Posatrczna Številka 10 vinarjev.
SlfiV.ll.
If LIdDM v sodmo, 15. JanoarUa isi
Leto XL1V
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . . K 26'— sa en meseo „ . . za Nemčijo oeloletno , sa ostalo inozemstvo
V	Ljubljani na
Za celo leio naprej . , sa en meseo „ . .
V	upravi prejeman mesetno
= Sobotna izdaja: =
ia celo leto...... „ 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12*—
20 „ 29--„ 35-
dom:
K 24' — ii 2"-1*80
■■■ Inserati: ■ g Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nj«
prostor) ia enkrat . . . . po 20 v za dva- ln večkrat . .15,. pri večiLb naročilih primere« popust po dogovoru.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemkl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Vozni rad
tur Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IIi. Rokopisi ze ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi uliol št 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
izpod Sv. Gore.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Goriško, jan. 1916. Ubiti!...
Gospod vikarij! Čul sem, da so Italijani tudi Vašo duhovnijo vzeli na piko. Zakaj pa nič ne poročate o dogodkih, n. pr. v »•Slovenca«? »Bom poročal,« se je zavzel bivši narednik, »obročev mi dajte, da de-nem glavo vanje, če ne mi razpoči, pa bom pisal?...« Da, pišite, pa Vam odleže! — Gospod kurat! Pravijo, da so Italijani tudi Vas obiskali z neštetimi granatami in da je precej škode na hišah in cerkvi! Take stvari tičejo vsekako v kroniko. Zakaj ne pišete v »Slovenca«, ker se tako najlaže piše kroniko, članek se odstriže, pa nalepi v spominsko knjigo? »Se mi ne ljubi, sem ubiti...« Gotovo, da smo ubiti večalimanj vsi, ki že sedem mesecev gledamo in poslušamo krvavo borenje ob Soči; moja stenska ura že dva meseca počiva, nimam toliko volje, da bi jo navil in pognal, ampak kroniko pisati, je domovinska in duhovsko-uradna dolžnost in ni lepo, če nas poučujejo o dogodkih, ki so se odigrali prav blizu nas, morda celo v duhovniji sami, razni tujejezični časniki z Dunaja ali celo iz Berlina, Fakturni, ki so povrhu še netočno poročali in lepa imena naših vasi in sel spa-kedrali, da jih skoro ni bilo mogoče spoznali! Gospodje, ubiti smo... ali zanimanje za zgodbo, veselo in neveselo, naše ožje domovine, za jok in stok nje otrok nam mora ohraniti ono svežost in svobodo duha, da mi to sproti beležimo, ovekove-čimo, ohranimo zanamcem, pa že sodobnikom pregnancem, ki se za svoje kraje iil-no zanimajo, vojakom - domačinom, ki »Slovenca« na fronti berejo, o usodi njihovih krajev očetovsko prijateljsko poročamo. Torej poročajmo!...
Odlomek bojne kronike.
Bral sem te dni nekje župnijsko bojno kroniko. Kako zanimivo se bere n. pr, to-le;
»Prva sovražna granata je zadela v vasi hišo, kjer so se časih zbirale belo oblečene punčike iz mesta ... Bile so kakor prvoobhajanke, ali sosedova bistrogledna dekle je zasumila, da morda niso niti kristjane!... Ne da bi bila o tem dalje poizvedovala, vzela je nekega dne vrč vode in oblila belooblečene punice ... Ta krst je v toliko pomagal, da punic ni bilo več, potem ko je granata hišo zapečatila .., Zadnja granata v prošlem letu je pa pognala iz hiše, kojo je deloma porušila, dve črnoob-lečeni gospodični, ki sta v strahu in trepetu skočili skozi malo okence na prosto,
dočim so bile tri moške osebe zakopane pod razvalinami, a granata k sreči ni raz-počila. Ljudje so bili mnenja, da tudi oni dve gospici nista bili .kristjani', nekatere ženske so jima celo privoščile malo (krščanski' krst granatni, a Bog je dober in usmiljen, pa ji je topot krstil s krstom strahu in trepeta .,.«
Ob odprtih grobovih.
Sicer je pa vse tukajšnje ozračje nasičeno strahu in, dejal bi, neke podzavestne groze: Živimo ob odprtih grobovih... Dokler je sovražnik upal zlepa priti v Gorico, je bil dokaj dostojen, a ko mu je splaval up po Soči doli v morje, je postal skrajno nedostojen! Cerkve, samostani, bolnišnice in sedaj še pokopališča: nič več ni varno pred njim!
Na našem lepem pokopališču je že vernih duš dan porušil zid na vzhodni, a za praznike nam je odprl kar tri grobnice na zapadni strani.
Grobnice so porušene, žrhi odprti, vidijo se rakve ... pokojnega stavbenika Rossija, pokojne grofinje Strassoldo in pokojnega pl. Matznerja! Pravili so, da sovražnik prizanaša nekaterim hišam v Gorici, n. pr. jezuitskemu samostanu, češ, ker so čč. gg. skoro sami Italijani iz kraljestva ... Bila je žalibog le pobožna želja ona govorica, a sedaj ima imenovani samostan in njega vrt najmanj trideset granatnih ran, saj pa celo sosedni kripti presv. Srca Jezusovega niso prizanesli — Kala-brezi!
Nikjer nismo več v^rni, ne v mestu, ne v bližnji okolici, in vendar nam še na um ne pride, da bi si pomagali kam v zaledje. Navzeli smo se duha naših hrabrih vojakov in izročili usodo svojo v voljo božjo, a pota naša niso pota radovednosti in uživanja, no izključno pota dolžnosti: bivamo kakor v vojašnici pod disciplino razmer, pripravljeni na poziv dolžnosti i v smrt...
V Marijinih Toplicah.
»Shujšal si... Pozna se ti skrb in strah in spanja ti manjka gotovo!« me je prijazno hotel hrabriti ali tolažiti ali ne-vemkaj, moj dobri prijatelj! Hrabriti in tolažili nas more le zavest stanovske in domovinske dolžnosti, Bog! Vojska pač ne more biti brez vsestranskih žrtev. Sijajna zmaga — zahteva navadno i sijajnih žrtev tudi od nevojakov, osobito v fronti in nje obližju. Debelimo se ne, to je res. Vsi smo nekam vitki postali. Moja zimska suknja, ki se mi je v gorah napeto tesno prilegala, da sem jo mislil razširiti, mi je sedaj prav ohlapna; ne bo treba nam trebušnikom v bližnji prihodnosti mislili na Marijine Vari, kjer se umetno hujšajo, tanjšajo in lepšajo debeli in bogati ljudje; fronta nas bo olep-
šala, zastonj, saj menda ve, da nismo — bogati!
Tudi g. vojni kurat Don Niko Gligo me je opozoril, kako ga je fronta stanjšala in olepšala, bil je v početku precej debel ta gospod, a sedaj je kakor novomašnik, pa že dvakrat odlikovan! Bodimo hvaležni fronti za post in askezo, a darujmo vse tudi najmanjše žrtve po rokah Matere Božje Križanemu za rešitev domovine!
Katakombe...
V nedeljo opoldne je sovražnik posebno močno streljal na Št. Peter in Vrtojbo. Njegovi streli so veljali našemu opazovalnemu balonu. Nanj so poslali Italijani celo vodljivi zrakoplov s strojnimi puškami. Balon je ostal nepoškodovan, dasi je bilo celo obzorje polno šrapnelskih oblačkov, a streli iz strojne puške so na Volčji Dragi ranili tri osebe. Seveda so iudi naši šrapneli pokali v bližini sovražnega zrakoplova, ki se je počasi obrnil v smer, odkoder je prišel, spremljan od neštetih oblačkov., ki so žareli v opoldanjem soincu, kakor v večerni zarji . .. Enako je sovražnik v ponedeljek obstreljeval Sovodnje, Peč in Št. Peter okoli poldne. V Št. Petru je meril po vsej priliki na glavno dovozno ccsto in pri tem je zadel z enim strelom v polno neko hišo, ki se je trenotno zrušila in pod razvalinami pokopala gospodinjo in dve svakinji, vse tri mrtve. Ostalih ni nihče ranjen. Bili so zunaj hiše v nalašč pripravljenem kritju, a ženske so kuhale obed! Možu, ki je doma iz hamburške okolice, sta ostala dva otročiča, da ga tolažita v težki preizkušnji. Naj jih potolaži Bog! — Granata je bila 24 cm kalibra!
Mi pa smo postali previdni. Izpraznili smo klet, očedili, pobelili in razkužili smo i jo. Ob ponovnih napadih — se skrijemo v i katakombe!... Sicer pa: najboljši b r a m b n i zid je Marija, je pridigal junaški kapucin P. Janez!
Bog in Marija z nami!
Vaš
Dr. Marijan,
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
Kra sna si, bistra hči planin!
Še šumijo "jeni krasni valovi kakor nekdaj, še se vije lepa cesta kakor nekdaj ob njenem bregu. Visoko nad menoj stoji veličastno svetišče Matere Božje na Sveti Gori, pa ne vec kakor nekdaj. Krasne cerkve, kamor so hodili vsako lelo tisoči ljudi ni več, le podrtije gledajo žalostno name. Ka!'o je bilo svoj čas tu lepo, ko smo se o poletnih večerih izprehajali po lepi cesti. Sedaj je čisto prazna, le tu pa tam
stopa kak vojak. Saj tu se ne gre več v Plave, Tolnrn. tmpak naravnost med laške postojanke. Tu, nekaj pred menoj je že močna pregraja čez cesto. Na desni je mala vasica. Tu imajo vojaki svoja stanovanja, ki stražijo prehod v Gorico. Niso hiše. Luknjam podobna so ta bivališča. Stisnjena so h kaki skali; nekaj kolov je zabitih v zemljo, nekaj desk okrog, vse pa je pokrito s kamenjem in zemljo. More se jih od sovražnika odvmjene strani zapaziti. »Stoj!« zakliče stražnik, »Kje je gospod poročnik?« Ga vprašam, »V svoji vili »Gu-sti«. Kar tu, skozi ta jark. Je že pisano na vratih.« Grem skozi jark in pridem do kolibe, nekoliko lepše od drugih. Na vratih jc z lepimi črkami pisano: »Villa Gusti«. Vstopim. Gospod poročnik mi koj )ame razkazovati svojo »rezidenco«. Nekoliko ni/.ka in ozka je, pa vse je tu, kar si moreš želeti. Del sobe, in ne ravno najmanjši, zavzema postelja. Toda ne taka, kakoršno si mi navadno predstavljamo. Nekoliko od tal vzdignjen nizeli zaboj je. Kamor pride navadno glava, jc še poševna deska. Vse je napolnjeno s slamo. Ako hoče gospod poročnik spati, razgrne čez slamo plahto, smukne v spalni žakelj, in kmalu sanja, kako je bilo svej čas doma na blazinah. Pred enim malim okencem stoji miza. Mala, šlirivoglata deska je, pritrjena ob leseno steno. To je ponočna, pisalna in jedilna miza obenem, zraven je stolica, zbita iz desk. Ako pride več gostov, sedijo pa na postelji.
Peč seveda tudi ne manjka. Sicer je majhna, da bi jo skoraj vtaknil v žep, toda vendar dobro ogreva »salon«. Stene so celo okrašene z lepimi slikami. Te je pustil prejšnji častnik, ki je bil izboren slikar. Sedaj si gremo še ogledat rezervne postojanke. Pot gre od ceste precej časa strmo navzgor. Na levi je vila »Bronia«. Sedaj v posesti gospoda piaporščaka. Urejena je približno enako kakor prva. Kmalu dospe-mo do zadnjih kritij. Spredaj je močna žična ograja, zadaj pa so iz težkega kamenja in iz kolov sezidana kritja. Tu stoje naši hrabri vojaki, -\cdno pripravljeni krvavo odbiti vsak poizkus Italijanov prodirati skozi Soško dolino do Gorice. Visoko gor na hriViu stoji skrita strojna puška. Grozeče gleda skoz mažo odprtino kritja, vsak trenutek pr:pra\ijena spustiti smrtonosne točo po pobočju in dolini. Ob pasu leh kritij pridemo zopet na ccsto. »Tu je gostilna »pri mrzli noči«, pravi g. poročnik. Je namreč najbolj protiorna zgradba. Kaj ho pa to? Barikada c ki zapira cesto. Od spredaj vidiš samo žične ovire in velik nasip kamenja z mal.m: odprtinami. Zadaj pa su vrata v nasip, i r. notri je precej velika soba Ker je pa peč j?I(o mala, in luknje za streljanje niso vedno dobro zamašene, že
11 STE K.
Naš 0'avni slan.
Še v nemško-francoski vojni je veliki glavni stan, ki se pri nas imenuje »cesarsko in kraljevo armadno višje poveljstvo«, sledil četam v sovražno deželo. Izpopolnitev brzojava in iznajdba telefona je že v rusko-japonski vojni privedla do tega, da ima višje armadno poveljstvo svoj sedež daleč za bojno črto.
Le ob priliki največjih bitk se je dosedaj podalo avstro-ogrsko višje poveljstvo na bojišče, tako tudi pri prodiralni bitki ob Dunajcu. Conrad je takrat potoval v posebnem vlaku z jedilnim vozom, katerega vse mize so imele brzojavne in telefonske aparate. Na stenah se je nahajala cela mreža žic. Na vsaki postaji, na kateri je vlak malo postal, je bil vlak zvezan brzojavno in telefonično z nemškim glavnini stanom, z armadnim višjim poveljnikom ceie bojne črte, z Dunajem in Berlinom. Ta žični promet je imel daljavo 4100 kilometrov in je omogočil šefu generalnega štaba, na temelju došlih poročil tudi tekom potovanja delati in odrediti potrebne stvari.
Sedež avstrijskega višjega poveljstva je jc menjal z czirom na potek operacij;
sedaj se nahaja v majhnem mestecu na severni meji naše države. V gradu, ki sc vzdiguje na starohistoričnih tleh, stanujeta najvišji poveljnik, maršal nadvojvoda Friderik in njegov šef generalnega štaba, baron Conrad pl. Hotzendorf.
Brezštevilna opravila avstro-ogrskega glavnega stana izvršujeta dve veliki skupini, katerih vsaka ima svojega šefa, obe sta pa odvisni od vrhovnega poveljstva nadvojvode Friderika in njegovega šefa Conrada. Kot namestnik načelnika generalnega štaba deluje podmaršal pl. Hofer. Uporaba bojnih sil, torej najtežja in najbolj važna naloga, pripada višjemu poveljstvu, katero neposredno vodi Conrad in katero se zopet deli v tri pododdelke; oddelek za vojne operacije pod Conradom, kateremu je najbližji general Metzger, oddelek za poročanje pod polkovnikom pl. Hranilovičem in končno podrobnostni oddelek t. j. personalije in drugo pod generalom pl. Kaltenborn.
Z operirajočim vrhovnim poveljstvom v najožjem stiku se nahaja drugi glavni oddelek: etapno vrhovno poveljstvo, katero nima naloge skrbeti samp za železnice in podobna prometna sredstva, ampak tudi za vse potrebe armade, kakor za pro-viant, streljivo itd. Šef tega oddelka, kate-lega važnost je jasna, je podmaršal pl. Kanik. Pod poveljstvom etapnega vrhovnega poveljstva se nahajajo razen polkov-
nika Strauba. ki vodi vojne transporte, vojne brzojavne naprave, intendanca in posebni oddelki za saniteto, pošto in pravosodje.
Različni oddelki armadnega vrhovnega poveljstva stanujejo v velikem dvonadstropnem poslopju, katerega sprednja stran šteje 23 oken. V mirnem času je bilo to poslopje šola Vsled straž, ki hodijo gori in doli pred tem poslopjem, si more vsakdo mislili, da se tu nahaja važna vojaška postojanka. Podnevi se zdi, da leži nad tem mestom globok mir; šele ponoči, ko iz vseh okenj pada svetloba na ljudi prazno cesto, se opazi, kako marljiva delavnost tam vlada, kamor prihajajo iz vseh kolov in krajev različnih bojišč brezštevilna brzojavna poročila. O teh brezštevilnih poročilih razmišlja gospodar črnega avtomobila, ki se skoraj vedno nahaja pred hišo.
