol le'• L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave §tev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotiuk. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrni:;ov rim po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarni'! zavodov nm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v T*stu, ul. sv. Fraučiika As 231 Mirovna Konferenca. Vrhovni zavezniški svet. PARIZ, 27. Vrhovni zavezniški svet se je bavil s 'položajem, ki je nastal vsled madžarske ofenzive proti Romunski. Proučeval je nato vprašanje demarkacijske črte, ki se mora pos'aviti me«? poljske in nemS&e čete v vzhodni Prus .i. BavM se je nato z mirovno poscdbo z BoJgarsko In z vprašanji odškodnine in financ. PARIZ. 27. Usti p:šeio. da je vrhovni zavezniški svet odobril poročilo komisije o ti n-menih !n odškodninskih klavzulah, ki naj se vstavijo v mi-tovdo pogodbo z Bolgarsko. Lbri poročajo tudi, ria je vrhovni zavezniški svet sklenil, da bo strogo nadzirale uvažanje orožja in municije v Rusijo, da se prepreči oskrbevan'e boljševlkov z orožjem. Renner se povrnil v S t (ierinain. S Al NT GERMAIN. 27. Danes zjutraj sta prispela ■ strijska pooblaščenca Renuer in Sthuller iz FeW-ki;eha. Spremljali so ju tehnični in flnanC ni izvede c:. Renner je prosil, naj se podaljša rok za izroč tev pripomb k dragem delu pogodbe za dva dni. Nemškoavstrijski kancelar je izjavil nekemu uredniku »Matina«: »Naš sklep v Feld-kirchu, da se odrečemo Bauerjevega sodelova nja, je nov dokaz požrtvovalnega in spravlji vega duha, ki ga je avstrijska vlada vedno ka zala napram ententi. Pripravljeni smo vedno, da pedpišemo, kar je človeški izvršljivo, toda sedanji pogoji pomenjajo trikrat našo smrt.« Vprašanje blokade nad Rusijo. PARIZ, 28. »Temps« piše. da so nanašale m-ed zavezniške oblasti, ki se bavijo z blokado, pred podpisom mirovne pogodbe, da oslane blokada naj Rusijo v veljavi, dokler je v veljavi blokaoa nad Nemčijo. Leta je bila odpravljena dne 10. L. m. Švedska in Danska ste vprašali zaveznike in pridružince, kakšnemu postopanju je sedaj podvrženo blago, ki je namenjeno za boljševiško Rusijo; švedski industrijalci so pripravili ladjo, polno poljedelskih strojev za ruske boljševike, ki je pripravljena 'za odhod. Neobhodno potrebno je torej, piše »Terr.gse, da se -takoj odloči, če prCi>oveJ trgovanja z boljševik! velja enako za zaveznike in nevtralce. in kaj se bo ukrenilo, da se ta p"epc-ved spoštuje. Zdi se. pravi »Temps«. da zavezniki ne vidijo protislovja v tem, da dovoljujejo pošilauie vojnega materijala boljševikom, medtem ko oni sami opremljajo rusko protibdiše\ iško vojsko. 150.009 medzavezniških vojakov ob Renu. PARIZ, 27. Maršal Foch je včeraj poročal svetu petorice o medzavezniški zasedbeni vojski ob Renu. Francoski generalisimus je izjavil, da bi ta vojska morala šteti do oktobra ali novembra vsaj 150.000 mož. Zedinjene države bodo sodelovale pri zasedbi s svojo prvo divizijo in z nekaj topništva ter zrakoplovov; v vsem bo štela njihova vojska 30.000 mož. Drugih 30.000 mož bo dala Anglija, 15.000 Belgija, a 75.000 Francija. Ogrske županije priklopljene Avstriji, zahtevajo provizorično avtonomijo. PARIZ, 27. Znano je, da mirovna pogodba določa Avstriji mošonjsko, šopronjsko in sobo-tiško veliko županijo, ki so že vključene v zapadno Ogrsko. Priklopitev predvideva sicer ljudsko glasovanje. Sedaj je pa prebivalstvo 298 občin teh treh velikih županij, od katerega je 150.000 Nemcev, 70.000 Slovencev in 30.00C Madžarjev, ustanovilo avtonomno organizacijo, in njen načelnik je prišel v Pariz, da prosi, naj se ta vladavina provizorično ohrani, dokler se bo moglo izvršiti ljudsko glasovanje. Ti ljudje se namreč boje, da vdere v sdučaju tako jšaje priklopitve k Avstriji »Volkswehr« in avstrijska narodna straža. IZ FRANCIJE. Skepticizem francoskih listov. PARIZ, 27. Listi priobčujejo noto, ki jo je vrhovni zavezniški svet poslal madžarskemu narodu, da ga opozori, da ni mogoče skleniti miru in začeti s prehrano in gospodarsko obnovitvijo Madžarske, dokler ostane na vladi Bela Kuhn. Zelo redki so listi, ki vidijo v precej obširni frazeologiji note naznanitev vojaške akcije na Madžarskem in tudi tisti, ki mislijo tako, hitijo s pripombo, da bi bilo nezmiselno, da Francija prevzame še to breme, ko so Amerikanci, Angleži in Italijani že izrazili, da se ne pridružijo tej ekspediciji. Zato se vidi tendenca, da se csveži načrt za skupno Čehoslovaško-jugo-slovansko-romunsko akcijo, o katerem se je govorilo pred nekaj tedni, in ki je gotovo med drugim doprinesel sklepu Bele Kuhna, da se reši z napadom na najbližjega in najnevarnejšega sovražnika grožnje o koncentrični ofenzivi. Drugi listi spominjajo zopet prejšnje preglase vrhovnega sveta proti boljševiški Rusiji in proti istemu Beli Kuhnu ter se kažejo skeptič- PODLISTEK Hijena oporoka. * Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č. Gledal me je, držeč svojo s srebrom okovano palico, gledal me čudno, tako čudno, kakor da mu na ustih stoji — nerešena zagonetka. Moraš in moraš priti stvari na sled — sem si rekel stokrat, in že sem hotel povprašati to čudno senco, ki mi je igrala pred očmi: »Kaj je iz tvoje oporoke?