Dohod do sedeža armadnega višjega poveljstva ni lahek. Ko sem se dne 15. septembra preteklega leta prvič pokazal pred njegovimi vrati, sein opazil, da sc ne vodi sicer zelo očita, ali vendar zelo natančna kontrola. Ta se še zojstruje, ako sc hoče dospeti v oni oddelek, v katerem dela načelnik z gospodi generalnega štaba. Tudi pri obiskih, ki se česlokrat vrše, se vrši ista kontrola. Da se okrajša to predolgo trajajoče postopanje, sem dobil na svoje ime se glaseče dovoljenje, da smem neovi-
rano vstopiti v prostore operirajočega vrhovnega poveljstva. S to pomočjo sem lažje dospel v drugo nadstropje, kjer deluje načelnik generalnega štaba. Njegova soba leži na koncu dolgega hodnika, na k<»terem se v številnih omarah in velikih črnih zabojih nahajajo akti in načrti; na neki šolski klopi sedi straža.
Šolske sobe, katerih vrata sc nahajajo na tem hod/.iku, imajo še številke in napise iz mirnih časov. Nekdanja učna soba za »zemljepis št. 93« je delovna in sprejemna soba Conradova. Zraven te sobe se nahaja št. 92, »atelje«, na katerem se nahaja napis: »Z načelnikom operirajočega oddelka ne more nobeden govoriti od 10. do 1. ure in od pol 7. do 8. ure zvečer.« Na to sobo meji številka 91, prejšnja velika risalna dvorana. Tam so razgrnjene ogromne karte, na katerih na temelju došlih poročil zaznamujejo generalštabni častniki sovražne postojanke z rdečim, naše in zavezniške pa z modrim svinčnikom. V obeh prostorih študira Conrad z generalom Metzger in mnogimi polkovniki generalnega štaba mnogo ur.
Čisto majhen prostor na desno, zraven risalne dvorane, soba za modele«, služi za čakalnico za one, s katerimi želi govoriti račelnik generalnega štaba. Skozi edino okno sc vidi na dvorišče, na katerem stoji vrsta avtomobilov. Naznanitev pri krilnem pobočniku pres' rbi armadni sluga Franc
Ihan, Kamnik, r. 1878; Jernej Novak, Trojane, 1883; Martin Oblak, Trata, r. 1873.
Padli vojaki 27. domobr. pešpolka: Bovcon Evgen, Gorica, Dežman Val«nt'ii, Lancovo, Radovljica, Dolenc Anton, Polhov Gradec, Ga'ovič Adalbert, Vič, Gn-lob Jožef, Miina, Grčič Rudolf, Bolna pri Pazinu, Judnič Anton, Črešnjevec pri Črnomlju, Kerkoč Ciril, Sv. Križ pri Gorici, Kešnar Aleksander, Cerklje pri Kranju, Klobučar Ivan, Šnuhel, Stopiče, Kontus Anton letaj pri Pazinu, Plevelj Ivan, Klanec pri Kamniku, Spagnut Evgen, Trst, Strmljan Anton, Vače pri Litiji, Taučar Ivan, Selca na Gor,. Trojer Ludovik, Renče pri Gorici, Vehor Ignac, Žiri, Veselič Jožef, Adlešiči pri Črnomlju, Založnik Franc, Polhov Gradec, Žnidaršič Franc, Podgora pri Kočevju.
zasitili svoje ime »k mrzli noči«. — 0^'c-dal sem si bil kar je bilo zanimivega. Vračam se domov. Seča vali svoje mod.e valove 5e vedno kikor nekdaj po slovtnsl.i zemlji, in jih tudi še bo. Saj sem jih videl, junake Prip>n\!;e)i" so do zadnje koplje krvi odbijati sovrčga od naše ljube domovine.
Krasilski strelci.
Telefon se oglasi:
»Halo, pokličite takoj vašega stotnika!«
Pustim telefon in stečem do stotni-kove koče. Trkati sem moral precej surovo, predno sem ga sklical.
Takoj je vstal in odprl,
»Pri telefonu vas kličejo.« Odgovoril ni nič, samo oči so se mu zaiskrile in v sami spodnji c.bleki je skočil do telefona. V telefonski sobici je ostal par trenutkov, nato pripiha ven ter pravi ordonancu:
»Aha, alarm; sedaj jih bomo. Fant, teci po moštvo!«
Sam se je hitro oblekel, poklical svojega psa »Fida«, brez katerega nikamor ne gre, ter mirnodušno opazoval početje moštva.
Alarm!
Vsi so vedeli, pri čem da so.
»Sedaj jih pa bomo, kaj Pavle?« se ie smeje obrnil k stotniku debelušast častnik.
Stotnik Pavle je pa pozorno gledal v smer, odkoder se je imel prikazati sovražnik.
»V strelske jarke!« se je glasilo povelje. Moštvo, ki se je bilo medtem zbralo pred stotnikom in prejelo municijo, je v trenotku izvedlo ukaz.
Megla je bila in dež je rosil. Počasi so se p1 azili naorej . . .
Pod hribom — morje.
Sovražnikov prihod je tudi morie raz-kačil: z vso silo se je zaganjalo v skale.
Zapihal je veter, megla se je vzdigala s tal in obzorje je postalo čistejše. Videle so se sovražne ladje, ki so se z nepopisno brzino oodile proti nam. Žarometi so delovali kakor za stavo, Iskali so sovražnika, da bi nam dali cilj. Končno se jim je to oosrečilo. Tooovi so začeli svojo pesem. Brizgalo je nad mojo glavo, da sem skoraj oglušil.
»Ho, pozor!« se oglasi za menoj stotnik Pavle ter me nemilo pogladi s svojo žilovko po zadnji plati. »Sedaj smo pa mi na vrsti. Fantje, pokažite, da ne nosite zastonj imena kranjskih strelcev.«
Fantje so razumeli in kakor toča se je vsipal svinčeni dež na krov sovražnih la-dij.
»Glej, glej. ladje se že obračajo!« me Čez kake pol ure opozori tovariš.
In v resnici, ladje niso mogle prenašati našega božanja ter so žalostno in brez vsakega usr>eha odjadrale proti domu. Še Pavletov Fido je parkrat zalajal za njimi in vsega je bilo konec. Smejati smo se morali.
Pavle je bil laškega poraza tako vesel, da nas je pohvalil z lepim govorom. In že je orišlo povelje, naj se poda moštvo spat. Podvojili smo straže in počasi odšli v gozd proti našim jamam. A zapeti smo morali še. Pavle je vzdignil svoj tenor, pevci so se zbrali in zadonela je slovenska pesem.
Potem je zavladal mir. Slišali so se le tihi enakomerni koraki straž tam daleč v ozadju. Parkrat je še zalajal Fido, nato vse tiho. Dež in burja . . .
Poddcset. E. Š., enol. prost.
UjeloiSki tabori v SiDiriji.
Pooblaščenec ameriške vlade si je ogledal v Sibiriji tabore vojnih ujetnikov in je o teh posetih poročal obširno.
O Tomskem taboru poroča, da je tam nastanjenih 20.088 ujetnikov. Med 483 častniki jih biva 75 v zidanem poslopju, ki je rabilo pred vojno v stan ruskim častnikom. V vsaki sobi stanujejo štirje častniki, stanovanja so prostorna in čedna in o ravnanju ž njimi se večina ni pritoževala ničesar. Častniki, ki so v Tomsku nastanjeni po privatnih hišah, uživajo celo različnih prostosti. Lahko se izprehajajo po prostranih senčnih vrteh, jih obdelujejo za zabavo ali igrajo športne igre. Nedostaje jim seveda knjig in ako bi se jim moglo preskrbeti teh, bila bi zanje velika dobrota.
V	Irkutsku biva 273 častnikov in sicer po ruskih častniških stanovanjih. Poročilo pravi, da stanovanja niso prenapolnjena. Poročevalec je poselil častnike v spremstvu taborskega poveljnika in jih je povabil, naj mu izrazijo pritožbe o ravnanju ali sicer, ako jih imajo. Poveljnik je obljubil, da izpolni skoro vse prošnje, le večje prostosti ni hotel dovoliti, ker so baje malo prej ušli trije turški častniki in se morajo radi tega ukazati ostrejše varnostne nared-be. Splošno se je vedel poveljnik uljudno in ujet polkovnik se je izrazil pohvalno glede upoštevanja pritožb.
Tabor v Innokentijevskiji je oddaljen okolo deset vrst od Irkutska, a tja se pride preko skoro nedostopnega močviria. Tabor nadzira polkovnik Rostostov, navidezno dobrosrčen in razumen mož. Nastanjenih je 175 častnikov in 4494 mož. Poleg teh ujetnikov ima polkovnik Rostostov oblast nad 5000 ali 6000 ruskih vojakov. Poveljnik je dal napraviti častnikom družabne prostore s skupno obednico. Poročevalec je govoril z mnogimi častniki in vojaki, a pritožbe ni čul nobene.
V	Čiti je 26.185 ujetnikov, med njimi 505 častnikov, večina pa ni v Čiti temveč v dveh taborih v Antipihi in Peščanki in sicer zunaj mesta v bližini kolibam ruskih vojakov, ki so odšli sedaj na bojišče. Oba tabora sta nameščena v mladem prostranem jelovji peščenih tal in ležita dokaj nad mestom v lepi zdravi legi. Kolibe če-dijo skrbno ter pazijo, da se v poslopja, opravo in obleko ne zanese mrčes. V božjo službo je določena ujetnikom velika koliba. Splošno izgledajo tu ujetniki iako zdravi. Stanovanja so prikladna in hrana dobra ter okusna. Častniki stanujejo v prostornih prejšnjih stanovanjih ruskih časlnikov.
Najslabše so razmere v Nikolsk-Usi-rijsku, kjer je nastanjenih v dveh taborih 15.000 ujetnikov. Razven deset vojaških zdravnikov so vsi ujetniki moštvo. Prvo in večje taborišče je dokaj nepovolino. Vsi ujetniki tožijo, da ne dobe poslanih jim zneskov. V devetih zidanih in osmih lesenih kolibah so tla umazana in vidi se na prvi pogled, da do snage jim tu ni. Tudi ujetniki ne napravijo ugodnega vtisa, ostanki jedi leže po tleh in posteljah. Pritožujejo se radi hrane, katero dolže bolezni škor-
buta, ki je razširjena med njimi. Poročevalec se je razgovarjal delj časa z zdravniki. Gospodje stanujejo v prejšnjih častniških stanovanjih v bližini glavnim kolibam. Pritoževali so se, da straže grdo ravnajo ž niimi, tako častniki kot moštvo, ki sujejo radi s puškinimi kopiti. Tudi jim branijo, da bi se umivali, ali jih silijo, da bi se umivali v umazanih lužah za barakami. Poročevalec se je pritožil glede tega, posebno pa glede suvanja na pristojnem mestu. Tudi spremljajoči ga stotnik Caspari je podpiral pritožbo. Častnik, ki je spremljal oba po taborišču, je obljubil stotniku Caspari, da bode preiskal stvar in mu poročal ustme-no. A ne stotnik ne poročevalec nista ni tedaj ni kasneje dobila nobenega pojasnila.
Vse drugače prijazno je manjše taborišče z 2500 ujetniki. Tukaj so kolibe snažne in lepem redu.
V Razdoloju je v dveh taborih 8000 ujetnikov. Prvi ima 150 častnikov in 4000 vojakov, drugi 4000 vojakov. Ujeti častniki stanujejo v dveh nadstropjih povsem zidane vojašnice, odkoder so odstranili moštvu namenjeno opravo. Prej so uživali častniki dokaj prostosti, odkar pa jih je enajst pobegnilo preko kitajske meje, so ostalim dosti prikrajšali prostost. Poročevalca so prosili častniki takoj, naj posreduje pri polkovniku glede omiljenja prikraj-šav in skoro vsem prošnjam je ugodil polkovnik. Moštvo se mu je zdelo tukaj od vseh ujetnikov, kar jih je videl po taborih, v najboljšem položaju. Najbrž radi tega, ker imajo prikladnega posla.
O taboru v Krasnojarsku poroča: Minulo pomlad se je razširila med vojnimi ujetniki v Krasnojarsku prav zelo bolezen pegasti legar, ki je divjala do julija vedno huie. Povzročile so jo menda tudi tukaj uši, ki jih imajo vsi iz strelskih jarkov došli ujetniki. A omejili so kugo vendar, da, ukrotili. Dočim je od februarja do julija umrlo na legarju in pegastem legarju v Krasnojarsku nad 1000 ujetnikov, ni sedaj na pegastem legarju nihče bolan, le šest bolnikov je, ki so na sumu, da imajo trebušni legar. Okolo 5000 ujetnikov iz Kras-nojarska so poslali na jug na delo k železnicam in v rudnike, zato je v taboru sedaj le 3000 ujetnikov. Razven teh je nastanjenih v Krasnojarsku 800 častnikov, s katerimi ravnajo lepo.
Plačo so ujetim nemškim častnikom znižali pred šestimi tedni od 50 na 28.40 rubljev mesečno, to zato, ker imajo ruski ujeti častniki na Nemškem le toliko plače. Avstrijski častniki pa dobivajo 50 rubljev kot prej. Z vsemi častniki ravnajo splošno prijazno in smejo ostajati zunaj navadno do desetih zvečer.
Nanovo grade 70 kolib, vsako za 250 mož. Grade jih po ruskem načinu in jih okopavajo in obmetavajo z zemljo. Tako odete bodo gotovo prikladno zimsko bivališče.
M junakov.
Januarja 1916 padli vojaki 17. pešpolka; Josip Hotko, Sromlje, Brežice, rojen 1894; Marij La>:zanella, Trident, lojen 1897; podd. Anton .'erovšek, Št. Rupe't, Kranjsko, r. 1896; K en Borštnik, občina Grosuplje, poročnik v r. Adolf Schipok. Celovec, r, 1893; Jacez Ahčin, Račna okr. glav. ljubljan. ckol., t. 5 892; Anton Udovč, Škocijan, Krško, r. 1886; Anton Just .i,
posredovanjem generala Metzgerja tudi ustmeno izdaja zapovedi ali da od njih zahteva posamezna pojasnila. Proti 2. uri gre Conrad k vrhovnemu armadnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku, in šele po poročilu pri nadvojvodi h kosilu.
Znano jc, da so ob priliki poročil, katere je za časa nemško-francoske vojne naznanjal Moltke dnevno cesarju Viljemu, bili navzoči, al' samo kot poslušalci, poveljnik vojne pisarne, vojni minister in dokler se je nahajal stan tretje armade v Versaillesu, tudi prestolonaslednik. Vsega tega ni pri poročilu našega načelnika generalnega štaba Samo prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Josip je bil parkrat navzoč. Po dogovoru in sporazumu z nadvojvodo Friderikom se odpošljejo pripravljene naredbe. Razdeli jih Conradov krilni pobočnik, katere se potem sporoče na določeno mesto, ali s pomočjo telefona ali pa brzojava.
Conrad se sedaj odpočiva, pa gre na izprehod, brez; ozira na vreme, pa naj je slabo ali ne. Med 5. in 6. uro se vrne v svoje stanovanje, kjer pije kavo in rešuje svojo korespondenco. Ob pol 8. uri se zopet vrne v glavno poveljstvo, da sprejme naznanila šefov oddelkov, ki delujejo v operacijskem oddelku. Okoli 10. ure predloži šef generalnega štaba svoje odredbe v odobritev vrhovnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku. Zaradi tega večerja Conrad ob 11. uri aji pa še pozneje. Ker ima Conrad navado, da pred spanjem še bere, zato zaspi šele okoli 1. ure ponoči. V važnih trenutkih je delai s častniki generalnega štaba tudi pozno v noč.
Da se spozna Conrada kot človeka, jc najboljša prilika, kadar gre veliki vojskovodja na izprehod, ali pa uro pozneje pri
Kako ie sedal oa Sv. Gori pri Gorici.
Izvirno poroCilo »Slovencu.)
Dne 17. avgusta lanskega leta me je prišel nek nadporočnik v imenu podpolkovnika in njegovega bataljona povabit za drugi dan, 18. avgust, k cesarski maši in častniškemu obedu. Po končani sveti maši ua cesarjev rojstni dan je bil skupen obed. Gospodje častniki so bili Ogri in Rumuni. Med obedom me vprašajo, zakaj tukajšnji kmetje imenujejo Sv. Goro; Monte Santo, ko so vendar sami Slovenci, in po slovensko se pravi: Sv. Gora. Ravno od teh gospodov bi ne bil pričakoval nikoli takega vprašanja. Zato je bila moja zadrega dvakrat tolika. Da ne bi ostali naši ljudje pred tujci osramočeni, je bilo treba stvar pojasnili. Pa kaj naj rečem v opravičenje, da bodo izobraženi ljudje tudi verjeti mogli. K sreči mi je prišla prava misel v glavo. »To je zato,« pravim, »da bi gospodje ljudstvo lažje razumeli..- V tem slučaju je bila to resnica. Toda je neštevilno drugih slučajev, ko prav nič ne pazimo na lepoto svojega jezika, iemuč brez pomisleka vlačimo od vseh vetrov pokvečene in pomečkane tujke v svojo materinščino. Tako je na primer »andaht« zelo dolgo »durala«, čeprav imamo za vse drugo vedno dosti »cajta«. Nemci si ravno zdaj v vojskinem času po časopisju prav vztrajno prizadevajo temeljito očistiti svoj jezik tujk in spakedrank. Posnemajmo jih.