* — Ali zavedel sem se. Mesto jesenskega solnca je gledal skozi okno — mesec. Bila je noč. Pohitel sem domov. Iz početka mi ni hotel priti spanec na oči. Razne misli o oporoki Ilije so se pletle in zapletale v meji glavi kakor pajkove niti. Končno sem zaspal. Ali, tudi v spanju je bil pred mano starec Ilija, držeč s srebrom okovano palico. Po svoji naravi nisem cepidlakec, niti mi ni do tega, da bi se proslavil s točnimi pikami. Ali* čim sem se lotil kake stvari, ali, če je ona ni glede praktične udejstvitve zavezniških namenov; sicer pa naglašajo enoglasno primernost in nujnost, da se napravi konec madžarski anarhiji, da se vzpostavi red v tem delu Evrope ter prepreči nevarnost ofenzive ruskih boljševikov, ki nameravajo pomagati sovjetskemu režimu Bele Knhna. IZ NEMČIJE. Krivd nemškega poraza. GURItl, 28. Erzberger je na razpravi v wei-marski narodni skugščini o interpelacijah slede zunanje politike pobijal narodno stranko, čigar povrnitev na vlado bi pomenjala polom nemške domovine. V štirih letih vojne ni Nemčija imela politične vlade, temveč vojaško diktaturo. Ne-STeča je bila za Nemčijo, da niso vojaški diktatori? pustili odgovornežev, da bi govorili. Bilo je ve>č ugodnih prilik za sklep miru, med drugimi L 1916. s pomočjo Wiisonn. toida višji krogi niso hotel poslušati Bernsdorfia, ko se je povrnil iz VVasljingTona, in proti Wz vojaškimi sredstvi Nato se je vrši dne 18. avgusta kronski svet, toda tozadevne listine bodo izrečene drugi 'eden. Septembra so mnogi ■zastopniki pri obče v aH alarmne vesti z Dunaja. Odgovorilo se če. da je treba počakati. Koncem septembra ie 'prišel vojaški polom. Vlada princa Maksa Bazenskega je naredila r.apako, da je x?-straniha maršala Lu,dendcrf?a in da ni sklenila premirja. Socijalna demokracija, pravi Erzberger. ki iz začetka ni hotela sodelovati z vlado, je rešila vojsko novega Sedam. Sklenitev miru bi bila imela uspeh, če bi bila temeljila na načelih papeževe note. Poloma Nemčije se ne sme pripisati revoluciji, temveč neprestanim prevaram vojaških krogov. Mi -trpimo ne sa.mo na posledicah poraza. temveč tudi radi napak, ker moramo prevzeti odgovornost za izvršene zločine. Tisti, ki se borili proti mdrni rešitvi, ki jo je hotel državni zbor, si lahko stokrat umiječo roke, toda ne bo jim uspelo, da se operejo pred zgodovino in njihovo vestjo. _ IZ NEMŠKE AVSTRIJE. V Nemški Avstriji je malo upanja. CURI, 27. Vladni člani, ki so se povrnili iz Feldkircha, menijo da je položaj za Nemško Av strijo vse drugo nego rožnat. Ni upa, da se pogodba veliko izpremeni. Morda se posreči, da se doseže kaka zelo mala ublažitev. Saintger-mainska delegacija bo pred vsem gledala, da doseže podaljšanje roka za odgovor, ki se pa ne more dati pred polovico avgusta. Končno-veijaven mir bi potem prišel šele okoli polovice septembra. Upanje, da pride z entento do ustmenih pogajanj, je izginilo. Včeraj se je vršil ministrski svet. »Wiener Tagblatt« piše, da je Reaner povedal v Feid-kirchu Fridriku Adlerju, da ententa želi, naj avstrijska notranja politika ne ubere boljše-viške poti. Samo tako pride z entento do miru, in se bo moglo računati na njeno podporo. IZ MADŽARSKE. Vrhovni svet zaveznikov proti ogrski sovjetski vladi. PARIZ, 27 Vrhovni svet zaveznikov je določil besedilo sledeče izjave: Zavezniške in pridružene jim vlasti, i&ele toplo sklenitve miru z ogrskim ljudstvom in konca sedanjega stanja stvari, em — in res! V stari zaprašeni knjigi sem našel izvirno oporoko. In izvirnik se je do zadnje dlake zlagal s prepisom. A potem? Pozneje sem našel mnogo tega in doznal marsikaj. Pak — kaj je hilo iz lepe zapuščine? Povem vam — kaj! n. Nekako proti koncu vladanja cesarice Marije Terezije je prišel v Zagreb človek — črnikast, močan, srednje postave in zelo Živahne naravi. Utegnilo mu je biti kakih trideset let, a imenoval se je Ilija. Bil je rodom iz sela H. blizu meje hercegovske, a iz kmečke hiše. Hiša je bila polna otrok, veEkih in malih, po-ije polno kamenja. Zastonj bi bilo, ako bi se tu potil in mučil. Od kamena ne more biti drugo, nego kamen in tako je deca dobivala komaj skorjico. To je bilo IKji silno žal. Bil je močan človek, mukotrpen, pogumen, mrzel je brezdelje — in ker ni vedel, kam bi del svoje zdrave roke, je poljubil rodbino, pak odšel v beli svet, da bi morda v tujini našel bolje sre- Iz Jugoslavije. Listi prinašajo vesfei o zelo resnem dogodku v Mariboru: K.vore celo o »vstaji« nemškega pre biv^lsiva. Nekateri pripovedujejo celo o stotini mrtv-ih i:i velikem številu ranjencev. Od strani očividca smo preseli mi to-le pojasnilo: Vojaštvo ;e dobivalo doslej po 5 -kron na dan. Z ozirom na težavni finančni položaj se >e to plačilo te dni znižalo na 3 krone. To je hrlo 47. pešpolku v povod, da se je uprl in izzval boj. Druge čete pa so hitro ukrotile uporni polk. Zal, da je bilo res tudi človeške krvi, ah tudi v tem pogledu so vesti silno pretirane. V Mariboru se še govorijo le o 10 mrtvih in nekoliko ranjenih. Splošno se govori, da so ta žalostni dogodek izzvali častniki nemške narodnosti, ka so bili sprejeti — kako se sedaj to maščuje! — v jugoslovansko vojsko. Uspelo jim je, ker ^e bii 47. polk clje časa v Ukrajini, kjer se je navzel upornega duha. Posebno pa ie treba naglasiti, — kar izhaja iz gornjih pojasnil — da ne gre itu za nikako »vstajo« prebivalstva, ampak le za vojaško rabuko. Zabeležimo naj še glas, da ie vojaška oblast 47. polk razpustila. Razume se, da je oblast priprla osebe, ki jih obretnenja odgovornost za ta zadostni dogodek. Spor med Jugoslavijo in Vatikanom. Med Jugoslavijo in Vatikanom še nasfcaJ oster spor, ki ima ta-le vzrok: Papež je brez vsakega sporazuma in brez vednosti vlade SMS imenoval rektorja semenišča v Djakovem Akšamcviča za djakovsjkega škofa. Sele ko le bil Akšamovič že posvečen na Dunaju, je belgračska vlada doznala za -to imenovanje. To je silno razburilo ne le vlado, ampak tudi vse zavedno javno mnenje v Jugoslaviji. Listi naglašajo, da papež nima pravica iz-popoln'nvati škofovskih stolić brez privolitve od strani državne oblasti. Sklicujejo se posebno na dejstvo, da ie — ko je v letu 1859. padel konkordat — avstrijska polovica monarhije sklenila s sv. Srollco glede imenovanja škofov poseben dogovor, glasom katerega ima vlada predlagati taka imenovanja. To velja tudi za državo SHS. Glasom zanesljivih informacij je zavedel papeža de! visoke duhovščine v Hrvatski, ki se srdi na svoje duhovnike, ker se potezalo za nacijcaaSiziranje če. Šel fe med beneške rojake. Ali, na žalost, tudi tu ni bilo mnogo posla, ker ni bilo več sledi junaštva stare republik^. Vse je bilo tu mrtvo in gnilo. In kako življenje je to za delavnega človeka, če mora ob suhem kruhu čemeti v kaki razsuli trdnjavi, ves dan sedeč na zarjavelem topu — da bi ga vrag ne odnesel. Iiija je torej vrgel od sebe beneško lunto in hotel dalje v svet. Zakaj naj ne bi? Saj je svet širok in človek močan. Šel je na morje — v Levanto. Tudi morje je pusto kot kamen, ali tu se živi — in kako veselo in zdravo! In v komur je volje za delo, si more kdaj in kje cžuliti roke — pa eaj so še tako trde. Potujoč sem in tja je Ilija stavil na stran po kak gro-šič, in četudi mu ni bil moanjiček Bog ve kako napet, vendar so mu denarci pošteno zveneli. Ali če si tako prebrodil svet, in če nisi slep na obe očesi, si si pridobil nečesa, kar je več vredno od denarja. Izpoznal si, kak je svet, kaki so ljudje, kako delajo, kako hite in kako prometuje jo. (Dalje.) cerkve. Ta visoka duhovščina je porabita, prfffto, ko diplomatski odnošaji med Jugoslavijo in Vatikanom niso še. urejeni, ko še ni sklenjen konkordat med državo SHS in sv. Stolico — so pridobili papeža zia svojo stvar. Morda so mu tudi sporočil!, da bivši konkordat, o katerem so vedno trdili, da še vedno velja za Hrvatsko, sedaj hkratu n;Č ne velja. Zahteva se cd državne oblasti, naj nemudoma ukrene n-ajenergične'e korake, da ta krivica ne ostane brez odgovora. Vlada ima sredstev, dia prisili škofe v spoštovanje države. Ne zahtevamo — pravijo — nikake kulturne borbe. Ali, če škofje mečejo državi rokavico na tak način, jo mora država pobrati. Maribarski In varaždinski dogodki. REKA, 27. (»Era Nuova«.) Danes došli hrvatski Hsti objavljajo naslednje poročilo iz Beigrada o mariborskih dogodkih: »22. julija cb 10 zvečer je prišlo v nastanišču mariborskega pešpolka št. 47 do pobune, 'katere so se udeležili tudi posamezni nemški mešoand, zlasti železničarji. Po posredovanju enega bataljona karlovškcca pešpolka ;.e bil opolnoči vzpostavljen mir v mestu. Karlovški peš-polk ima tri mrtve, uporniki pa šest mrtvih in več ■ranjenih. Del upornikov so zaprli. drugI del 'pa je pobegnilo. U,por je izbruhnil zaradi nezadovoljstva vsled pomarikanja uniforem in čevLjcv ter radi premajhne plače. Ob 3 zjiutraj 23. t. m. sc je uprl posavski konjeniški polk v Varaždinu. Vojaki so ped poveljništvo svojih »podčastnikov vdrli v skladišča, se polastili pušek in strojnic ter potem udaril: na pehotno vojašnico. Poldrug bataljon pehote, ki je nastanjen v vojašnici, je hitro pograbil za orožje iu udaril na upornike, "katerim pa se ,je vendar posrečilo razdeliti se v skupine in zasesti postno palačo na trgu Svobode ter namestiti tamkaj strojnice. Poizkus upornikov, da bi "pridobili zase tudi artiljerijo, se je izjalovil. Ko ie pehota zasedla park, je bi! zaukazan naskok na upernke. Le-ti so sc poraze-;lili v nuvjhrre skupine in zasedli nekoliko hiš. Upornikom se je pridružilo tudi nekoliko me ščanov, ki so iz hiš streljali na pehoto. Ob treh popoldne je bila bitka končana. Del u-pornlkov so zaprli, drugi del pa je skušal pobegniti, a se je ukrenilo vse, da ulove te ubežnike. Pehota ?e imela dva mrtva 'ter enega častnika in deset vojakov, izgube upornikov so neznane. Pri obeh uporih ni bi! soudeležen noben častnik. Obstoje dokazi, da so bili uporniki n^hitjskani po zunanjh agitatorjih. Ti krajevni dogodki so dali priliko sovražnikom države SHS, da so razširjali vesti o bojih med Hrvati. Slovenci :n Srbi v mno-i^o krajih in o pretvezni osvoboditvi Radića.« Is Ftalije. O izjavah niiistrskega predsednika Nittija v senatu razpravlja vse italijansko časopisje kot z dogodkom da'c-kosežTie važnosti za vnanjo in notranjo po-Hti'ko Italije. Scdbe so različne, kakor je že stališče skupine aH politične smeri, ki jo zastopa list. Eni, odločni pristaši prejšnje vlade — katerih število pa se menda zelo krči — odklanjajo na sploh smer, ki ji hoče slediti N:ttijeva vlada, dru^i hv?4ajo sicer odkritost, s katero je ministrski p rev sečnik razkril svojemu narodu re snični sedanj; rredn.-arodni in notranji položaj dežele posebno v .»rospodarskern pogledu, odklanjajo pa njegovo trditev, da je Italija s to vojno — tudi če se mora odreči nekaterim narodnim aspiracijam v teritorijainem pogledu- — ogromno pridobila, za-dobivši nveje, ki ji dajejo popolno varnost pred napadi dose.anj.Ih sovražnikov. Posebno se upirajo domnevi, naj bi se Italija radi .svojega skrajno neugodnega gospodarskega in finančnega položaja podate, v odvisnost od Amerike tudi v političnem pogledu. To da bi bilo usužnjenje. Resnica pa je vendarle ta. da je Nitti izvojeva! velikanski uspeh toliko v stvarnem pogledu, kolikor s pognutom -do resnice. Tako odkrito morda ni še govori? noben italijanski državnik italijanskemu narcau. Tuspeh se pa ne izraža samo v dejstvu, da če at enoglasno pritrdil Nittiju, ampak iludi v naj"večji verjetnosti, da njegova beseda najde žive in ra^ežne resonance v vsej javnosti. Tej ■domnevi dale mark an t nega izraza milanski »Cor-riere dedla Seia«. Kar je — pravi — najživeje zadelo senat in kar mora zadeti javno mnenje, je bila iskrenost, s •katero je Nitti razloži! resnični -položaj Italije, in je pokazal, 1 ak,-> se zaveda svoje odgovornosti. Kazal je «rČrt> rra nevarnosti, ki jim gremo nasproti, Ln na nalorre, Jci se nam sbavljajo. Težavnost ■finančnega položača m toliko v višini dolgov, "ko-Kkor v dejstvu, da smo del teh dolgov najeli v inoze:nsčvj In lih bomo morali še najeti. A še hujša je naša trgov s.