Te dni mi je nek poročnik povedal, da je Sv. Goro zopet zadela težka sovražna granata. Idoč v nedeljo, dne 9. jan., iz Grgarja domov, stopim mimogrede gori. Vzel sem s seboj tudi svečke in jih prižgal na grobeh, ker mi je na vernih duš dan to spodletelo. Pa vse je pri starem, samo ona gora skal, tramovja in opeke pred obhajil-no mizo se je vsled vednega deževja za polovico znižala. Podpora na ka.rdinalo-vem grobu je bila zopet odstranjena. Ne vem, komu je take na potu. Kar je pa še več, je to, da sem našel zdaj vlomljena tudi vratica v tabernakelj. Dotični je gotovo mislil, da smo spravili tiste »milijone« notri, o katerih verski nasprotniki vedno trdijo, da jih imajo samostani. Zlobneži in bedaki korakajo skupaj. Mali križ je nekdo že davno odtrga! od vratic; da se bo pa kdo tudi vratic samih lotil, ne bi bil mislil.
Ob stopnjicah proti vrhu sem našel že dve trobentici razcveleni. Slike razvalin,
večerji. To, s čemer se Conrad najbolj odlikuje, je njegova skromnost, katera mu otežuje igrati vlogo velikega moža. Kadar se ga posluša pripovedovati o dogodkih svetovne vojne, se človeku usiljuje misel, da ni na svetu nič lažjega kakor poveljevati velikim vojskam. On pravi, da je edina njegova zasluga, da se je od prvega začetka brigal, da. naše in sovražne postojanke zaznamujejo na zemljevidu. Mnogo mu pomaga pri njegovem delu posebno dvoje: talent, da se v trenutku otrese vseh zunanjih vtisov, in njegovi fenomenalni spomini. Pl. Hoen mi je pripovedoval, da ve Conrad ob priliki važnih dogodkov točno za kraj vsakega bataljona in da ga v najkritičnejših trenutkih ne zapušča spomin. Ko je pripomnil nadvojvoda Friderik pisatelju teh vrstic: »Conradova skromnost je preveč velika.« je bila s tem izrečena popolna resnica. Načelnik generalnega štaba nima rad, kadar govori kdo o mnogih odlikovanjih, katere je dobil posebno za časa vojne. Ne sme se pa zalo misliti, da mu ne napravijo veselja mnogoštevilna pisma in pokloni, katere neprenehoma dobiva.
Najprej je Conrad želel, da se ničesar ne piše o njegovi osebi, njegovem delu in o odlikovanjih, ki so mu bila podeljena. Ali sčasoma se je pa vendar moral prepričati, da se je temu nemogoče izogniti. Malo se briga za slavo. »Popolnoma vseeno mi je, kaj se bo poznej govorilo o meni,« mi je rekel, »to mi more biti tudi popolnoma ravnodušno, samo da se sedaj posreči, da storim nekaj dobrega.«
Čeprav se ob priliki večernih pogovorov pri Conradu vojska ne spominja, vendar v pogovoru s civilnimi osebami ne izključuje vojaških pogovorov, Posebno se
Kožar. Pošten Kočevar služi, kakor dokazujejo mnoge kolajne in križi na njegovih prsih, že dolgo Navdušenje, katero goji za ekscelenco Conrada, ne pozna nobenih mej.
Pred posebno mizo načelnika generalnega štaba je pregled čez sto bojišč, čez obsežne dežele v trenutku jasen. On obvladuje dežele, mase, ki se v njih premikajo . . . Lep je slučaj, da deluje v sobi za zemljepis. Zabava z njim se razvije iz logičnega. Marsikaterikrat pripoveduje o epizodah, in kar opisuje, vse je hitro, ali kljub hitrosti polno karakteristike.
Ta vtis sem dobil za časa svojega enotedenskega bivanja v velikem glavnem stanu. Moge! sem si malo bolj natanko ogledati delovno sobo. Skozi dvoje oken se vidi na trg in na v daljavi ležeče gozdove. Pri levem oknu stoji Conradova pisalna miza, pri desnem njegovega krilnega Dobočnika. Med obema oknoma sloji še stoječi pult. V sredi sobe, na dveh velikih mizah so razprostrti velikanski, s kamenjem oteženi zemljevidi. Na njih leži zbirka barvastih in črnih svinčnikov, kakor tudi merilo in šestila. Veliki zemljevidi so obešeni po stenah in omarah, tukaj Rusija, lam Italija, med njima pregleden zemljevid Evrope. V nekem kotu se nahaja umivalnik, razen tega nekaj lesenih stolov — to je cela oprava.
Delo, ki ga izvrši Conrad, je natanč-fo razdeljeno: Ob 7. zjutraj vstane, si umije telo z gorko vodo in okrepča telo s telovadbo. Nato jč zajulrek, ki obstoji iz kave in suhega vojnega kruha, nato pa sprejme svojega krilnega pobučnika podpolkovnika Rundmanna, kateri mu prinese došla poro- ! čila in naznanila, katera sprejema Conrad, | ako je nujno, ludi ponoči. Poročila se ta- 1
kcj preštudirajo na zemljevidih, nato na kratko pregleda časopise, od katerih navadno bere ->Reichspost«, »Neue Freie Presse«, »Zeit« in lokalni list. Ob pol desetih gre v spremstvu svojega krilnega po-bočnika na enourni izprehod. Te navade se strogo drži. Samo v zadnjih tednih pred prodiralno bitko ob Dunajcu je opustil to edino, za svoje zdravje skoro neobhodno potrebno navado.
Točno cb pol 11. prihaja Conrad v svojo delovno sobo. Tu mu najpreje poroča general Metzger o poročilih, katera so prišla po zadniih nočnih vesteh, in izdaja potrebna navodila z ozirom na te vesti. Nato sprejema poveljnike posameznih oddelkov glavnega poveljstva, generale Metzgerja, Kanika in Kaltenborna, pod-maršala pl. Hofeija, polkovnika Strauba in pl. Hraniloviča, generalmajorja Scham-schula, poveljnika poljskega brzojava in druge obiskovalce. Nato prebere vsa poročila, katera pridejo, dokončuje osebne stvari, proučuje na zemljevidu situacijo, operativnemu oddelku daje glavna navodila, katera se pozneje izdelujejo. Ob pol 1. uri gre redno v prostore operacijskega oddelka, da se dogovori z generalom Metz-gerjem in z generalštabnimi polkovniki, kateri delujejo v tem oddelku. Tu se potem izdelujejo tudi projekti, kateri se pošiljajo glavnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku, da i?.da naredbe za posamezne operativne oddelke. V posameznih slučajih sestavlia Conrad osebno vse važnejše naredbe. Drugače oa redno vse najnatančnejše preštudira. Nobena naredba ne sme biti odposlana, dokler je ni on Sam pregledal. Brzojav in telefon mu omogočujeta, da je v neposredni zvezi s poveljniki posameznih operativnih oddelkov, in da jim s
ki jih je prinesel zadnji »Ilustrirani Glasnik«, ne morejo biti iz zadnjega časa, ker zdaj je še vse žalostnejše v samostanu in po cerkvi, ki je vsa v razvalinah.
P. Frančišek.
Vojaška pokopališča na Krasu.
Za v vojni padle bojevnike se skrbi, kolikor mogoče po razmerah, za posebna grobišča, da se tako ohranijo za bodoče čase. Posebno se za to skrbi na bojišču ob Soči. Tu se vodi pozicijska vojska, in izgube na naši strani, tudi ob laških navalih, niso posebne, zato je mogoče, da se padle junake lepo pokoplje, postavi križe z imenom padlega, Vojna vodstva si prizadevajo, da, če le mogoče, dobi vsak padli tudi svoj grob s križem. Na Doberdobski planoti je to združeno s precejšnjimi težavami, Svet je tu skalnat. Le po kotlinah in dolinah se dobi dovolj zemlje v ta namen. Zato so v teh »oazah« Krasa nastala prava vojaška pokopališča. Marsikje pa so se napravile lepe terase in nanosila zemlja in tako napravilo lepo pokopališča. Najlepše tako pokopališče se nahaja v Segetih ob cesti proti Lokvici, Tukaj počivajo pred vsem Madžari in Srbi. Sedaj bodo prišli tudi Slovenci. Sploh skrbe Madžari in Hrvatje mnogo bolj kakor mi. Ti gledajo, ako je le mogoče, da postavijo vsakemu padlemu tovarišu križ z napisom, mi, Avstrijci, nismo tako marljivi. Pokopališča so postala skoro vse doline na planoti. Posebno razsežno je ono pri vaseh Mikoli—Serleti. Tukaj počiva tudi bivši stotnik topniškega polka R. pl. Thoms, ki ima lasten grob in lesen križ z napisom: »Našemu, nad vse priljubljenemu poveljniku.« Tukaj se dobi vojake vseh narodnosti, mnogoštevilnih krdel. (V prvih bojih je namreč naša soška armada sestajala večinoma le iz črno-vojniških in maršbataljonov.) Narodnostnega boja ni med njimi; vsi snivajo mirno-večni sen in čakajo vstajenja. Škoda le, da bo veliko imen teh junakov spral dež, ker so pisana s svinčnikom. Kar se drugih pokopališč tiče, je poleg že imenovanega v Segetu najlepše ono v Hudem Logu. V precej obširni dolini stoji lep lesen križ, po dolgem v dolini pa so lepe vrste grobov, Skoro vsak junak ima svoj grob in križ z napisom in datumom, kdaj je umrl za domovino. Pokopani so pa tu le tisti, ki so bili težko ranjeni v boju in so umrli v sanitetnem zavodu. Tudi par laških vojakov 124. polka počiva tu med našimi. Nekaj spodnještajerskih Slovencev čaka tu večnega vstajenja v družbi s Čehi, Nemci, Ogri in Hrvati. Lahka jim kraška žemljica. Razume se, da so padli pokopani tudi v Doberdobu, Novi vasi, Opatjem selu in drugod.
Po vojni, naravno, bo večina teh pokopališč izginila. Kraševec ima malo zemlje in rabil bo doline, da se preživi. Naloga domovine bo pa, da postavi svojim žrtvam na mestih, kjer so bili pokopani k večnemu počitku, vsaj dostojne spomenike, na katerih bi se morala ohraniti imena vseh padlih. Zato bi se moralo že sedaj paziti, da nam dež in vihar ne uničita tega, preden bi se taka ideja mogla izvršiti. Od v I. in II. soški bitki padlih je že sedaj dosti imen izgubljenih, ker se je takrat premalo gledalo na to. Za domovino bodo morali soški junaki ostati v večnem spominu.
mora poudarili, koliko on tudi tukaj polaga na praktično stran. Nasprotnik vsake takoimenovanc vojaške učenosti, smatra vse one, ki se bavijo izključno z vojaškimi študijami, izgubljene za praktičen poklic. Conrad ni samo vojak od nog do glave, ne študira samo vojaških stvari, ampak bere tudi modroslovna, politična in zgodovinska dela. Vsled znanja več jezikov se mole baviti tudi z inozemsko književnostjo. Govori ne samo italijansko in francosko, ampak tudi rusko, hrvatsko in češko. Tudi mažarski in poljski jezik rnu nista tuja, S posebno ljubeznijo se pa bavi Conrad z upodabljajočo umetnostjo.
Kakor Conradov karakter, tako je tudi njegovo govorjenje vedno mirno in umerjeno, Samo tedaj govori bolj s po-vzdignjenim glasom, kadar govori o naj-višiem gospodu cesarju, ali pa kadar hvali čete. Zaninrvc ie, kako se je izrazil o različnosti bojev na vzhodu in jugu. »Tam doli na laškem bejišče, tam veje Radeckyjev duh. Kar tu naše čete vzdrže, spada k najlepšemu in največjemu te vojne. Zanimivejše je bilo morcb;ti svoječasno na Poljskem.« Že dolgo let služi Conrad pl, Ilotzendorf svojemu najvišjemu vojnemu gosDodu z neomejene zvestobo. Njemu in njegovi vojsk,' posvečuje tekom svetovne vojne vse svoje bogato znanje, vse svoje moči. Najlepše plačilo je za njega cesarjevo zadovoljstvo in zaupanje, ki ga uživa v vsi avstrijski vojski. Danes stoji ta vojska po 17mesečniii silnih in junaških bojih zma-gonosna na vseh treh bojiščih in ponovno cdmeva v njenih vrstah kakor tudi v vseh pokrajinah naše domovine sveta pr:sega zvestobe:
» Vse zn dom in za cesarja, za cesarja blago kri.«
Naša šolska mladina in vojska.
Kakor je »Slovenec« žc poročal, je c. kr. deželni šolski svčt Kranjski pred kratkim izdal poseben odlok, s katerim pozivlje mladino vseh šol, da se patriotično udeležuje svetovne vojske s tem, da daruje in zbira tedenske dvovinarske doneske v vojne namene. Te dni razpošlje imenovani šolski svet vsem ljudskim šolam drobno pesem, ki naj jo dobe otroci v kar največjem številu v roke. Pesem ima namen, podžigati otroke v navdušenju za zbiranje tedenskih dvovinarskih darov in netiti v mladih srcih čuvstva domoljubja in plemenitega usmiljenja. Pesem je v otroškem duhu in preprostem, narodnem tonu zložil c, kr, deželni šolski nadzornik za ljudske šole, dr. Mihael Opeka. Glasi se tak6-le:
Pesem o vinarjih.
Ajmo, ajmo — vinarje zbirajmo, jih za vojsko, jih za zmago dajmo!
Vinar drobni majhen je denar, pa je vendar velik božji dar: vsak daruj dva vinarja na teden, pa bo videl, kaj je vinar vreden!
Vsak dva vfnarja na teden dni — to veliko tisoč kron rodi,.. Oj kako smo svetlih krone veseli! Kaj li ž njimi bodemo začeli?
Ajmo, ajmo — vinarje zbirajmo, za junake naše jih ravnajmo!
Glej po bojnih poljih te vrst6, kakor levi hrabro se bord: bomo lepih jim darov poslali, bomo njih pogum še bolj podžgali..,
Tam po bolnicah pa — večni Bogi — hodi ranjenih junakov stok ,.. ranjencem hladil, krepčil nesimo, z vinarji jim rane pocelfmol
Ajmo, ajmo — vinarje zbirajmo in nesrečnim, bednim pomagajmo!
Oče — mož — je v strašni vojski pal, kri, življenje — vse je žrtvoval: naj ne bodo nam ušesa gluha, dajmo vdovam in sirotam kruha!
Kdor pustiti mora rodni krov, trd po svetu je korak njegov: pribežnikom nudimo utehe, krepke hrane, gorke, varne strehe!
Ajmo, ajmo — vinarje zbirajmo, dobra dela ž njimi opravljajmo!
Gdri, tam, kjer zvezd nebroj miglja, tam je sveti, dobri Bog doma in ljubeče On nad vsakim čuje, kdor za brate dela in daruje .,,
In naš cesar bo ta hudi čas, svetli cesar slišal bo o nas: pa pohvali on si to mladino, ki žrtvuje kaj za domovi^-. . . .
Ajmo, žjmo — vinarje zbir&jmo, in Bogu jih in cesarju dajmo!
M neo z doma.
Dnevi meseca julija in avgusta leta 1915. nam ostanejo globoko v spominu do konca dni. Z veseljem in radostjo smo gledali prve čase naše vojske, kako je naše zlato žito rumenelo; kako je koruza temno zeleno bujno rastla; kako so krompirja bile polne njive, kljub temu, da so ga vojaki veliko porili in pohodili; kako je tudi trta letos izvenredno bogato trgatev obetala.
Po dnevih pomanjkanja in pritrgova-nja se je vsakdo veselil dobre letine, ki nam jo je usmiljeni Bog pokazal, in komaj smo čakali, da bi se po dolgem času spet enkrat nasitili z domačim kruhom.