< a bilanca. Da proizvajamo le četrti aLi peti del tega, kar povživamo, da nimamo ničesar za-izvažanje in da moramo uvažati: v tem je težavnost nagega položaja. Kitti je pokazal, česa potrebujemo sedaj: čim večjega proizvajanja brez vsakega razmetanja bo gasiva, vzdrževanja javnega reda ia priiaJeJiske-ga sožlvljetiia z drugimi narodi. Nitti je povedal da se nekatere naše narodno aspiracije ne daK doseči. To boli, eii radT tega ne smemo poojstrit: razmerja do zaveznikov. V sedanjih razmerah ne bi bilo to samo brezkoristno, marveč naravnost škodljivo. Vlada si je določila prijateljsko smer de drugih narodov in vsak dober državljan mora ji nglajati to pot in ne :je zagrajati. Iz pravnega ocenjevanja položaja in jake ga smisla odgovornosti, spojenega s trdno voljo, mora se poroditi zaupanje samih do sebe in do bodočnosti. Na»to podčrtuie list. trditev Nittija, da je Italija — tudi če se ho morala odreči marsičemu — vendar ogromno dosegla s to vojno: več, nego marsikdo nit! sanjal ni v letu 1915. V podobni smeri se giblje tudi komentar v »Se-cotlu*. Ta list naglaša tudi. da Italijani ne more:o biti hvaležni za delo. ki sta je razvijaia Gabriele d' Annunzio in Orlando, ki sta uprizorila proti zaveznikom silcv&to kampanjo, ki bi bila — če bi se bila še nekoliko nadaljevala — spravila Italijo v najnevarnejše osamijenje. »L' Italia faj& da se!« — to je najneumr.ejša fraza — »pravi »Secoloi. V tem smislu pravi, da je treba zaveznikom, posebno pa Ameriki, povrniti zaupanja do Italije, ki ga sedaj primankuje. Vesti o spopadih med Jugoslovani in Italijani službeno dementirane. RIM, 27. Vojno ministrstvo dementira popolnoma vest, ki so jo prinesli nekateri listi, češ, pri Logatcu, ob premimi črti je prišle do pravega boja med italijanskimi in jugoslovanskimi četami, ki da so napadle italijanske prsds traže. JVlinistrstvo za notranje stvari dementira ravnotako vest o zvezi tega domnevanega napada jugoslovanskih čet s komploti v notranjosti za vstajo, ki naj bi bila izbruhnila od 20. do 21. julija. Črkostavs&a stavka v Rimu. RIM, 27. Danes so se zopet vršila pogajanja med izdajatelji listov in črkostavskimi zastopniki. Zdi se, da se je tekom teh pogajanj dosegla možnost sporazuma v nekaterih točkah, ki bi mogle biti podlaga za zopetno povrnitev na delo. Toda sporazumov glavni točki, od katere mislijo izdajatelji, da ne smejo popustiti, čeravno odvisi od njenega sprejema nadaljevanje pogajanj, se vendar ni dosegel sporazum. Medtem se zbirajo novi delavci. »Giomale d'Itaiia«, »Tribuna« in »Epoca« so baje sklenili, da bodo skupno izdajali en edini list enostavnega informativnega značaja. Medtem grozi nevarnost, da se vprašanje sc bolj zaplete, ker obe delovni zbornici sle izdali neke vrste valtimatum^, v katerem zahtevate čim hitrejšo poravnavo spora. •1 * Rusija y letih F»rvi meseci volne. S tem, da so začeli slovanski vojaki avstrijske vojske prehajati na rusko stran, je postalo za rusko vlado nujno vprašanje, kaj naj stori s slovanskimi vojnimi ujetniki. Nastale so glede na to vprašanje tri stranke. Prva je holeia, da naj se Slovani smatrajo za sovražnike in da naj kot taki tudi ostanejo med ostalimi nemškimi in madžarskimi vojnimi ujetniki. Drr^a je zahtevala, da naj se slovanski vojni ujetniki prisilijo, da nemudoma oblečejo rusko uniformo in stopijo v bojne vrste proti Avstriji. Tretja pa je bila mnesija, da naj se to vprašanje ne generalizira, temveč prepusti odločitev vojnim ujetnikom samim. Zmagalo je prvo načelo, ali v resnici se je ravnalo s slovanskimi vojnimi ujetniki hujše kol pa z Nemci in Madžari, ker so bili vsi načelniki vojnih okrogov, katerim so bili podrejeni vojni ujetniki, skorai izključno Nemci ali pa vsaj nemško vzgojeni Rusi. Na vprašanje, zakaj ravna s Slovani huj*; kot pa z Nemci, in zakaj je poslal Slovane v najslabša taborišča, je odgovoril neki tak načelnik, da je to popolnoma razumljivo, kajti Nemci da so veliko bolj kulturni in manj škodljivi kot Slovani in da se mora torej temu primerno postopati z vojnimi ujetniki. Polagoma pa so začeli prodirati v rusko javnost glasovi o teh škandaloznih razmerah, tuko da je menih oče Mardarij dobil končno oti s /. sinoda nalog, da kot duhovni oče obišče t ^torišča vojnih ujetnikov in se prepriča o razmerah, ki so vladale v njih. Oče Mardarij je prepotoval velik del taborišč, in ko se je vrnil v Petrograd, je sestavil poročilo, ki pa je Lilo tako, da je ruska vlada strogo prepovedala, da bi kak glas o njem puščal v javnost. V resnici pa so bile razmere tako vnebovpi-joče, da se je vlada končno vendar videla prisiljena, da nekaj ukrene, in tedaj se je postavila na načelno stališče, da je treba deliti Slovane od Neslovanov, in to še tembolj, ker so Nemci v ujetniških taboriščih strašno preganjali, žalili in denuncirali svoje slovanske sou-jetnike. V taboriščih so prodajali jestvine Židje, in ti so v svojem sovraštvu Jo Slovanov delali tako, da