Mlado in staro je hitelo s podvojeno pridnostjo orati, kopati, žeti in spravljati, da se tako nadomestijo oni, ki so pri vojakih in da se tudi njim pripravi kos poštenega kruha, ko se po slavni zmagi vrnejo domov,
Vse polje je kazalo tako lepo, kakor še nikdar prej. Menili smo, da je to nameček za lansko pomanjkanje. Kesneje šele smo spoznali, da je bil to le nameček k naši žalosti, da smo se toliko težje ločili od svojega doma.
Vsi smo bili prepričani, da Italijani nikdar ne pridejo čez. Ali gromenje topov, ki smo je čuli podnevi in ponoči prav nad nami, nam ni dalo spati, ampak le misliti in misliti.
Dokler ne priletajo granate v vas, ni še strahu, čeprav je sovražnik blizu. Ko začnejo priletavati granate v vas, tedaj zbeži mir, spanje in veselje. Ljudje postanejo nepokojni, upadli in kakor brez glave.
Naša vas je bila od začetka pod artilerijskim ognjem. Prvo obstreljevanje po laških torpedovkah, ki je bilo sicer brez vsakih posledic, je napravilo na nas že velik vtis. Nekateri so po končanem obstreljevanju začeli spravljati skupaj svojo prtljago in so nemudoma odpotovali proti Ljubljani, drugi so se veselo zbirali skupaj kakor po končani grozni nevihti in norce brili z Italijani, tretji, posebno naši stari, so se jezili nad mlajšimi, čemu postopajo, mesto bi šli delat, očitajoč jim, kaj bo dala j vojska.
Veliko težavo smo imeli, predno smo naše stare prepričali o nevarnosti laških granat. Oče Tonkov je obsipal koruzo one dni. Ko so pa začele laške granate priletavati na njivo, se je nekoliko pojczif, godr-njaje, da bodo s tem neumnim streljanjem vso koruzo pomcndrali, in ko je videl, da je njegovo delo brezuspešno, ker Italijani razgrebejo, kar on prisuje, tedaj je vzel svoje orodje in začel na drugem koncu obsipati, jezeč se vedno, da bodo Italijani vso koruzo pomcndrali in se ne ve, kdo bode plačal škodo.
Sčasoma smo sc od naših starih tudi drugi privadili gronienju lopov, hreščanju granat, pokanju pušk in hrumu in šumu, ki spremlja vojsko. Smejali smo se tistim, ki so na prvi hip pobegnili od doma. Tudi naši so se že toliko privadili gronienju topov, da so na paši klobuke lučali v zrak, ko so laške granate letale čez njihove glave, V gruče so se zbirali in kričali: Fcucr! Bunk! Nicnte per Taljan! Nedolžnost pač ne pozna nevarnosti. Pa saj si tudi mi nismo prav predstavljali vojskinih grozot, dokler smo bili doma.
Po sv. Ivanu jc bil položaj vedno resnejši, Sv. Ivana nismo motfli oraznovati več
v svoji župni cerkvi. Italijani so streljali s topovi, kakor neumni. Granate so večinoma letele črez v hrib. Samo par jih je padlo v vas. Črez nas so pa letele noč in dan nepretrgoma od obeh strani.
Oče Tonkov je kosil deteljo one dni. Ko pa pride domov, kaj zagleda v njegovo največje začudenje? Pri Tonk.ovih so nakladali balo in se napravljali z doma, kakor drugi. Njemu nikakor ni šlo v glavo, kako in zakaj to? Povedali so mu, da je prišel ukaz, da morajo vsi z doma. On pa si ni dal dopovedati, kakor tudi ne drugi naši stari, in je vedno trdil, da so vsi neumni, od največjega do najmanjšega, ker se je zmešal ves svet.
Sklenili so ostati doma in nihče jih ni mogel drugega prepričati. Trdili so, da tam so rojeni in da tam hočejo tudi umreti. Več dni je zbor naših očetov in naših mater varoval naše domove, ko so že vsi drugi odšli. Slednjič so se morali tudi oni pokoriti ukazu in s težkim srcem zamistiti svoj rojstni dom. Ali mnogi so mogli preboleti tega udarca in raje kakor bi begali okrog po svetu, so se preselili na oni svet, kjer ne gledajo več gorja in bridkosti, ka-koršno so gledali zadnje dni njihovega po-zemeliskega potovanja; kajti Bog je njih plačnik.
_Mi pa begamo okrog po nepoznanih krajih med neooznanimi ljudmi, noseč svoje gorje v svojem srcu, zavedajoč se svoje nesreče na tujem. Edino željo imamo vrniti se domov in se razjokati nad našimi razvalinami, da nam srce ne poči prevelike žalosti.
Trnovo, dne 5. januarja 1916.
Jan. Kos, kurat.
Janezi v juden&uron.
Naši fantje se v Judenburgu prav dobro počutijo. Življenje je v primeri z drugimi mesti tu še dokaj poceni. Ljudje so zelo prijazni in naši vojaki sc z njimi dobro razumejo. Po gostilnah in kavarnah so povsodi na razpolago slovenski časopisi (»Slovenec«), Skupna sv. maša je vsakih 14 dni v župni cerkvi. Pred odhodom vsakega oddelka je sveta spoved in skupno sv, obhajilo; ker tu ni slovenskih duhovnikov, prideta vselej spovedovat dva slovenska vojaška kurata. Splošno se opaža, da diči Janeze globoka vernost slovenskega naroda. Vsak večer je videti v župni ccrkvi mnogo naših vojakov, ki priporočajo božjemu varstvu sebe in doma ostale. Le škoda, da tu ni stalno slovenskega duhovnika, kajti marsikdo bi rad že pred zadnjimi dnevi opravil sv. spoved. Ali bi se temu ne dalo odpomoči?	J, S.
Rus postavljenih, kakor pravijo ruski ujetniki, nad 600 topov, med njimi mnogo japonskih, ki so zelo težkega kova. Iz teh topov bruha sovražna •artiljerija že od Božiča pa do danes skoraj neprestano noč in dan tako gosti ogenj, da si ga še nihče, ki sam ni osebno na fronti, ne more predstavljati. Rusi namreč dobro vedo, da so naše postojanke na bukovinsko-gališkem delu bojišča izredno močno utrjene in jih morajo s topovi prej uničiti, predno jih je mogoče uspešno naskočiti. Pionirji smo mnogo mescev delali vsakojake naravne in umetne zapreke, žične ograje, betonirali strelske jarke in okope, polagali mine itd.
Najhujši sovražni naval, kar sem jih jaz doživel na tem bojišču, je bil dne 27. decembra 1915, Mi stojimo izhodno od Črno-vic. In ruski car je baje izdal strogo povelje na celo rusko armado, da morajo biti Črnovice do 7. januarja zavzete, naj stane, kar le hoče. To so Vam bili boji! Najprvo sta se poskusili naša in sovražna artiljerija. Ogenj je bil tako gost, da na celi fronti menda ni bilo prostora, kamor ne bi bila udarila kaka krogla. Mi smo bili dobro zavarovani. Le poedine straže so stale, in sicer tudi dobro skrite in zavarovane na prostem, vse drugo vojaštvo pa je bi o v globokih kritjih. Topovski boj je trajal od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer, ledaj je ruski ogenj že nekoliko ponehal. Vedeli smo, da bo sedaj začela naskakovati ruska infanterija, katero bodo častniki in kozaki v ozadju gnali z biči v boj. In res je bilo tako. Od pol 7. ure naprej se jc začel naskok infanterije. Naš poveljnik jc dal povelje, naj bodo vsi topovi, vse strojne puške, kakor tudi puška vsakega infante-rista in drugih vojakov pripravljene na eno skupno veliko salvo proti naskakujočemu sovražniku. Eilo je točno ob tri četrt na 7. uro dne 27. decembra 1915, Dalo se nam jc povelje: »Ogenj!« In iz stotero topov in strojnih pušk ter več tisoč infanterijskih pušk je zadonel en ogromen strel. Rusi so bili že došli do naših žičnih ograj, in sice v šestih^ rojnih vrstah. Naše salve, ki s sledile druga drugi, so pred ograjami pc kosile mnogo stotin Rušov. Prve vrste" s bile popolnoma uničene. A naskok jc sledil naskoku, dokler Rusu na tem delu bojišča ni zmanjkalo ljudi. Boj je trajal dc 4, ure zjutraj, čez 10C0 mrličev in šc več ranjenih Rusov je ležalo pred našimi ogra jami. Šc danes, 2. januarja, mrtvecev nihčk ni pokopal. In boji, kakršni so bili dne 27. decembra, se ponavljajo sedai dan zs dnevom. Naši poveljniki upajo, da Ru nikdar ne bo prodrl naše fronte. Bog daj da bi bilo res! Pravijo, da so tudi severm od nas, ob reki Strypi v Galiciji enako hud boji. Vreme ni posebno mrzlo, je mnoge boljše, kot lansko leto, ko smo v Karpatih zmrzovali.
Mnogo pozdravov! A. V.
Moiizatiio žen
Slovenski pionir oplsu;e bo:e pri črnovi-caii. *
Pionir Anton Verbajs iz Krčcvine pri Mariboru piše dne 2. januarja svojemu prijatelju:
V Bukovini ob besarabski meji (na izhodni strani Čcrnovic) sc vršijo že dober teden hudi in zelo krvavi boji. Rusi so nas napadli z veliko premočjo. Imajo baje toliko topov, da je v razdalji dveh metrov postavljen po eden top. Od mesta Bojan, ki lc ži ob rumunski meji, in do mesteca Zalcščvki na severni strani Dnjestra ima
( Vse avstrijske ženske organizacije booo v_ bližnjih dneh vojnemu ministrstvu stavile bistveno enake predloge o ženskem delu zadaj za fronto, Kot prvi predpogoj za pomnoženo žensko delo v gospodarstvu in javnih službah stavijo zahtevo, da se izpopolni varstvo mater in mladine, da bodo žene novo delo opravljale brez skrbi. Žene bodo za javno delo mobilizirane v treh skupinah, ročno in strojno delo, delo izobraženih, v tretjo skupino pri-dejo ženske moči za socialne dobrodelne naprave. Žene bodo storile na vseh teh po-l|ih obilo dobrega, ko bodo popolnoma spoznale resnost časa. Mnogo žen je to spoznanje že dobilo in take so kakor nalašč za javno delo. Predlogi ženskih organizacij zahtevajo, naj se najorvo določi in pokaže, kje povsod bi se dalo žensko delo porabiti, razdelitev delovnega časa (rfo-soodinje naj bi hodile delat samo popoldne), pa tudi naprave za varstvo mater in mladine bi se moralo izpopolniti in bi jih v dobi ženskega dela morala podpirati država.
Unierika se uonDrnila prMiTel?
Berlin, 13. januarja. Dopisnik Wolffo-i vega urada brzojavlja brez žicc iz Washing-j tona: Splošno se sodi, da bo nagla rešitev | zadeve »Lusitania« z ozirom na položaj na kongresu spretna šahovska poteza.
Deset vplivnih demokratičnih senatorjev je izreklo zastopniku nekega ncw-yorškega lista svojo željo, da Nemčija ustavi podmorsko vojskovanje in tako da Ameriki priliko, da nastopi proti Angleški, Nemške koncesije glede podmorskega vojskovanja so predmet ugodnih razgovorov. Nekateri listi pa zatrjujejo, da je tako-zvana \Vilsonova diplomatična zmaga v resnici le spretna diplomatična poteza nemškega poslanika, ki hoče ameriško vlado prisiliti, da nastopi proti Angleški. Tako ima »New Yorker Tribune« v velikanskih črkah tale napis: »Bernstorf? odnehava, da Ameriko prisili v krizo z Anglijo. »Ncw-york Herald« ima naslov: »Nemški predlogi skušajo pospešiti krizo med Unijo in zavezniki.
Berlin," 13. januarja. »Vossischc Zei-tung« poroča iz Amsterdama: Reuter poroča: V dobro poučenih krogih se priča-
kuje, da bodo y obeh zbornicah ameriškega kongresa sedaj sledili protesti in novi na-padi na angleško blokadno politiko.
in na Pestingrad so postavili francoske in angleške topove. Italijani so poslali strelivo, pod vardarskim skalovjem je pokopan neki francoski častnik.
Vojna umetnost sporazuma je tudi v Črnigori odpovedala. Car z napadom iz Besarabije ni mogel pomagati Rusiji vedno zvestemu Črnogorskemu kralju. Ob bes-arabski meji in ob Stripi stojimo tam, kjer smo stali pred božičem. Mi smo pa vzeli Budvo, severno od tam Majni vrh, vdrli smo v dolino pri Grahovu, vrgli Črnogorce iz njih postojank pred prelazom Duga pri Avtovcu, kjer so se Črnogorci najvztrajnejše branili. Pritiskamo že vedno močnejše na Niksič. Cetinje, glavno mesto Črnegore, je že tudi naše. V Skader in v Kolasin so metali bombe naši letalci.
Tisto laško brodovje, o katerem se Lahi bahajo, da gospodari v Jadranskem morju, se ne pokaže. Motiti ni moglo niti našega obstreljevanja na^Lovčen,,.
Ubežni črnogorski ministri.
Bazelj. Švicarski listi poročajo iz Rima: V Rim je došlo več črnogorskih ministrov.
Francozi nočejo pomagati črnigori.
Geni. Pariški listi odklanjajo pomoč Črnigori, ker se mora Francija sama braniti najtežjemu pritisku v fastni deželi, »Petit Journal« pa hladno piše. Po padcu Lovčena se itak Črnigori ne more več pomagati.
Žalost v taboru sporazuma.
Lugano. (K. u.) V Italiji so vedno bolj poparjeni, ker je padel Lovčen, dasi niso objavili, kar je zelo značilno, dotičen del poročila avstrijskega generalnega štaba. »Popolo d'Italia« opozarja na strategičen značaj važnega uspeha avstrijskih čet, ki so ga zakrivile kratkovidne in brezskrbne vlade sporazuma. Zanikrnost in lahkomiš-ljenost s« komaj še prekosi. »Italia« sodi, da bi bila zdaj pomoč Črnigori že prepozna, a zahteva le od vseh armad sporaz--uma veliko akcijo na Balkanu proti Avstriji. Hud poraz, sta doživela sporazum in Italija. Avstrija je z zasedbo Lovčena rešila neko vprašanje v svojo korist, ki je za Italijo življenjskega pomena. Lovčen, oborožen z močnimi topovi, se ne more zopet vzeti.
Lahe skrbi usoda Skadra.
Lugano. »Tribuna« izvaja: Posledice neprevidnosti se množe. Včeraj je šlo za Srbijo, danes gre za Črno goro. Eno leto je izgubljeno. So li zavezniki skrbeli za to, da se Skader obrani pred napadi? »Corriere d' Italija« napoveduje, da se položaj Italije ob Jadranskem morju še bolj poslabša, če se posreči Avstrijcem, da zasedejo Črno goro, Skader in severno Albanijo.
Črnagora nadaljuje vojsko.
Rim. (K. u.) »Tribuna« objavlja sledečo izjavo srbskih in črnogorskih krogov iz Rima: Posledice Lovčena bodo težke, ker nadvladuje Lovčen cetinjsko ravnino, okraj Budna, severni del Skadrskega jezera in dolino ob Rjeki.
Čmagora pa vkljub temu ne popusti vojske, odločno namerava braniti postojanko ob Rjeki. Glavno mesto se premesti v Nikšič, in če pade tudi to mesto, pa v Skader.
Francozi zahtevajo, naj pomaga Italija Črnigori.
Geni. Francosko Časopisje izjavlja soglasno, da pomenja osvojitev Lovčena in pogibelj Črnegore občuten poraz Italije, katerega koristi na Jadranskem morju so zdaj močno ogrožene. Ker sporazumu ni mogoče, da reši Črnogoro, mora Italija hitro in mogočno nastopiti, da ustavi Avstrijce, ki ne groze samo Črnigori, marveč tudi albanskemu obrežju. Upa se, da bo znala Italija porabiti številne čete, s katerimi še razpolaga, dokler ne bo še prepozno.
Črnogorci in konzuli zapuščajo že Skader.
Lugano. Srbske in črnogorske oblasti beže že iz Skadra. Črnogorska državna banka se seli že v Drač.
Lugano. Trije konzuli v Skadru so se preselili v Leš.
Rumuni o padcu Lovčena.