so nemški vojni ujetniki imeli vse, kar so hoteli, za Slovane pa ni bilo ničesar. In ti dje tega ravnanja tudi niso čisto nič skrivali. V teh časih sc je porodila skupna misel vseh slovanskih in italijanskih vojnih ujetnikov, da oni sami pričnejo z akcijo, ki bi pripomr.glr., da bi se neglede na potrdilo ruske vlade o. Ja-nizirali in bojevali proti habsburški državi. Slovani so v tej stvari imeli manj sreče kot pa Italijani, za katere je mogla isposlovati italijanska vlada, da so jih pričeli Rusi polagoma izpuščati in pošiljati v Italijo. S tem je bil led prebit in Slovanom se ni več branilo, da tudi oni dvignejo orožje proti Avstriji. Na ta način so tedaj pričeli prihajati prvi Jugoslovani po Donavi v srbsko vojsko. V vojaškem oziru so imeli Rusi, kakor je v spominu, velike uspehe. V Varšavi, se je vršilo pod predsedsivo-m velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča glavno vojno posvetovanje, na katerem se je razpravljalo o vprašanju, aLi naj se ruska vojska umakne daleč nazaj in se pripravi na vojno v utrjenih postojankah, ali pa da prodira v sovražno deželo. V glavnem je šlo torej za vprašanje, ali naj se žrtvuje Varšava, ali pa drži. Večina je zahtevala, da naj se Rusi umaknejo za Varšavo. Temu mnenju je sicer pritrdil tudi veliki knez Nikolaj Nikola-jevič, ali vendar je stvar preobrnil. Ker je dobro vedel, koliko tajnih vohunov imajo Nemci nameščenih vsepovsod in koliko generalov in višjih častnikov je bilo Nemcev v ruski vojski sami, je ob koncu posvetovanja pridržal samo 5 ali 6 generalov in dejal: Vojni svet je sklenil, da naj se umaknemo za Varšavo, kar bo znano Nemcem še danes. Treba je torej pripravljati vse, da se umaknemo iz Varšave, da tako prečrtamo nemške naklepe. Dejstvo je, da so bili zlasti petrograjski Slovani bolj za aktivno borbo proti Avstriji in so to svojo misel propagirali predvsem na ta-koimenovanih slovanskih banketih, na katerih je bilo v začetku 20 do 30 ljudi, a je pozneje narastla udeležba na 300 in več oseb, tako da končno v celem mestu ni bilo mogoče najti dovolj velike dvorane za te sestanke. Znano je, da so bili ti sestanki samo po imenu banketi, v resnici pa so bili pravi politični shodi, ki se kot taki po ruskem zakonu niso mogli vršiti. Ruska javnost je začela spoznavati slovansko gibanje in je tedaj seveda v prvi vrsti računala na to, da stopi na stran Rusije tista Bolgarska, katera je bila svoječasno ešena izpod turškega jarma z rusko krvjo, listi hip pa, ko se je bolgarska vlada začela □bračati k nemški orijentaciji, se je izpreme-ailo tudi rusko javno mnenje, in na slovanskih oanketih se je razpravljalo le o bolgaipkem .prašanju ter je bila razprava tupatam tako Rna IV »EDINOST« Hrr. Ni V Trat«, dne 29. Jnllf« 191*. ostra, da je malo mankalo, da ni prišlo do o- sebnega spopada. Oktobra meseca leta 1914. je prišel v Petro-grad izdajatelj dveh bolgarskih dnevnikov »Balkanske Tribune in »Zarje« v Sofiji, Ekonomov. Ker so bile na Bolgarskem razmere take, da rusofilski listi niso mogli dobiti tiskovnega papirja, se je Ekonomov obrnil na rusko vlado, da bi mu dovolila izvoz časopisnega papirja iz Finske in ukrenila, da bi mu ne bilo treba plačevati dvakratne carine, ki se je morala plačevati pri uvozu iz Finske v Rusijo in potem zopet pri uvozu iz Rusije na Bolgarsko. Tedaj bi bilo pač nujno potrebno, da bi bila ru -k-t vlada podpirala ruspfilsko gibanje na Bolgarskem, toda imela ni nikakršnega smisla za to in Ekonomov je napravil svojo pot zastonj. Plačati je moral res dvakrat carino, do-čim pa so drugi bolgarski listi, ki so bili itak subvencionirani iz Nemčije, dobivali tamkaj tudi še papir za polovično ceno. Zanimivo je, da je tedaj Ekonomov zastopal misel, da naj bi Slovenci prevzeli nalogo posredovalcev v srbsko-bolgarskem sporu, ker je smatral, da mi Slovenci kot najšibkejši med vsemi jugoslovanskimi plemeni ne moremo biti opasni, da smo na stvari najbolj desintere-sirani in smo ravno mi Slovenci storili največ duševnega dela v jugoslovanskem gibanju. V včerajšnjem članku se nam je v poglavju -Atentat v Serajevem , v tretjem odstavku vrinila ves smisel izprevračajoča pomota. Ta odstavek se mora glasili takole: >Ko je angleški poslanik v Petrogradu obiskal tedanjega ruskega ministra za zunanje stvari, Sazonovega, ga je prosil Sazonov, da naj za božjo voljo izjavi angleška vlada Nemčiji, da Angleška v sporu med Nemčijo in Rusijo iiastopi proti Nemčiji- Angleški poslanik je irjavil, da angleška vlada ne more podati te irir.ve. Sazonov pa s roji prošnji in jo je B.'kdar ne pride do vojne, če izjavi Angleška, d \ ne ostane cevtralnp.« množino proizvodov, razpoložljivih v Italiji, in sicer za veliko manjšo svoto. Višanje plačil ne pomnožuje razpoložljivosti stvari: ne poljedelskih pridelkov, ne industrijalnih proizvodov. Visoka plačila le povišujejo cene izdelkov. Neposredna posledica bi bila ta, da bi prišla Italija v še hujše odnošaje napram drugim narodom — konkurentom. Ne le železninstvo, kovinstvo in razne tekstilne industrije, ampak tudi poljedelstvo samo bi prišlo v take razmere, da bi moralo opustiti mnoge stare in dobič-kanosne kulture. Kalifornija nam bo pošiljala pridelke po čudesnih cenah, zmrznjeno meso bo radi nižjih cen nadomeščalo našo produkcijo. In čim neha zaščita žita od strani vlade, propade tudi ta proizvod, ker troški obdelovanja desezajo sedaj že 100 lir za kvintal. Navajali smo le in ne pridodajemo ničesar. Naglašamo le še enkrat izjavo socijalnodemo-kratične avtoritete, kakršnja je poslanec Turati: kako nevarno je sedanje geslo, ki je zajelo duše: »manje proizvajati in več uživati!« Razmišljajo naj tudi naši socijalisti in nesoci-jalisti.' To je življensko vprašanje tudi za nas. sati, ie najprimernejše, ca se zveže Brod skozi Žapanjo za Zemun oni afc Beigradom, pri čemer bi se železnica ne dotikala Vrokovcev in Ineine. Na ta način bi se skrajšala proga Bel grad—Brod za 40 ton, t. j. za četrtino proti. (BelgTad—Brod je 165 km.) 0 rszmlrijanjg! je sedanji Uprašnnjs železnic v JiišosM. (Dalje.) Danes je Segedin zaseden od francoske vojske, a vsa desna obal reke Tise severno od Segedina (vsaj ktakor časniki pišečo) od rdeče vojske Bele Kuhna. Od Segedina to izliva Tise v Dcnavo ni niti enega mosta čez Tiso. Ce bi Segedin bil v madžarskih rokah, bi bila vsaka železniška zveza z Romunsko prekinjena. Isto velja tudi za srbski Banat čez Donavo, kjer ni vzhodno od mosta Pe-trovaradin—Novi Sad nohenege mosta, tako da bodoči banatski promet mora-l ali skozi Segedin, ali >pa po vodi. Med Budimpešto in Erdutom (vzhodno od Osje-ka) je samo en most čez Donavo, pri Baji, ki je seda!: zaseden od jugoslovanske vojske. Donavski most *pri Bai; določi morsia pariška konferenca Ju-je nasprotno vztrajal na I soslaviji, a segedinski most-na Tisi pripade gotovo ■utemeljeval s tem, da madžarski Tepubliki. Za prejšnje razmere, ko je bila Budimpešta središče cele madžarske železniške mreže, nista trgovina in promet toliko trpela, teda za sedanje raz- mere je ta položaj nemogoč. Vsa železniška mreža v Banatu, nafgosteiša v celi Jugoslaviji, visi v zraku brez neposredne zveze s soso.nlmi mrežami bevisi v Srbiji, Slavoniji aLi Bački. Iz vseli teh raz'ogov je očivie vidi, da je posavska linija precej; obremenjena. S časom se bo morala graditi neka vrst paralelne proge, kakor je dvojna zveza Budimpešta—Du- naj. V tem slučaju bi prišla v poštev proga Bel-srai—Bred, ki -bi vozila skozi bogato Mačvo in rodovitno bosensko Posavino nekako skozi Brčko. Ce bi se enkrat izgradila drinska proga (Više-grad—Belgrad), bi bila na ta način že pc-lovica proge »grajena. Proga bi se nadetevala po že projektirani liniji Split—Banjaluka—Brod, tore.' ob. samem bre^u reke Save do Vrbasovega useja, potem naprej ob Savi čez Uno do navpičnega zavoja proge Sunja—Ncrvska. Na ta način bi imela Jugoslavija z majhnimi stroški dvojno zvezo med svojimi poglavitnimi mesti, in to skozi najrodevit-nejše kreie v Srbii in Bosni. V najboljšem slučaju bi se vožnja z brzoviakem skrajšala za pol ure. kar prihaja sicer malo v poštev (sedanja proga Zagreb—Bdgrad je 365 km dolga). Na vsak način ;e v tem slučaju boljše, če se izgradi parale'na proga, ki vozi skoz; begate kraje, ki nimajo dobre železniške mreže, nogo da se gradi dvotrrna *>ro-ga. ki stene skoraj ravno toliko, ker se morajo •ia novo graditi objekti, mostovi, nasipi itd. Za osebni promet rz na vsak način boljše, če se izgradi paralelna proga. Ce bi -e prog' hotela za osebni prom-jt skra - Pred seboj imamo nekaj izjav, ki se nam zde silno važne in poučne v tem trenutku sosebno zato, ker prihajajo vse od socijalistične strani: od veljakov v socijalnodcmokratičneni svetu. Torej od strani, ki so gotovo visoko vzvišene nad vsak sum s stališča programov, stremljenj in ciljev stocijalne demokracije, nad vsak sum, da bi hotele ovirati socijalizacijo človeške družbe. Ministrski predsednik nemške republike Bauer, socijalist, je v narodni skupščini v Wei-marju dre 24. t. m. razvijal program vlade in ie rekel med drugim, da odklanja program ne-odvisnikov, ki da hočejo uvesti terorizem enega dela enega razieda. Opozarjal je na razsulo, ki je jc povzročila pro"!etar:=ka diktatura v Rusiji! Odklanja štrajk kot neutne-t-so sredstvo. jb.ša, da so neprestane zahteve po višanju pičil najslabše sredstvo za zboljšanje položaja! Pač pa je treba doseči znižanje cen. Nem-c:ja da pričakuje od napredka demokracije, da se povrne na svoje mesto med velikimi narodi! Italijanski socijalistični veljak Fiiippo Turati je po;i čal v vrhovnem delavskem svetu o na 'rtu zakona zc določitev osemurnega dela, in o načinu, kakor naj bi se tak zakon izvedel. T'oroč' o pravi med drugim, da je boj za skrčenje delovnih ur boj za človečansko življenje. ( ■ enem pa izraža bojazni radi posledic,, ako bi bilo skrčenje pretirano in prenaglo. In to z gospodarskega vidika. Reforma naj se izvrši postopno in se mora prilagoditi posameznim si jem. Nato pravi dobesedno: »Noben treni.;^-. v zgodovini se ne more zdeti manje primiren za pospiošenje take drzne reforme, nego ko so vsi viri bogastva razdejani in našeni, ko se je državni dolg pošcsteril, ko se je fiskalni pritisk (davščine) podvojil ir se to moral vnovič podvojiti..., ko se morajo industrije obnoviti in preosnovati, dočim jih obremenja ovirajoča negotovost glede prvin ( irovin), tržišč in carinskih odredeb.« Dalje pravi, da je to pravi vražji krog: vedno večje plače vsled draginje živil, cene vedno višje, mezde istotako. Reforma je težavna tudi zato, ker je v spoju z razširjenim duševnim razpoloženjem brezmejnega stremljenja in odpornosti preti vsaki disciplini (to je: hotelo bi se manje proizvajati in več uživati). rTega je — na.ajamo zopet dobesedno — nekoliko v vseh raz:eoih, kar se pojavlja v epidemiji stavk, ki se proglašajo in podaljšujejo brez sorazmernega vzroka, in to vkljub odporu organizatorjev in nasvetom delavskih komisij; navdihujejo jih (stavke) in spremljajo ugodna, a ne točno določena pričakovanja Čudesnega obnovljenja sveta in družbe.