Bukarešt. Padec Lovčena je zelo presenetil rumunsko javnost. Listi, bodisi vladi prijazni, opozicijski ali rusofilski ne morejo zatajiti velike važnosti dejstva, »Sea-ra« izjavlja, da to strašno presenečenje, pripravljeno po osrednjih državah celemu svetu, ni še zadnje in da bodo kmalu sledila še druga ravno tako velika presenečenja,
XXX
! čestitke vladarjev našemu cesarju povodom lovčenske zm?.ge,
Dunaj, 14. jan. (K. u.) Nemški cesar in I saški kralj sta 11. t. m. brzojavila našemu , cesarju:
Smem Ti iz srca izraziti čestitko ob za-i vzetju Lovčena, ki so ga Tvoje hrabre čete izvedle z občudovanja vredno vztrajnostjo m spretnostjo, Bog je vidno pomagal in ; ostane tudi dalje z nami. j	Viljem.
Z velikim veseljem sem čital danes o zavzetju Lovčena in Ti izražam svojo naj. prisrčnejšo čestitko k temu sijajnemu dejanju Tvoje armade. Bog naip pomagaj dalje.	Friderik Avgust.
Brzojavno se je na to odgovorilo 12. t. m.:
Njegovemu Veličanstvu Viljemu II,, nemški cesar, kralj Prusije. Zelo me je razveselilo Tvoje priznanje ob najnovejšem činu mojih hrabrih čet, katerim se je posrečilo, da so vzele 3 naskokom močno postojanko na Lovčenu. Prosim Te, sprejmi mojo najtoplejšo zahvalo za Tvojo zvezno-prijateljsko brzojavko. Božja pomoč nas bo spremljala do dobrega konca našega boja. Najprisrčnejše
Franc Jožei.
Njegovemu Veličanstvu Frideriku Av-ustu, kralju Saške. Najtoplejše se Ti za-valjujem na Tvoji čestitki, ki me je zelo razveselila, povodom sijajnega uspeha, ki so ga pravkar priborile moje hrabre čete v Črnigori, Bog je z nami,
Franc Jožef.
zo So on!
Solun — trdnjava prve vrste.
»Kolnische Ztg.« poroča: Časnikar Fraccaroli poroča iz Soluna, da je ob obisku angleško-francoske fronte dognal, da se razteza okoli Soluna v obsegu 35 do 60 kilometrov strnjena veriga strelskih jarkov. Solun je postal trdnjava prve vrste. Neverjetno je, da bi si kaka armada drznila z naskokom napasti to močno utrjeno trdnjavo. Zdi se, da sovražniki ne bodo pričeli z ofenzivo,
Kanonada pri Solunu.
Monakovo, 14. jan. Listu >Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo iz Rima: V torek se je cel dan čulo grmenje topov iz smeri pri Dojranu, kjer sc nahajajo mnoge angleške čete za občudovanja vredno izdelanimi utrdbami. Zdi se, da se napad razvije v velikem obsegu, kajti nemško poveljstvo napade s svojimi, avstrijskimi, bolgarskimi in turškimi četami. Zavezniki sc dovolj močni, da se temu mogočnemu napadu uprejo.
»Agence Havas« poroča iz Soluna, da so 11. t. m. ves dan čuli grmenje topov.
Ali naj tudi Solun postane žrtev vojske?
Berlin, 14. jan. »Tagblatt« poroča iz Sofije: Po londonskih poročilih nameravajo Angleži napraviti iz Soluna za sov.ažnika drugi Ypern, Utrdbe so mogočne. Glavnega napada pričakujejo od zahoda.
Francozi izkrcali čete v Santi Quaranta.
Lugano. (K. u.) Atenski list »Esperini« poroča, da nameravajo Francozi izkrcati čete tudi v Santi Quaranta.
Grška se bliža odločitvi.
Dipiaj, 14. januarja. »Reichspnstin« so« fijski dopisnik poroča 12, iz Sofije: Po vesteh iz vladnih krogov se govori, da bo grška vlada ob otvoritvi zbornice, 24. januarja, proglasila oblegovalno stanje, da bo imela deželo bolj v redu. Sliši sc, da Grška umika svoje čete iz ozemelj, katere drže Angleži in Francozi, vendar pa jih ne demobilizira.
Razpoloženje na Grškem je vedno bolj za osrednji sili, vendar pa najbrže ne bo tako močno, da bi Grška aktivno nastopila na strani osrednjih sil.
Ententa zasede Kreto.
Berlin, 14. jan. »Telegraphen Union« javlja 7. iz Aten: Verjetno je, da bodo Angleži in Francozi zasedli neko pristanišče na Kreti. Grška vlada vendar upa, da en« tenta ne bo šla do skrajnosti.
Važna avdijenca.
Atene, 14. januarja. Bolgarskega poslanika Pasarova je kraij Konštantin sprejel v daljši avdijenci. Avdijenci pripisujejo tu posebno veliko važnost.
Nizozemska sodba o zasedbi Kria.
Amsterdam, 14. januarja. (Kor. ur.) »News van den Dag« poroča o zasedbi Krfa po Francozih, da postopa sporazum zdaj ravnotako, kakor tako grajana Nemčija. Nevtralno pogodbo vpošteva toliko, kolikor kos raztrganega popirja, dasi vedno trdi, da se bori Anglija za svobodo in pravice malih narodov.
Runionijfl.
Rumunsko žito za Angleško. Bukarešt, 13. januarja. Uradno se razglaša, da je neka angleška družba kupila 80.000 vagonov lanskega rumunskega žita po 3200 leiev za vagon. Pogodba se podpiše danes. Plača sc takoj, toda žito ostane v Rumuniji, dokler ne odprč morskih ožin. Kaj je delala rumunska armada lansko leto.
Bukarešt, 14. januarja. (Kor. ur.) Kralj 1 je ob novem letu izdal armadi dnevno povelje, v katerem ji izraža svojo živahno za-hvaio za izpolnjevanje dolžnosti v ianskem letu, Dnevno povelje pravi še: »Lansko leto jc zahtevalo od vas posebno napeto delo, ki je hotelo doseči popolno pripravo
Črnogorska prestollca naša!
AVSTRIJSXO URADNO POROČILO.
Cetinje v avstrijskih rokah!
Dunaj, 14. januarja. Uradno se razglaša:
Glavno mesto Črnegore je v naših rokah. Poraženega sovražnika zasledujoč so naše čete včeraj popoldne vkorakale v Cetinje, prestolico črnogorskega kralja. Mesto je nepoškodovano, prebivalstvo mirno.
Dunaj, 14. jan. Uradno se razglaša: Črnogorci so popustili svoje glavno mesto in so se pričeli umikati na vseh točkah src;: južno in zahodne bojne črte. Med zasledovanjem so prodrle naše čete čez črto Budva—Cetinje—Grahovo in prodirajo tudi vzhodno od Bileča in pri Avtov-cn y črnogorsko ozemlje, V naše roke so padli pri Grahovu trije topovi z moštvom, 500 pušk, 1 strojni, veliko strelji-va in drugega vojnega orodja. Pri Beranu In zahodno od Peči nič novega. Namestnik načelnika j$n'eralnega štaba: pl. Hofer, ta!.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. jan. Veliki glavni stan:
Nobenih dogodkov posebne važnosti.
Najvišje vojno vodstvo.
X X ^ Cetinje.
Glavno mesto Črne gore Cetinje, poleg Madrida najvišje evropsko prestolno mesto (Cetinje 638 m, Madrid 658 m, Monakovo 520 m, a vsa ostala prestolna mesta nižje od 200), oklepajo od vseh strani visoke gore. Cetinje je sedež kralja, ali kakor pravi navadno Črnogorec »gospodarja«, in vseh državnih in cerkvenih oblasti. Cetinje se od večjih vasi razlikuje samo v tem, ker so hiše večinoma pokrite z opeko in ker ima nekoliko še precej lepih javnih poslopij. Vladike-gospodarji Črne gore so imeli svoj sedež v samostanu pod Orlovim krš-jem. Tu je bil ^najstarejši dvor« črnogorskih vladarjev, a za turških vpadov je bil tudi trdnjava ter nas spominja davne črnogorske preteklosti, ko je bil vladika ob ren£m tudi knez, a samostan ob enem trdnjava. More se reči, da je tukaj okamenje-na'-najslavnejša stran črnogorske zgodovine.; V samostanski cerkvi so zakopani nekateri črnogorski vladike-gospodarji, med Gnjimi tudi prvi vladika iz rodu Petroviča-Njeguša, Peter I. »sveti«. Malo višje od samostana se vidi stolp, katerega so v prejšnjih časih krstili za »Tablja«, ker so na njefe Črnogorci obešali lobanje znamenitej-ŠihTurkov, katere so v bojih pobili. Danes se Nahaja v tem stolpu največji zvon cele Črrie gore.
-J nKo se je vrnil 1. 1838. vladika Peter II. 3Nj^£uš iz Rusije, je pričel zidati na Cetinju nov kneževski dvor, v katerem ie bilo 25 sob. Skupaj z vladko so stanovali vsi senatorji in knežji tajnik. V obširni dvorani te-"^a ftvora je zbiral v zimskih večerih vladika Peter II. svoje Črnogorce. Tukaj se je z njimi pogovarjal, pretresal državne posle in poslušal petje junaških pesem. V eni sobi je imel vladika za svojo zabavo »biljard«, zato so Črnogorci po njem imenovali kne-žev dvor »Biljarda«. Ta dolgi knežji »stari dvor« je obdan z visokim, močnim kameni-tim zidom, a na vsakem od štirih vogalov se nahaja stolp. Ti stolpi so bili zgrajeni v brambo proti turškim napadom. Danes se nahaja v domu Petra II. »rezi zemlje škole« (bogoslovje z gimnazijo), a v prvem nadstropju ministrstva in uradi. Na dvorišču tega poslopja stoje še danes kot žive priče črnogorskega junaštva oni topovi, ki so bili osvojeni pri zavzetju mesta Žabljaka leta 1835. S to prvo zgradbo v neposredni bližini osamljenega starega samostana se pričenja današnje Cetinje.
Šele sedanji kralj Nikola je dal sezidati nov dvor, v katerega se je preselil iz »Biljarde«.	#
Pred tem »novim dvorom« stoji pri uhodu kraljeva straža (»perjanici«), na dvorišču na visokem drogu se vije kraljeva zastava. Malo v stran od kraljevega dvora je bila sezidana pred par leti zelo ukusna enonadstropna palača prestolonaslednika Danila, Lepa stavba je še »Zetski dom«. To je pravzaprav čitalnica ali ima prostor tudi za predstave. *Zetski dom« je središče društvenega življenja, Cetinje šteje okoli 5000 prebivalcev in ima od 1. 1891. tudi vodovod. Kljub vsemu napredku Cetinja pa moramo pripomniti, da ni pripravno za prestolno mesto bivše povečane Črne gore in se je ite tudi razpravljalo, da se prestavi sedež črnogorske vlade v kak drug kraj.
XXX
Na 10 km širok' fronti med morjem in br\>.nsko mejo nadaljuje Koveszova arma-ca svcc prodiranje v zahodno in južno Črno goro. Stratcgični položaj Črne gore je P"-1d1 skrajno neugoden. Težišče si moramo misliti na črti Plava-Budva. Eno stran
tvori Tara, druga črta Budva-Avtovac. Obe stranski črti tvorita našo sedanjo fronto; težišče pa še odprta vrata za umikanje v Albanijo. Kratko rečeno tvori danes naša črnogorska fronta približno obliko podkve, ko je odprtina široka še kakih 80 km. Skozi to odprtino se morajo najhitrejše umakniti vse sovražne čete iz prave Črne gore, če se hočejo še rešiti. Skrajno težavnega prehoda čez Taro, ki teče na mnogih mestih blizo 1000 m globoko, ne bo treba priboriti. Črnogorci se morajo vsled nastalega strategičnega položaja od tu takoj umakniti, sicer bodo zajeti. V tem se šele vidi, kako izvrsten je bil načrt našega vojnega vodstva za ofenzivo proti Črnigori. Naše čete so z glavno silo napadle tam, kjer so jih sovražniki najmanj pričakovali. S Ce-tinjem, posledica osvojitve Lovčena, lahko rečemo, da smo obvladali Črno goro, kajti kdor ima v oblasti Cetinje, ta lahko gospodari nad celo Črno goro. Gotovo ie, da se bodo vršili še hudi boji s Črnogorci, posebno pri Skadru, katerega so sedaj močno utrdili. A dejstvo je, da je poleg Srbije premagana tudi Črna gora in da je popolna osvojitev vsega črnogorskega ozemlja le še vprašanje kratkega časa. In tako bo postal za belgijskem in srbskim kraljem tudi črnogorski kralj Nikita le kralj po naslovu.
Važnost Cetinja.
Vojni poročevalci poročajo: Glavno mesto Črnegore je strategično velevažno. V mestu se križajo vsa pota, ki vežejo razne dele Črnegore, V Rjeko, v Nikšič in v Podgorico vodijo iz Cetinja izvrstne ceste. Poleg ceste v Kotor vodi še eria vozna cesta naravnost iz Cetinja skozi Bjeloši in skozi Ivanovo Korito na Lovčen, Pri Bjeloši se odcepi precej dobra vozna cesta proti meji nad Budvo, ki vodi na vrh Huma. Pot čez Čehanje je bila za dovoz preskrbe črnogorskih ofenzivnih čet proti Tre-binju, Bileku in Avtovcu velike važnosti. Kdor se nahaja v Cetinju, gospodari celi deželi.
Nemška sodba o padcu Cetinja.
Berlin. (K. u.) »Norddeutsche AUge-meine Ztg« izvaja ob padcu Cetinja: S silovitimi udarci razbija avstrijska vojska vojaško silo Črne gore. Med najkrasnejše čine sedanje vojske in vojska vseh časov spada delo avstrijskih čet v nad vse nevarnem ozemlju. Med tem pa tvorijo avstrijske čete ob laški meji in v Voliniji z neutrudljivo požrtvovalnostjo neomajljiv nasip proti vsem z veliko številno premočjo izvedenim napadom, prodirajo njih tovariši v »nepremagljivo« Črnogoro vsak dan globokejše in pripravljajo padec tudi tega stebra sporazuma. Nemški narod prisrčno čestita zvestemu zavezniku na novih, velikih uspehih, ki tvorijo nove korake v dosego skupnega smotra četverozveze Nemčije, Avstrije, Turčije in Bolgarije.
Berlin. Zavzetje Cetinja je tu povzročilo splošno veselje, Listi so priredili posebne izdaje.
Kako se naši vojskujejo s Črnogorci.
Vojni poročevalci poročajo 13. t. m. iz vojnega tiskovnega stana: Črnogorska armada, proti kateri nastopa Koveszova armada, šteje približno 36.000 pešcev in 1700 topničarjev. Prišteti se mora še približno 30.000 Srbov, ki se vojskujejo zdaj v Niki-tovi armadi. To je že precejšnja moč, če se upoštevajo težkoče Krasa. Ko smo pričeli prodirati v Srbijo, so Črnogorci vse svoje postojanke močno utrdili, posebno pa Lovčen, Pestingrad in prelaz Duga.
Na Lovčenu je zapovedoval kraljev sin princ Peter, ki je bival v Budvi in general Martinovič, znan iz balkanske vojske. Priznati se mora, da so se Črnogorci hrabro in junaško vojskovali. Vsaka ped zemlje se jim je mogla iztrgati z vročim bojem. Črnogorske čete, stotnije, niso osredotočene. Ljudje branijo svojo lastno vas. Ne udajo se, ker smatrajo to za največjo sramoto. Svoje mrtve in ranjence vzamejo seboj. Ženske skrbe za preskrbo z živežem, strežejo ranjencem in se tudi vojskujejo. Lovčen jim je svet, ker so tam pokopani člani vladarske rodbine Petrovič-Njeguš. Kralj Nikolaj je bil rojen v Njegušu. Vsaka vas, vsak vrh je zgodovinskega pomena, Črnogorci zelo ljubijo svojo domačo grudo.
Strategično in taktično so se prav dobro razvrstili. Povsod so stali nad nami. Na severozahodni bojni črti so stali na višinah Troglav — Bobija — Vardar — Ilijino Brdo. To postojanko premagati je bilo težko. Doseglo se je, ker so vzeli naši Grahovo in Drahovico. Naši topovi, med njimi težki možnarji in za vojsko v gorah preskrbljena pehota so zmagale teiavno nalogo. Naši prapori plapolajo zdaj na tistih vrhovih, na katerih še ni nikdar stala sovi ažna noga.