« A. Vergnanini — tudi eden voditeljev soci-jalističnega gibanja v Italiji — je izdal brošuro pod naslovom »II circolo vizioso del rialzo dei cosii e de salari.« (Vraž-ji krog višanja nakupovalnih cen in plačil.) Piše: Treba je prepričati delavske mase, da ob sejanjem bolestnem političnem in gospodarskem položaju Italije, vsled katerega je naše proizvajanje izpod predvojne višine — vsako višanje plačil edino le zmanjšuje vrednost denarja. Pojasnjuje nato, kako bi se 13 milijonov delavcev, ki jih računa novi zakon o zavarovancu, mogle zvišati plače skupno do letnih 60 milijard, ali nakupiti bi mov«li !e razroemo als Poziv staršem. vOdbor za stradajočo deco« bo še enkrat poizkusil dobiti dovoljenje za povratek onih otrok, ki so še ostali na Hrvatskem. Vrniti se bodo morali vsi; kdor pa hoče, da ostane njegov otrok še nadalje tam, ako se mu debro godi. naj iio osebno j-avi jutri, v sredo, ob 17 v šoli na Awquedcttu 20. Pripominjamo pa, da za te otroke ne prevzema odbor ni kake odgovornosti več in da se bodo morali pozneje -staTŠi sami pobrigati za njih povratek v Trst. Onim, ki so že v nedeljo izjavili, da se otrok mora vrniti, nI treba več priti k odboru. Izplačevanje pokojnin za meseec avgust 1919. Pokojnine, vzgo evaLnirte, miloščine, podpore in podobne stvari se bodo izplačevale pripadnikom na ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, v kolikor so na tem ozemlju rojene ali nečvomlji-ve italijanske narodnosti, za mesec avgust v dveh Tokih: civilni prispevki od 1. do 8., a vojaški prispevki od 11. do 14. avgusta. A Civilne pokojnine: 1. avgusta 1919 črkam A—C, 2. črkam D—Q, 4. črkam H—L, 5. črkam M—O, 6. črkam P—J?, 7. črkam S—T, 8. črkam U—Z. — B. Vojaške pokojnine in podpore: 11. avgusta 1919 črkam A—F, 12. črkam G—L, 13. črkam M—R, 14. črkam S—Ž. Tisti, kr so prizadeti, se opozarjajo v njihovem lastnem interesu, da se prijavilo v določenem roku, ker bi sicer morali čakati do 16. avgusta 1919, Izplačevalo se bo na pokojninskem oddelku na trgu evangelske cerkve št. 2 III. soba 131. Pobotnice morajo biti opremljene z uradnim živ-Ijenskim izkazilom, domovnico, izkazilom o času vdovstva -in ko gre za vzgojevalnine tudi z »zkazilom, da so dotični prosilci brez denarnih sredstev. Pravica n-a izplačilo se mora dckaszati s tozadevno listino (pokojninskim dekretom itd.) Na deželi bodo zigoraj omenjale prispevke izplačevali davčni uradi. Meso za fcoitnfce se bo prodajalo proti predložitvi zdravniškega -izpričevala v sredo, četrtek in ■petek v naslednjih mesnicah: Pintcr, Ginnastica 9, Tonzi, Sertfcfontane 1, Petronic, Istituto 3S. I^.in-tar. Šalita Gretta 109, Godina, Skedenj 56, Fosser, Tigor 10. Zgoraj omenjene mesnice bodo odprte od 7—10130. Tržaška kmetijska družba. Vojna je minula, minule so grozote in opustošenja, ki jih je povzročala .skoro pet dolgih let, in človečanstvo se vrača polagoma k mirnemu delu. Rane, ki jih je zasekala vojna tudi našemu gospodarskemu življenju na tržaških tieh, so prilično težke, in treba bo neka; časa, da ozdravijo. Trgovina in obrt v našJem mes-tu se le pclagoma dvigata, a poljedelstvo, ki se je pred vojno dokaj lepo razvijalo, a j-e v zadnjih letih vidno propadalo, se hoče tudi povrpeti na višino, današnjega časa. Ve.s svet hrepeni po miru, vsi ljudje ga težko pričakujejo, vsi činitelji, katerim je na srcu blagostait'e ljudstva, se še vedno vznemireni povprašujejo: »Kaj bi bilo storiti, da se nam- povrne pravi, blaženi mir?« A odgovor se .glasi: Začeti je treba zopet resno delati in štediti, več pred:: .irati, več pridelovati in manj trošiti. In ta poziv je naslovLj.cn v prvi vrsti na kmerski stan, na oni stan, ki s trudapolnim, težkim delom prehranjuje in preživlja vse druge človeške stanove in razrede, vse ostslo človeštvo. Pač težke so bile dolžnosti kmetskega stanu še pred vojno, a še težje se mu kažejo seda; po tolikem zJu, ki ga jc povzročila vojna in ga "bo moral popraviti večinoma kmet s svojimi žuljavimi rokami. Toda, nikar obupavati, kajti tudi vsi drugi stanovi na Širnem svetu morajo in bodo morali v bodoče nositi še tfežie breme dolžnosti! Vsak človek ima neke glavne dolžnosti, katerim se ne more odtegniti, da ne bi prestal biti poštenjek, in to so njegove stanovske dolžnosti. Siromak, ki se trudi ves dan, da prisluži sebi in svoji družini košček kruha, bi si mogel misliti, da samo 011 mora nosit-i težko breme dolžnosti, in ko vidi gospoda v kočiji, kateremu se vse klanja, bi mogel soditi, da človek čim višje stoji, čim manje im:: dolžnosti, manje skrbi. No, krivo bi sodil, kajti posebno zadnji dogodki so nam jasno pokazali, kako nestalna je gospodarska sreča, kako nestalna stia sijaj in bogastvo, ko smo videli, da so oni, ki so bili še včera; vsemoŽni, danes brez vsaVe moči in ugleda. Koliko mogočnih državnikov-, koliko bega ri h veleposestnikov, veletrgovcev, veleobrtnikov :e danes za ve('no propadlo! Iz-prehajal se je nekoč kralj preoblečen po planinah in vide! je pa-tirčka v raztrgani obleki, kako veselo poje kraj svc' h ovac, in ga vprašal, zakaj je tako dobre volje. Fantič mu odgovori: »Srečnejši sem f^o naš kralj, ker mi sclnce tako lepo sije, a nimam -teTNih kraljevih skrbi!