V Črn gori ni bil premagan le kralj Nikolaj, ki se jc pričel vojskovati na ruski I ukaz, marveč tudi sporazum. Francoski i častniki so organizirali deželo, na Lovčen
za vojno. Z vdanostjo, kakor jo poznam, ste se uklonili v splošnem interesu stavljenim zahtevam. Bila je vaša slava v preteklosti in bo vaš ponos v bodočnosti. Dežela in jaz sva ponosna na vas. Z ljubeznijo in zaupanjem gledamo na vas.«
Turčijo v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 13. jan. (K. u.) Iz turškega glavnega stana:
Kavkaška bojna črta.
Južno od reke Arras med Tahirom in Vali Babo in severno od reke Arras med Kotekom in prelazom Harman je napadel sovražnik ponoči od 11. na 12. januarja z znatno silo ljuto našo naprej potisnjeno postojanko. Njegov napad se je pa popolnoma izjalovil vsled našega protinapada. Sovražnik je zopet izgubil veliko mrtvih, dve strojnici, veliko orožja in nekaj ujetnikov. Vrgli smo ga v njegove stare postojanke. Mrtvih je več sovražnih častnikov. Zahodno od Golti in ozemlju Arak Godiji smo z lahkoto odbili dva sovražna ponočna napada.
Dardanelska bojna črta.
Neka križarka, 9 torpedovk in en monitor je streljal pred morsko ožino z visokega morja od časa do časa na Takeburnu in na Seddil-Bahr. Nek monitor je brezuspešno streljal na Relid-el-Bahr, a neko naše letalo je metalo nanj bombe in ga prisililo, da se je moral zavit v plamen umakniti.
Popoldne istega dne je napadlo po poročniku Bodike poveljevano bojno letalo neko peto sovražno letalo (vrste Farman) in ga je prisililo, da je padlo pri Sedil Bah-ru. Pilota smo našli mrtvega, opazovalca ranjenega. Po malih popravah se bo letalo uporabljalo.
Naša letala so dalje naoadla neko letalo, ki je preletelo Saros. Zasledovali smo je in prisilili, da se je moralo izpustiti na Imbrosu na zemljo.
Angleži še vedno objavljajo uradna poročila, kakor da so se prostovoljno in v popolnem miru umaknili iz Anaforta in Ari-burnua.
Kakor se je dognalo dozdaj, ves plen seveda še ni obsežen, smo zaplenili 10 topov, 2000 pušk in bajonetov, 8750 granat, 4500 zabojev streliva, 13 metalcev bomb, 4500 bomb, 160 mun. voz, 61 malih voz, 67 tovornih in mostnih čolnov, 2250 šotorov, 1850 nosilnic, razne množine petrolja in bencina, odej, obleke, 21.000 zab. konzerv, 500 vreč žita, 12.500 lopat in ravnic, a plen je še trikrat večji, kakor ga je dozdaj do-gnanega. Posode in stroji za čiščenje vode niso všeti. Sicer se nič ne poroča.
Vhod turšk:h čet v Kermandžo.
Carigrad, 14. jan. (K. u.) »Agence Te-legraphique Mili« poroča, da so turške vkorakale v Kermandžo (Perzija). Prebivalstvo jih je z navdušenjem sprejelo. Mesto je v zastavah. Iz okolice hite rodovi, da pozdravijo Turke.
Vojska z Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. jan. Uradno se razglaša: Sovražnik od včeraj zjutraj zopet poizkuša, da bi prodrl našo besarabsko bojno črto pri Toporovcu in vzhodno od'Raranča. Podvzel je pet velikih napadov, zadnji spada še v današnje jutranje ure, Vrn;ti se je pa vselej moral z najtežjimi izgubami. Odlično zaslugo na obrambi Rusov gre zopet odlično vodenemu premočnemu ognju našega topništva. 0
Odkar se je pričela bitka v vzhodni Galiciji in besarabski bojni črti, so privedli pri armadi generala barona pl. Pflan-zer-Baltina in pri avstrijskih četah generala groia Bothmerja nad 5100 ujetnikov, med njimi 30 častnikov in praporščakov.
Naše poizvedovalne čete so razkropile nekaj ruskih poljskih straž pri Karpilov-ki v Voliniji, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 12, januarja. (Kor. ur.) Nek mali nemški oddelek je poizkušal na zahodni bojni črti med Olaiem in Weiszom, 6 km južnovzhodno od Olaia, preiti na desni breg Misse, a so preprečile naše straže prehod s streljanjem. Ob silovitem poizvedovanju ob jezeru Hanger pred Čavko (kakih 40 km zahodno od Dvinska) in vzhodno od Plakanena (kakih 20 km južno od Rige) so trčili naši poizvedovalci na premočne sovražne sile. Uneli so se boji z bajoneti, ki so izpadli ugodno za nas. Ob železnici Ponievviezu so uničili naši poizvedovalci dve vrsti žičnih ograj in so z ročnimi granatami pregnali Nemce iz njih jarkov.
BOJI NA SEVERNOVZHODNEM BOJIŠČU.
Črnovice, 14. januarja. V Črnovicah so sc nahajali pod vtisom najljutcjšega streljanja od^ štirih zjutraj do opoldneva z bližnjega bojišča, kjer je imel sovražnik straš-
ne izgube, kar potrjujejo v Črnovice pripeljani ujetniki. V zračnem boju s tremi eno-krilnimi ruskimi letali je zmagalo neko avstrijsko dvokrilno letalo. Neko sovražno letalo je bilo tako poškodovano, da se je moralo ob rumunski meji izpustiti na tla.
GENERALA RUSKEGA NASLEDNIKI.
Basel. Semkaj došla poročila iz Petro-grada trdijo, da je sedaj na severozahodu začasni poveljnik mesto generala Ruskega general Smirnov. »Ruski Invalid« navaja kot poveljnike novih ruskih armad generale Litvinov, Plehve, Loedž in Rausch pl. Traubenberg. Zadnji poveljuje armadi pri Minsku, Litvinov pa pri Rovnu.
NIKOLAJ NIKOLAJEVIč ZOPET VRHOVNI POVELJNIK.
»Miinchener Abendzeitung« poroča čez Kodanj iz Petrograda, da vse kaže, da bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič zopet imenovan za vrhovnega poveljnika. Povrnil se ne bo več na Kavkaz, ker ni samo edina vojaška avtoriteta v Rusiji, marveč tudi močne roke za izpeljavo notranjepolitičnih zadev.
PROTIPOUSKE STRUJE NA RUSKEM.
Piotrkov, 13. januarja. »Dziennik Na-rodowy« posnema po reakcionarnem ruskem listu »Kijev« zanimiv sestavek o strujah, ki prevladujejo v ruski družbi glede poljskega vprašanja. »Kijev« smatra, da je Poljska za Rusijo izgubljena in izvaja: Poljska stvar bo brez dvoma na mirovnem kongresu tvorila vprašanje mednarodne politike. Zato se odpovejmo vprašanju et-nografične Poljske kot naše notranje zadeve. Pripravljajmo se samo na to, da se to vprašanje na mirovnem kongresu za nas ugodno reši. Svojo posebno pozornost moramo posvetiti koristim onih mnogoštevilnih Rusov, ki so v bivšem kraljestvu Poljskem podedovali donacijske cerkve in druga imetja. Kar se tiče Poljakov v severo-zapadni Rusiji, je notranje ministrstvo ravnalo zelo modro, da je predlog poljskega kluba v zadevi ravnopravnosti Poljakov odstavilo z dnevnega reda. Zdi se, da se bo po vojni pokazala potreba, ne le da se ob-drže dosedanje omejitve Poljakov, marveč da se uvedejo še nove. — Na kongresu desnice v Nižnem Novgorodu je izvajal delegat Orlov v svojem referatu, da so bili Poljaki od leta 1863. vedno izdajalci proti Rusiji. Rusija bo s Poljsko v nedolgem času doživela drugo Bolgarijo,
Vojska z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. jan. Uradno se razglaša: Na jugovzhodni bojni črti se ni zgodilo nič važnega. Sovražnik je streljal na posamezne točke pri Naborjetu m pri Rablju, Delovanje sovražnih letalcev se je razširilo tudi na prostor pri Trstu. Neka na Piran vržena bomba ni povzročila nobene škode.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 12. januarja. (Kor. ur.) Naše top-ničarstvo je v zgornjem Val Camogica porušilo 10. januarja neko sovražno bivališče in opirališče v odseku med vrhom Erca-vallo in Tonale. Z izgubami smo odbili v Val Lagarina zvečer istega dne po topni-čarstvu pripravljen napad na naše postojanke pri Castello Dante. Na ostali bojni črti do morja se je včeraj streljalo s topovi. Letalci so na obeh straneh živahno delovali, Neko lastno zračno brodovje je preletelo kljub neugodnim zračnim razmeram in viharju Gavaolo severno od Tri-denta, obstreljevalo je sovražno letališče in je vrglo, ko se je vračalo, nekaj bomb na kolodvora pri Tridentu in Roveretu in na nek tabor lop pri Volanu. Zvečer se je vrnilo nepoškodovano nazaj v naše črte. Sovražni letalci so metali bombe na nekatere kraje na planoti ob Soči, a škode niso povzročili.
Italija ustavi ofenzivo?
Lugano. V Rimu so zelo iznenadeni, ker so izjavile baje merodajne osebe, da mora zdaj Italija nasproti Avstriji ostati le v delenzivi. Te dni se pričakuje napoved vojnega vodstva, da se znatno izpremeni bojni načrt.
Italijanske izgube,
Gcnf, 14, jan. Izgube italijanske a-de ob avstrijski fronti znašajo do 1. decembra 600.000 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih. To je tretjina cele vojske.
Posveti v Rimu.
Rim, 13. jan. (K. u.) Črnogorski princ Danilo in njegova žena sta se pripeljala v Rim. Nastanila sta sc v Kvirinalu. Kraljica Helena, poznejše pa tudi kralj, ki je bil cd zadnjega prinčevega bivanja v Rimu nevo-ljen nanj, dalje vojvoda Aosta, poveljnik armade ob Soči, so se s princcm Danilom več časa razgovarjali. Kralj je zaslišal zunanjega ministra Sonnina, mornariškega ministra Corsija in veleposlanika Tittonija, Zunanji minister Sonnino jc zaslišal srbskega poslanika, ki je baje podal važna obvestila svoje vlade.
Lugano, 13. jan, »Secolo« izvaja: Včeraj so rimski diplomatični krogi zelo živahno delovali. Ko se je vrnil Sonnino od kralja, je zaslišal srbskega poslanika Ri-stiča. Vse gleda na Črnogoro, a rimsko-srbskim in črnogorskim krogom sc že dva dni ni ničesar poročalo iz Črnegore, vsled česar položaj ni jasen, Čuje sc, da jc sklenil sporazum v preteklem decembru, da podpira Črnogoro s. težkimi topovi in z živežem, a postopali so zopet neprevidno, vsled česar so potopili avstrijski podmorski čolni grški parnik »Tyra«, ki je vozil važen vojni materijal.
Lugano, 13. jan. Kralj je sprejel včeraj zjutraj ministre v Kvirinalu. Navzoči so bili vsi ministri. Kralj je po osmih mesecih prvič zopet podpisaval dekrete, nato se je posvetoval dolgo časa z ministri. Ko so se drugi že odstranili, se je še razgovar-jal s Sonninom, Salandro in z vojnim ministrom, Sprejel je nato ruskega poslanika Gicrsa, ki ga je popoldne v vili Ada še enkrat zaslišal, takoj za njim pa francoskega in angleškega veleposlanika.
Italijansko vojno posojilo.
Lugano, 14. januarja. »Idea Nazionale« poroča iz Florence: »Boli nas, ko moramo reči, da pri večini flofentinskih meščanov glede vojnega posojila vlada brezbrižnost in sovražnost. Zelo znane osebnosti, katere so bile od visoke strani naprošene, naj za dober zgled podpišejo velike zneske, so to kratkomalo odbile z besedami, da ne dajo niti enega centesima vladi, ki je pognala deželo v to vojno. Da, zgoditi se je celo moglo, da je odličen florentinski finančnik stavil, da novo posojilo ne bo doseglo niti pol miljarde. Ravnotako so proti posojilu nezaupljivi tudi drugi finančniki, in namesto, da bi ljudstvu dajali pogum za podpisovanje, pa mu to še odsvetujejo.«
Amerika dovolila odhod oboroženi laški ladji.
Washington, 14. jan. (Kor. ur.) Reuter: Državni oddelek je dovolil, da je smel odpotovati z dvema topovoma oboroženi laški parnik »Giuscppe Verdi«, ker se je zagotovilo, da se bosta topova rabila le za obrambo,
Boji aa zaioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
BerUin, 14. jan. Veliki glavni stan: Bojevanje se je omej;lo glede na viharno in deževno vreme na posamezne boje top-ničarstva, z ročnimi granatami in z minami.
Berlin, 14. jan. Veliki glavni stan;
Nobenih dogodkov posebne važnosti.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
Pariz, 12. januarja. Uradno poročilo ob 3. uri popoldne: Ponoči se ni nič posebnega zgodilo, razven da so naše baterije razkropile skupine sovražnih delavcev pri Malacourtu.
Ob 11. uri zvečer: Dve sovražni pomorski letali sta vrgli 8 bomb v Diin-kirchen; napravili nista posebne škode. Severno od Aisne so naši topovi porušili sovražne utrdbe zahodno od Soupirja. V Champagni jc naša artiljerija uspešno obstreljevala nemške strelske jarke severno od Maison de Chamagne in vzhodno od griča pri Souainu. V Argonih so Nemci razstrelili mino pri točki 285 (Haute Cbevau-ches). Za nastalo veliko luknjo sc je cel dan vršil ročni metež. Med Argoni in Mozo je sovražnik napadel z dušljivimi plini. V Vogczih je naša artiljerija uničila dve nemški utrdbi.
Belgijsko poročilo.
12. januarja. S cele fronte se poroča o obojestranskem artiljerijskem delovanju, posebno severno od Steenstraate.
Zračen napad na Diinkirchen.
Pariz. (Kor. urad.) Dv? sovražna povodna letala sta vrgla osem bomb na Diinkirchen.
Grey pred padcem?
Rotterd am. Greyevo stališče je omajano. Angleška javnost jc pobita. Listi očitajo viadi usodne napake in žele, naj vlada ne vodi dalje krmila. Grcya dolže, da jc vsega kriv. Vodilni politiki so izjavili v zadnji seji poslaniške zbornice, da ne odnehajo, dokler se Grey ne pokori za svoje ; napake s svojim odstopom.
Angleški rudarji nastopijo najostrejše proti
L.rambni dolžnosti.
London, 14. januarja. (Kur, ur.) »Daily lclegraph« poroča: Pri glasovanju prirejenem po rudarski zvezi jc glasovalo 720.000 proti, 40.000 rudarjev pa za brambno dolžnost. Izvršilni odbor je zato sklenil, da predloži danes narodni konferenci rudarjev najostrejši odpor proti vsaki obliki državne sile,
Beschanclov govor.
Pariz, 14. januarja, (Kor. ur.) Novoizvoljeni predsednik senata Dcschanel jo rekel med drugim: »Francoski vojak čuti v sebi zmožnost za zmago. Dolgotrajna vojna spravlja sovražnika v nevoljo, daje pa Angleški in Rusiji časa, da skličeta nove ar-
made in z tesnim gospodarskim sporazumom Nemčijo odrežeta od velikega dela svetovnih trgov.« Nato je naštel dozdevne nemške grozovitosti na suhem in na morju in je končal: »Naš vojak ve ravnotako dobro kakor naši zavezniki, da bi bil mir, kakor je o njem pred kratkim govoril nemški kancler, le signal za novo brezkončno vojno, v kateri bi naši potomci morali ravnotako krvaveti.« Deschanel je ponovil Napoleonove besede, da bo ideja premagala meč. Zagotavljal je: »Sila ravno tako mine kakor materija, toda nesmrtna sta pravičnost in francoski genij.«
Angliji manjkajo vojaki.
Longon, 14. januarja. (Kor. ur.) V seji spodnje zbornice je izjavil 12. t. m. državni podtajnik Tenant, da odpade pri pehoti vsak mesec 15% mož. V razpravi o bramb-ni dolžnosti je izjavil minister Henderson, da je obveščen' po lordu Kitchenerju in po generalnem štabu, da ne potrebujejo takoj le priglašenih neoženjenih in oženjenih mož, marveč všeh 650.000, ki se še niso dozdaj prigla$H.uČclo potem bi manjkalo vojakov, ki jih»Wt)rajo še dobiti, /on
Napad na Anglijo v ameriškem kongresu.
Wasb.ingto>n* 14. januarja. (Kor. urad.) Reuter: Neki član kongresa je izjavil v reprezentančni z%omici, ameriške pravice na morju krati Anglija bolj kakor Nemčija in njeni zavezniki.
MM \m4 no min sirskega predsednik.
Tokio. (K. u.) Reuter: Nekdo je vrgel dve bombi na avtomobil, s katerim se je vozil ministrski predsednik Okuma, ki ni bil poškodovan.
liflzno poročila.
Civilni guverner za Srbijo.
Dunaj, 13. januarja. Cesar je imenoval sekcijskega načelnika v skupnem finančnem svetu, tajnega svetnika pl. Thalloczy civilnim guvernerjem v od c. in kr. čet zasedenem ozemlju Srbije.
Papež in mirovna konferenca.
Lugano, 14, januarja. »Corricre della sera« prinaša iz Vatikana oficijozen članek, da dokaže, da se papež želi udeležiti mirovne konference le iz splošnih razlogov, ne pa da bi skušal s kršitvijo časti Italije doseči internacionalizacijo rimskega vprašanja,	t^
Nov minister za Hrvatsko,
Budimpešta, 14. januarja. V krogci hrvatskih poslancev se govori, da dobivport-fclj hrvatskega ministra, katerega radi in-terniranja grofa Pejacevicha v Francija začasno upravlja^ grof Tisza, sedanji ban baron Skerlecz. Za bana bo imenovan najbrže poslanec in veliki župan Emerih pl. Hide-gethy.
Liebknecht — izključen iz nemške socialistične stranke.
Berlin, 14. januarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Stuttgarta, da je nemška dr-žavnozborska socialnodemokratična stranka s 60 proti 25 glasovom sprejela izjavo, do je posl. Liebknecht vsled neprestanih velikih pregreškov proti dolžnostim strankinega člana izgubil pravice, katere daje članstvo pri stranki.
General Parmann umrl.
Dunaj, 14. jan. (K. u.) Listi poročajo, da e predvčerajšnjim umrl bivši namestnik Vrhovnega poveljnika c. kr, deželne bram-be vpokojeni general pehote Oskar Parmann.
Roosevelt odpotuje v Indijo.
London, 14. januarja. (Kor. ur.) »Daily Telegr.Tph« poroča iz Ncvvvorka: Roosevelt odpotuje v Indijo. Izjavil je, da ne namerava kandidirati za predsedniško mesto, n njegovi agenti "zelo občujejo z volilnimi od iori. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da nastopi Roosevelt pri volitvah proti Wil-sonu in da ga ne bo kandidirala le njegovr stranka marveč iudi republičani.
Vojni ujetniki, papež in Švica.
Ženeva, 14. januarja. Predsednik mednarodnega »Rdečega križa«, Ador se jc danes vrnil iz Rima. Čeravno je papež vedel, da je Ador eden najbolj gorečih ženevskih kolvinistov, \endar ga jc prisrčno sprejel. Ador je rekel, da ie njegovo poslanstvo popolnoma uspelo. Sklenilo se jc: 1. mednarodni osrednji odbor »Rdečega križa < in papež bosta skupno sodelovala, da se poštne pošiljatve iz Ženeve :n ostale Švice na francoske ujetnike na Nemškem ne bodo več ustavljale. 2. da se Francozom v zasedenih krajih dovoli dopisovati s svojci na bojišču ali v nemškem ujetništvu, 3. da se v Nemčiji ujetim vojakom, če so ranjeni ali bolni doveli zdravljenje v Švici,
Velikanska pevodenj na Nizozemskem.
Maasluin, 14. januarja. (Kor. ur.) Poplavljeni so Maasluis. Rotterdam in Dort-ncchL
Požar v lizbonskem vojaškem skladišču.
Lizbona, 14. januarja. (Kor. urad.) V skladišču vojaške obleke je izbruhnil požar, povzročen po zločinski roki. Poleg šl ode na blagu, so zgorele tri osebe, ranjencev je veliko. Sodijo, da leži še veliko mrličev pod razvalinami.
Dnevne novice.
-j- Leonova družba. Književni dar za leto 1915. je bil ta teden razposlan. S tem je delovanje Leonove družbe za leto 1915. zaključeno. Vojska je družbi vzela več odbornikov, sotrudnikov in poverjenikov ter zrahljala zveze s člani. Odbor je imel 7 sej. Posvetoval se je zlasti o književnem programu; ukrenil je vse potrebno, da je mogla Leonova družba kljub velikim oviram nadaljevati svoje delo. »Čas« je redno izhajal ter je bil po splošnem priznanju zares zanimiv in alttualen. Književni dar za leto 1915. (»Čas«, »Malenkosti« in »Slovenski župani v preteklosti«) bo gotovo zadovoljil vse člane ter privabil še novih. Članov je okoli 1350. Za leto 1916. bodo člani razen »Časa« prejeli še tri knjige, eno leposlovno, eno poljudnoznanstveno in en zvezek spisov P. Stanislava Škrabca.
-j- Vojskovodja Boroevič — častni občan obmejnih slovenskih občin. Občina Sv. Križ nad Mariborom je imenovala poveljnika naše armade ob Soči, generala Sv. Boroeviča pl. Bojna svojim častnim občanom.
4- Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročrika 97. pp. Miroslav Lampel in Franc Staner in črnovoj. nadporočnik Valentin Levičnik pri voj. poveljstvu v Mostarju. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščaka Vrečko Anton in Kubik Franc Emil, nad-lovec Svepeš Ivan in patruljni vodja Simo-nit Jakob, vsi štirje pri 20. lov, bat. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poročnik Mihelič Ivan, Hdet Juras Božidar, nadlovec B=>log Andrej, četovodja Zornik Alojzij, podlovec Čepek Ivan, patruljni vodji Moder Peter in Pertič Ivan, lovci Reiter Franc, Kuhweidner Franc in Lenac Franc, vsi pri 20. lov. bat.
—	Nevarno je obolel mariborski okr. glavar pl. W e i s.
—	Duhovniška vest. Č. g. Ivan Krušič, kaplan v Solčavi, je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
—	Osebrra vest. Profesor na moribor-ski c. kr. gimnaziji dr. Ivan Arnejc, pride-ljen v službovanje c. kr. naučnemu ministrstvu, je bil s 1. januarjem pomaknjen v VIII. činovni razred.
Desetletnica »Hrvatskega Dnevnika«. Koncem leta 1915 je končalo to glasilo fcosensko-hercegovskih Hrvatov svoje prvo desetletje. Uredništvo posvečuje temu dogodku uvodni članek, v katerem se spominja vseh težav, ki stoje na potu, da proslave to desetletnico. Glavno je pomanjkanje papirja in nemogoče je v teh časih vse napisati, pravi člankar. Nadškof vrh-bosenski dr. Josip Stadler pa je ob priliki desetletnice poslal uredništvu lastnoročno pismo, v katerem izraža priznanje in zahvalo za najodločnejši nastop lista tekom desetih let za hrvatsko državno pravo in združitev vseh Hrvatov.
+ Mesto venca na grob t državnega poslanca Fran Povšeta je poslalo županstvo v Dol. Logatcu za sirote padlih vojakov znesek 25 K.
—	Volitve v volilnem okraju Nova Gradiška. V volilnem okraju Nova Gradiška je bil izvoljen poslancem pravaški kandidat kanonik dr. Josip Pazman. Naknadno sc poroča, da je dobil 1182 gasov.
—	Nedeljski počitek v trgovinah. Kakor razglaša deželna vlada, je odslej dopuščen ob nedeljah obrat vseh trgovinskih obrti samo od 8. do 11. ure dopoldne.
—	Umrla je danes zjutraj v Škofji Loki po daljši bolezni gospa Marija Hafner roj, Juvan, soproga g. Ant. Hafnerja, posestnika in mesarja, v starosti 41 let. Pogreb se vrši jutri, v nedeljo, popoldne ob A. uri. Naj počiva v miru!
4- Nadporočnik ?flatachich-Keglevich umrl. Nastavljenec paroplovne družbe Adria«, bivši nadporočnik Matachich-Ke-gievich, sorodnik po zadevi princese Luji-ze Koburške znanega Geza pl. Matachicha je umrl vsled mrtvouda v Zagrebu.
—	Vporabo plina v Celju so znižali za polovico tiste množine, ki se je porabila lani v istem mescu,
—	Poročil se je v Celju 6. t. m. c. in kr. štabni narednik Franc Urh z gdčno Marijo Cvetkovič
Stotnik Milan Matic izreka o priliki svoje premestitve kot ranjenec iz tukajšnje rezervne bolnišnice v državni obrtni šoli v bolnišnico na Dunaju, parlamentarna palača, vsem svojim spoštovanim dobrohotni-kom, prijateljem in znancem za preobile dokaze ljubeznive pozornosti, izkazane mu v toliki meri začasa njegovega bivanja v Ljubljani, trajno najgloblje občuteno zahvalo in presrčen poslovilni pozdrav.
—	Dolenja vas pri Ribnici. Za naše vojake je tukajšnja mladeniška Marijina družba dne 6. in 9, t. m. priredila v novi dru-Ltveni dvorani lepo uspelo prireditev, Pro-
slava 67letnega vladanja s primernim nagovorom in živo sliko, deklamacijo »Soči« in živo sliko »Setev«, ki v štirih dejanjih v razumljivem tonu obravnava sedanji čas, ki ga živijo naši sinovi na fronti in -naši očetje doma. Lepa snov kot tudi uprizoritev privablja vedno več udeležencev tudi iz soseščine,
—	Za odkup od novoletnih voščil je poslal trgovec g. Ant. Werbole v Mediji-Izlakah znesek 100 K, in sicer polovico za oslepele vojake, polovico pa za sirote padlih vojakov.
—	Samoumor v Judenburgu. Iz Ju-denburga se nam poroča: Dne 12. t. mes, se je tu ustrelil vojak Fran Breza u, trgovec z usnjem v Litiji. Dva strela iz revolverja je oddal v zrak, tretjega si je nastavil na sence ter si prestrelil možgane. Mož je bil mirnega značaja ter spoštovan doma in pri vojakih. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve.
—	Goska, kakršnih je malo. V Dolnji Lendavi med ogrskimi Slovenci je kupila na trgu gospa gosko za 16 K. Ko jo je doma razpravila, je našla v goskinem želodcu 20-kronski zlat.
—	Snežni plaz je podsul na italijanskem bojišču Janeza Klobučar iz Št. Jošta štev. 14, župnija Stopiče. Bilo je na sveti dan ob 10. uri zvečer, ko se silni plaz udere in spodnese 13 mož. Dva sta bila takoj mrtva, drugih enajst so na sv. Štefana dan popoldne ob treh še žive izkopali,
—	V stalni pokoj je stopila učiteljica g. Nina Ivančič v Ljutomeru,
—	V Dragi, fara Sora, je umrl dne 15. januarja, edini sin Antona Svoljšaka, Frančišek Svoljšak. Od početka mobilizacije je bolehal in bil zato oproščen vojne službe. Bil je izvrsten mladenič, blag in je z njim izgubila fara enega svojih najboljših sinov. Počivaj v miru! Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri iz Drage na sorsko pokopališče,
—	Smrt za domovino. Na italijanskem bojišču je padel Anton Prelesnik iz Zdenske vasi, sin Jak. Prelesnika, posestnika, župana, cestnega načelnika itd. Kakor je bil zvest služabnik cesarjev, tako zvest je bil tudi Marijini družbi, Orlom in požarni brambi. Vs objokujejo njegovo pre-rano smrt. Bog tolaži očeta! — Kot žrtev za domovino je padel na italijanskem bojišču v 231etni dobi Andrej Koželj, sin gostilničarke in posestnice v Olševku nad Kranjem. Bil je na bojišču od začetka vojske, bojeval se je v Karpatih, ob Dnjestru in sedaj nekaj mesecev proti Italijanom. Po njem žalujejo ljubeča mati, bratje in sestre, prijatelji in znanci. — Umrl je 10. t. m., v Rottenmannu v bolnišnici v 19letni starosti g. Franc S u š n i k , učitelj, enoletni prostovoljec. Blag mu spomin.
Podružnica c. kr. priv, avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani nam naznanja: Novoustanovljena podružnica v L u b 1 i n u (Rusko-Poljsko) začne poslovati dne 15. t. m.
—	Poštna vest. S 14. prosincem 1916 se zopet začne poštno-nakaznični promet med Avstrijo in Bolgarijo pod enakimi pogoji kakor veljajo za poštno-nakaznični promet s Turčijo (poštni in brz. odredbenik št. 144/1915).
—	Pomanjkanje krmil. Korespondenč-ni urad poroča: Ker primanjkuje raznih krmil, bo letos tem večjega pomena krmljenje s surovim sladkorjem. Centrala za krmila poziva živinorejce, da napovedo, koliko surovega sladkorja bodo potrebovali za celo kampanjo. Potrebo je treba naznaniti najkasneje do 1. februarja, in sicer pri enem izmed priglasilnih uradov.
—	Ustavljeno je prevzemanje zavitkov za sledeče urade bojne pošte: 16, 34, 45, 46, 49, 95, 170, 190, 211, 233, 308, 317.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Miroslav Osana, bivši sedmošolec na II. državni gimnaziji in enol. prost. Ujet je bil 11. novembra ter ob enem tudi ranjen v desno roko. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip Dermota, doma iz Ljubljane, kateri je služil nri 27. dom. p,
—	Radeckijev veteran umrl. Na Zgor. Lipnici h. št, 19, občina Lancovo, je umrl občespoštovani Jakob Koselj, Radeckega veteran, v starosti 83 let. Udeležil se je več bitk na Laškem in si prislužil vojno, papeževo in dve hrabrostni svetinji.
—	Cepivo proti marogastemu legarju je iznašel newyorški zdravnik dr. Harry Plotz, ki se nahaja zdaj na Dunaju. Cepivo se ie, kakor izvajajo strokovnjaki, zelo dobro poneslo,
—	Odkritje groba bolgarskega kralja šišmana. Iz Sofije se poroča: V vasi Ne-goričan pri Kumanovu so našli v 1. 1320. sezidani cerkvi grob bolgarskega carja Mihaela Šišmana,
in članice in prijatelji društva, da se tega poučnega predavanja v najobilnejšem številu udeleže.
lj šentjakobsko prosvetno društvo je dalo ves čisti dobiček božičnega večera — 50 K, za udove in sirote v vojni padlih junakov iz šentjakobske župnije. Denar se je izročil preč. g. župniku, da ga razdeli med najpotrebnejše.