« Kdor ima več, mora več dati, kdor more več, mora več delati. Človek je torej usrtvarjen, da dela, da se muči in da skrbi, in ni-kak stan ga ne more osvoboditi teh dol/nosii, kajti vsakdo zna, kaj je prav in kaj mu je storiti; vsako pošteno delo je časti in hvale vredno, a 'posebno kmetovo delo, ki preživlja vesoljio človeštvo. Prva in glavna dolžnost človeka pa je, da bodi dober. Dober je pa človek le tedaj, ako ne samo. da ne stori svojemu sočloveku teiga, česar ne želi. da bi drugi njemu storili, ampak da mu stori vse dobro, ki bi si je sam želel od drugih. In ravno kmetski stan je oni stan, ki deli -člove-čaustvu največje dobrote. Zatorej, dragi kmetovalec, ki si dosedaj zanemarjal svojo -grudo, dragi delavec, ki si bežal od nje v nadi, da si clafšaš življenje, vrni se zopet k materi zemlji, in mir, oni blaženi mir, ki ga svet toli željno pričakuje, bo kmalu zopeč vzpostavljen v tvojem srcu in v srcu svega človeštva. Občni zbor ženske podružnice CMD, ki se ni vršil v soboto, bo v soboto, 2. avgusta ob 17'30 v šoii na Acquedottu, št, 20, I. nadstr. Želeti je, da se slovansko ženstvo udeleži tega občnega zbora v čim večjem številu. Gocfceno društvo pri Sv. Jakobu priredi v nedeljo, dne 3. avgusta, ob 5 popoldne v prostorih Konsumneisa društva pri Sv. Jakobu koncertno zabavo s plesc-m. Del čistega dobička je namenjen v dobrodelne namene, zato bo delovala tudi šaljiva pošta. »Lirski oder«. 0«dborcva sera se ne vrši v sredo, ainrvak v četrtek ob 20'30. Jutri, v sredo pop. ob 17'30 ima odbor za stradajoče otroke svojo sejo v Šoli na Acquedottu. Avtomobil zadel ob tramvai Okoti 19 je zadel neki avtomobil, ki je privozU iz ulice A. Volta, na ulico CEuha v tramvaj, ki je vozil proti Boschettu. Hcchwald Tolza, delavec, je bil ob tej priliki ranjen v levo nogo. Na rešilni postaji so mu dali prvo pomoč. Pijanec padel v morje. Včeraj okoli 16 so telefonirali na rešilno postajo, naj pošlje zdravnika na pomol -Audace«. Zdravnik je prihite! in našel Karla Stemr-erja, ki je bil vsled pijanosti padel v morje. Dal mu je potrebno pomoč. Ran?! se je z noženi. Scarpe Natale, star 27 let, je nekaj reza! z nožem in se pri tem težko ranil na roko; prereza! si ;e žilo pri vodnico. Voz jo je povozi!. Ivanko Ghorsel, staro 59 let, je povozil v ulici Pa^uale Revo!teJ!a voz. Zdravnik rešilne postaje ji je dal prvo pomoč. Ufc:!a je svojega zaročenca. Včeraj o/.oli poli;ne po poln oči je šla Alberta Caury. stara 32 let, ki je natakarica v gostilni »Diana« s svojim zaročencem Amadejcm Holgregl iz gostilne proti domu v ul. Riborgo 22. Zaročenec je bil žnjo že večkrat surov, a včeraj ;o je zopet začel zbada>ti. Prišla sta v -ul. S. Giovanni, ravno pred karabinjersko postajo, ko je Alberta, ra>zdraženeter 39. Trst, 27. julija 1919. Juri in Frančiška, sta.TŠi. Franc, brat. Olga. sestra. Novo pogrebno podjetje, Corso V. E. III. štev. 47. Novo sSKadilče« Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc. Platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : : S. CUEliSEL, Trst, COKO 112V. 23 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodni trgovina. bi m rt nimmmi ■ o m K? ZOBOZDRAVNIC v Trs'u. u!. Gmchlno Kossini štev. 12, vofpl ul delle Poste. Tehniški vodj i A. Joluischer, dolgoletni asistent Dr. J. Č maka. - lz Jinnje zob brez bolečin. Plombiranji Umetni zobje. i '■V-r m jipi fniiiii« milili ■ tolfeno se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L i—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—. prodaja po dogovoru v Anton Uršič iz St. Vida pošta Št. Vid pri Vipavi. PJ?ODA se na Kran;skem topo posestvo obstoječe iz enonadstrop-ne hiše, obširnega gospod-?.-skesa poslopja, njiv, travnikov s sadnim urevjem, pašnika in gozda za 36.000 lir. Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 3487 RESTAVRACIJA sprejme tai;oj mlado sposobno ■kuharico, katera zna. samostojno kuhati. Predstaviti se ulicc. Geppa 23. 3911 UCENEC se sprejme tako] v atelje fotografa Jer-kiča, Trst, ul. Roma 24. 3o99 HIŠA v Idriji 115, odnekdai gostilna, raznih sob igo 12, vinska kiet in drugo, blizu nad 4000 m2 vrta, gostilniška oprava se proda za 25.000 lir. Kogoj, notar v Postojni. 3907 FOTOGRAF A. JEF.KIC, Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 KROJAČNICA Avgust Štular ul. S. Francesco d'Asisi Štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim drevjem, s parcelo porabno za stavbišče in s studencem pitne vode je na prodaj v Postojni. Pojasnila daje lastnik Milavec Anten, mestni redar. 3300 li'.MA US IH ZLA1AHI9E::: veliko izb^rj se vdobi pri A. v T?3iii TRG CiARIBALDl (BARR1E:;A) 3. i iS S 13 non alfli Deln. glav. K 3 \ O t. ) O, Rcs;rve K8,5J).J0j Casiftrali: T .J S T fi3 tel ili Vumh 5 - M 5. M) 1 PodruŽni e: Dubrovnik, Dunaj,, Kotor, l-ju*>- ljana, Metković. Opitiji Sp it. Sib^nit ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b lč.ia stro o spiiijeia p ii.e Sprajann3 vlJja na hranilne knjižico proti 3i/»■>„ letnim obre" stiin v b.:n:ogiro-pro:nctu proti 3 a letnim o" brestim. I "a odpoveJ nav eza.ie znesite spre" jema po najugodneje li pogojih, se iin.ijo pogoditi od slučaja do slučaja. 8aje i tuja n nnrAM [inJil3 (iifii j3.miJjj). Blagajna posluje oJ 9 do 13 Pozi« žgnnjaralCsrieni ln mirolllni^riern! Prejel sem večjo množino ALKOHOLA 960io in ga prodajam po konkurenčnih cenah. Jakob Perhaas, Tnt, ulica d2i!2 Atjue štev. 6. ■ % fs r r-WđtrilTi .-^rr-^i BRZOJAVKA m 8 S. MIMIfiTO K:!3iieor št. 910 Vojašk? cenzura 33 ^ fp I i M I i S Trst, kJ. T^rre Djanca 20. Pošljemo Vam 5 va^ono/ CHS^MTl Tosca-nr! i po dogovorjeni ceni, če dobimo dovoljenje prefektu » e. ALTIN2. Na podlagi te brzojavke se nadejam, da b >m začel še ta teden prodajo glasovi ega vina ALTirai & SiPAFSrH d9 o/o z oljnatim zamaškom in rdečo VapTco po L 5 originalna 2Iit3'£ka steklenica. Edini zastopnik in zalagatelj za Julijsko Bene:ijo in Jisgo sSa^fjo J. PA^Ci^n, ul. Torrs eisinca It. Z9-Z1. ■ iMm 23-33.