— Cenejši kruh. Vlada je izposlovala pri notranjem ministrstvu, da se prodaja v Ljubljani in v okolici bel kruh po 80 vin. kilogram.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Žetko, delavec, 55 let. — Simon Lukeniuk, pešec. — Lajoš Orban, rezervni praporčak. — Marjeta Božič, bivša dijaška gospodinja, 62 let.
lj Dolžnost naznanila. Dne 15, t. m. je
rok dolžnosti naznanila za ovčjo volno. To naznanilo je poslati naravnost komisiji za prevzemanje ovčje volne pri c, kr. trgovskemu ministrstvu na Dunaju. Tozadevne tiskovine se dobe (za Ljubljano) pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, na kar se trgovci in obrtniki opozarjajo,
lj Obrtniki, kupovalci starega železa in dr. se opozarjajo na ministrsko naredbo z dne 5. januarja 1916 št. 9, drž. zak., glasom katere je naznanjevati komisiji za staro železo na Dunaju zaloge starega železa. Tiskovine je dobiti tudi pri tej komisiji,
lj »Glasbena Matica«, Gospod J. Rija-vec je lahno obolel, zato se koncert na korist goriškim beguncem ne vrši 16. t. m., ampak v soboto , 22, j a n u a r j a t, 1. Vstopnice veljajo tudi za ta dan.
lj V krog stalnih dobrotnikov mestnih revežev ter vdov in sirot v vojni padlih Ljubljančanov je vstopil g. Josip Zidar, trgovec in posestnik v Ljubljani s tem, da daruje v dobrodelne namene vse pristojbine, ki jih prejme za nastanitev vojaštva v svoji hiši št, 31 na Dunajski cesti. Tako je g. J. Zidar zopet daroval 53 K 83 v vdovam in sirotam v vojni padlih Ljubljančanov in 53 K 83 v za aprovizacijo mestnih revežev.
lj Popis psov. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade je odredil mestni magistrat ljubljanski splošen popis psov, ki bivajo v okolišu mestne občine. Tozadevne tiskovine se dobivajo brezplačno v mestnem po-pisovalnem uradu, kamor jih je vestno in natanko izpolnjene vrniti najkasneje do konca tega meseca. Za vsakega psa je izpolniti posebno polo. Kdor bi se tej dolžnosti odtegnil ali se ji odzval prepozno, bo v smislu § 70. občinskega reda kaznovan z globo do 200 kron, oziroma z zaporom do 20 dni.
lj Otroci naj ne skačejo na tramvajske vozove med vožnjo. V Eggenbergu pri Gradcu so skakali za šalo otroci na tramvajske vozove, ,ki so vozili mimo, devetletni Emil Tschermel je pa pri tej zabavi tako nesrečno padel, da mu je kolo voza zdrobilo obe nogi. — Tudi v Ljubljani naj se pazi, da se ne zgodi taka nesreča, ker se šolarji radi nekaj časa »slepo« vozijo s tramvajem. Šola in starši naj store svojo dolžnost, da ne bo kakšne nesreče.
naskokom zadela sovražna krogla v nogo. Prišel je v bolnišnico v Opavi in potem v Freudenthalu. Rana se je pa le slabšala in že zelo opešanemu so nogo odrezali dne 13. decembra. Previden s sv. zakramenti je vse bolečine vdano prenašal kakor pravi mučenik. Operacija ni mogla rešiti mladega življenja, in dne 3. januarja je blagi mladenič doprinesel končno žrtev svoji zemski domovini in sc preselil v večno domovino. Zadnjo dopisnico je poslal svojim staršem dne 31. decembra 1915, dne 3. januarja 1916 so pa dobili brzojavno vest o njegovi smrti. In čudno: ravno ta dan je zvonilo tudi njegovemu dobremu in blagemu prijatelju in sošolcu od mladih nog, Jakobu Jerebu, doma iz Krtine, fara Dob. Skupaj sta študirala tudi v Ljubljani in skupaj stanovala. Oba sta bila en dan poklicana k vojakom, le da je bil Jereb pri drugem polku. Dasi je bil Cerar toliko prej ranjen, sta umrla blizu drug za dru-— Jereb je padel na italijanskem bojišču —, tako da je zvonilo obema en in isti dan; ko je zvonilo Jerebu, je prišla brzojavka o Cerarjevi smrti. Vsi, ki so pokojna mladeniča poznali, jima ohranijo blag spomin!
1.080 Kiioiuelrov sire sKIU jarkov.
. Zavezniki, tako pišejo »Munch. N. N.«, ki nas hočejo »sledečo spomlad« pregnati iz Francije in Belgije, so se med tem za-kopah v zemljo kakor krti, da se ne zgodi ravno kaj nasprotnega. Da moremo razumeti velikanski obseg njihovega podzemeljskega dela, prinašamo sledeči odlomek iz poročila nekega zastopnika angleških časnikarjev pri francoski armr-di: »V od-s?™ francoskih črt, ki sem jih ravnokar obiskal, se nahajajo na bojni črti, dolgi 16 kilometrov strelski jarki, katerih dolžina znaša 374 km, in da se še bolj zavarujeo, kopljejo še nadaljnje jarke v skuoni dolžini
^nn r ' daIeč od lu ima neka divizija 400 km strelskih jarkov, med tem ko ima neki armadni zbor 720 kilometrov. Z ozirom na te številke je gotovo nrenizko, ako cenimo, da pride na vs?ko miljo boine črte 32 km strelskih jarkov, tako da' mora'o Pngleško-francoske armade od Basla pa dc Severnega morja varovati in vzdrževati na,manj 16.000 km strelskih jarkov.
UiMnske novice.
lj V šentjakobskem prosvetnem dru-
i štvu se vrši v nedeljo dne 16, t. m. ob 6. uri zvečet redno društveno predavanje. Pre-j davanje bo eno najbolj zanimivih kar smo I jih dosedaj imeli, zato se vabijo vsi člani
Lovsko poveljstva.
/Avstrijska uradna poročila poročajo z ruskega bojišča, da čezdalje bolj pogosto nastopajo takoimenovana lovska poveljstva, prostovoljske čete in poizvedovalni oddelki. Lovska poveljstva so neka posebnost ruske vojske. Ti oddelki sestoje iz izbranih mož različnih polkov, ki se urijo pri posameznih polkih. Ime imajo od tega, ker se je mislilo, da je lov na divjačino najboljši način vojaške izobrazbe. Slaba stran te uredbe je, da s tem izgube posamezni polki najsposobnejše in najbolj predrzne može, kar brezdvomno škoduje posameznim polkom,
Prostovoljske« čete se sestavljajo v Kurlandiji in sicer iz Letov. Istočasno se poroča iz Volinja, da so se tudi tam prikazali četaši. Ker poznajo te čete zelo dobro tamošnje ozemlje, so včasih njihovi obiski zelo neprijetni. Nepričakovano napadejo etapno črto, kar jim je tem lažje, ker so v zvezi s tamošnjim prebivalstvom ter morejo računati na njihovo podporo. Veliki pragozdi in močvirja so najpriprav-nejše ozemlje za podobna podjetja. Na takih krajih se morejo nepričakovano pokazati in zopet izginiti.
Tudi pošiljanje močnih poizvedovalnih oddelkov je že tradicionalno v ruski vojski, česar se drži rusko vojno vodstvo kljub slabim izkušnjam. Ako jih sovražnik prisili na boj, nimajo navadno moči, da se mu uspešno uprejo ter vsled tega pretrpe velike izgube, ne da bi dosegli svojega namena.
Tovariša v življenju in smrti.
Maksim Cerar, dijak II. letnika slovenske trgovske šole v Ljubljani, doma iz 2ej, občina Brezovica pri Dobu, je bil dne 15. marca leta 1915. poklican v vojaško službo in dodeljen pešpolku. Po šesttedenskem vežbanju je odšel na gališko bojišče in dne 15. junija ga je pri Senjavi n\ed bajonetnim
cz: EZI3 JZZ2tza KJ C=3 ŽZZ3
: Maro afte ..S ovenča.":
Primorske nov ce.
V" spomin poslanca Povšeta. h Šem-pssa se nam piše: Tudi C-oričani imamo v najboljšem spominu pokojnega državnega in deželnega poslanca, komerčnega svetnika Sranca Povšeta. V Gorici je začel javno delovanje za blagor slovenskega po-Ijedelca Kot profesor in ravnatelj deželne slovenske kmetijske šole in kot vnet strokovni predavatelj po deželi si je v hipu pri-dobi zaupanje in hvaležnost slovenskega
f-T a:- i® v Gorici >e Posegal tudi v politično življenje naroda. Njegov spomin nam ostane nepozaben, — BI. Grča.
— Iz Gorice. Mohorjeveknjige pridejo, po mnogih težavah, te dni v Gorico. Cenjeni udi, ki še bivajo tukaj, naj se zglasijo od nedelje naprej pri poverjeniku. Vsi drugi pa, ki se niso še obrnili na-ravnost na Družbo sv. Mohorja v Celovcu, naj pošljejo svoj natančen naslov semkaj] nakar se jim takoj pošlje knjige s pošto. i>o izredno lepe in nas bodo letos posebno zanimale. Re\We bodo tukaj na fronti v smrtni nevarnosti, prosimo, rešite jih kmalu. _ Tudi bodočnost je naša, zanjo nam jamčijo nepremagljivi junaki ob jezni boči. Brez pomisleka se bomo naročili za prihodnje leto. — Vse slovenske časnike vljudno prosimo, da ponatisnejo te vrstice. P. n. vsem zavednim goriškim Slovenkam in blovencem po širni domovini iskrene pozdrave! — Josip čigon, avstrijska Gori-ca, Cocevia št. 1.
Nov odvetnik v Trstu. V listo odvet« nikov tržaške odvetniške zbornice je vpisan odvetnik Mihael Obuljen s sedežem v Trstu.
Tržaški dnevn!Jk »II Popolo« bo priče) v kratkem izhajati v večji obliki. List je vsled svoje stroge objektivnosti vedno bolj priljubljen in zavzema že danes odlična riesto na tržaškem žurnalističnein polju.
Značilno! Odkar je tržaški dnevnik Cittadino« pričel gonjo proti laško-ire dentistični kumori, je izgubil okroglo tr tisoč naročnikov Kaj to pomeni?!
Nagla smrt. V Solkanu je umrla vsleo granate gospodinja Grbec. Bila je blaga /ena. Bog ji daj večni mir!
Srčna kap je zadela v Trstu 601etnegi prodajalca zelenjave Felice Nemcnza v nje govi prodajalni ulica del Farneto 34. Bil j« takoj mrtev.
Iz bede v smrt. 371etna Angela Klm v Trstu, stanujoča na Kolenji — Nova ce sta št. 34, mati petero nepreskrbljenil ottok, je bila vsled vpoklica soproga k vo
jakom prisiljena, hoditi na delo po zasebnih hišah kot strežnica. Tako je 13. t. m. delala v hiši Fabio Severo št. 46. Med vmivanjem posode se je vsled slabosti zgrudila na tla. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje jo je z ambulanč-nim vozom prepeljal na postajo, hoteč ji tam ponuditi obširnejšo pomoč. Revica pa je med tem že izdihnila. Položili so jo začasno v lastno kapelico, odkoder jo prepeljejo v mrtvašnico k sv, Justu. Zadela jo je srčna kap.
Nagla smrt. 62letni trgovec z zelenjavo v Trstu, Feliks Namene, je dne 13. t, mes. v svojem stanovanju nenadoma umrl, zadet od srčne kapi. Na lice mesta došli zdravnik je zamogel konstaitrati le še smrt.
Aprovizacijska komisija v Trstu je razglasila nove stalne cene za morske ribe. Cenik je interesentom na razpolago v tržaških ribarnicah. Mimogrede omenjamo, da so cenc poskočile; temu vzrok je pomanjkanje ribičev in omejitev ribarenja vsled položitev min, kar odgovarja brez druzega vojaški prekavciji.
Tramvaj iz Trsta na OpČine bo pričel voziti še v teku meseca februarja t. 1. Družba čaka le še na tozadevne žice, katere ima napeljati. Za potovanje na Opčine bo potreben vojaški prehodni list. Cene ostanejo po starem. S tem bo prebivalstvu prihranjenih mnogo stroškov in potov.
Umrli so v Trstu: Bassi Ana, 75 let; Battaglierini Dino, 13 meseccv; Schifflin Filomena, 66 let; Ticina Marija, 65 let, — V mestni bolnišnici: Bai Franc, 63 let; Košuta Kristjan, 57 let; Krajca Alojzija, 59 l; Barovič Andrej, 1 leto. — V magdalenski bolnišnici: Weibel Marija, 38 let.
Zvišane cene olju v Trstu, Tržaška aprovizacijska komisija je z novim letom zvišala ceno olju od 4 K na 5 K 84 vin. liter, Do konca leta t. j, v 4, mesecih je spe-čala 36 vagonov olja. Kakor znano, so v Trstu uvedene za olje izkaznice.
Tržaška aprovizacijska komisija, ki preskrbuje z živili Trst, Istro in Goriško, je imela od začetka svojega delovanja t. j. od avgusta 1915. do 31. decembra 115 milijonov kron prometa. Izvršilni odbor, ki ga jc imenoval namestnik, deluje popolnoma brezplačno, tudi trgovski ravnatelj. K posvetovanju se shaja vsak dan v namest-ništveni palači. O svojem delu poroča namestniku, ki mu gre ob raznih prometnih in drugih težavah z vso vnemo na roko. Tržaška aprovizacijska komisija je najboljše organizirana v celi Avstriji,
Razne novice.
Povišanje pasjega davka v Pragi. Praški mestni svet je sklenil, da poviša za leto 1916. pasji davek, in sicer za vse pse za zabavo na 20 K in za pse čuvaje pa na 10 K. V notranjem mestu se mora plačati davek tudi za pse čuvaje 20 K.
Mlad glasbeni talent. Štajerski listi slave šestletnega >&alterja Leschetitzky, sina in učenca koncertistinje Teresine Gi-taldi-Leschetitz.ky, profesorice violine na konservatoriju Tartini v Trstu. Walter Le-schetitzky nastopa kot violinist ter vzbuja splošno občudovanje.
Parižanka vredna tri kamele. V neki pariški bolnici se je med ranjenim črnim vojakom iz Afrike in med Parižanko, ki je razdeljevala darove, razvil sledeči pogovor: »Ti biti lepa mala deklica.« »Jaz nisem deklica. Sem omožena, imam tri otroke,« »To nič ne škodi. Ti biti zelo lepa. Ti biti vredna tri kamele.« Parižanka se je čutila vsled te primere zelo užaljeno, zato ji je sestra strežnica stvar pojasnila: »Naši Afričani vsako stvar cenijo po kamelah. Vi ste lahko zelo ponosni, kajti o meni in mojih tovarišicab je rekel Afričan, da smo vredne samo eno kamelo.«
Odklonjeni davek na mačke. Gubenski magistrat je, da se povišajo mestni dohodki, predložil občinskemu svetu načrt za uvedbo davka na domače mačke. Pri razpravi se je od nasprotne strani zastopalo stališče, da bi se marsikje, ker ne bi bilo mačk, razpasle miši in podgane v škodo meščanov. S tremi glasovi večine je bil davek na mačke odklonjen.
Otroci izdajatelji časopisa. V neki vasi na Nemškem je prišel učitelj na lepo misel. Dal je od svojih učencev izgotoviti neko vrsto časopisa, to se pravi, otroci so morali tedensko poročilo o vseh dogodkih v vasi tolikokrat prepisati, kolikor mož je iz te vasi odšlo na bojišče. Poroča se o vsem in vsakem. Svojci napišejo k temu še pozdrav in časopis sc odpošlje. Tako izvedo vsi enako, kar bi radi vedeli. To se razume, da ga vsi sprejemajo s hvaležnostjo in priznanjem. V mnogih vaseh Thiiringa posnemajo ta zgled.
Zakon o zdržnosti v Coloradu. »Daily News« poroča iz Newyorka: Zakon o zdržnosti, ki je stopil pred kratkim v veljavo in ki je mesto napravil >-suhoa, ima velike posledice: Enajst pivovaren, v katerih je bilo nad tisoč mož zaposlenih, in 600 go6tilen so morali takoj zapreti. Vsega skupaj je primoranih okoli 40.000 oseb, da si poiščejo drug poklic. Velikanske zaloge so sc prodale za nizko ceno. Na tiso-
če meščanov si je na ta način nakupilo vse potrebno in se preskrbelo za celo leto.
Ureditev poselskega vprašanja v Budimpešti. Iz Budimpešte se poroča: Mesto Budimpešta gre za tem, da uredi poselsko vprašanje in da se dožene različne nepri-like, ki so nastale vsled vojne. Policija je oskrbela poselske knjižice s fotografijami. V zadnjem času se je pogostokrat dogodilo, da so bile ukradene poselske knjižice in so tako s tujimi knjižicami preskrbljeni lopovi izvrševali različne tatvine.
Islandija, ki je drugače le star otok bajk, doživlja sedaj lepe čase, kakršnih Islandci še niso imeli, niti so kedaj kaj takega slutili. V nekem danskem listu poroča neki ugleden Islandec o tem sledeče: »Naša dežela je edina na svetu, katera ne izda ničesar za vojsko in mornarico in vojska se pri nas le v toliko pozna, ker prodajamo meso in ribe za dvakrat višjo ceno kakor poprej. Povprečni izvoz Islandije iznaša na leto okoli 17 miljonov mark, v tem letu pa se ceni na 55 milijonov mark. Po-lenovke, katero izvažamo v Italijo in Španijo, se sedaj dvakrat več izvozi, kakor pa poprej. Islandske slanike pošiljamo pa na Švedsko in v Rusijo. Nemčija ni nikoli pripadala k največjim odjemalcem islandskih izdelkov. Vsi stanovi zaslužijo sedaj enakomerno več. Poljedelec zasluži posebno dobro pri volni, katere cena je trikrat višja kakor pa v navadnih časih. Kmetje izboljšujejo svoje domove, plačujejo svoje dolgove in vlagajo denar v hranilnice. Splošna posledica na Islandiji je, da je splošna podjetnost zelo živahna. Sedaj se misli na izrabo naravnih vodnih sil na otoku; neko elektrarno so žc dogradili in v nedolgem času, upajo Islandčani, bodo preskrbljeni s ceneno električno silo.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Traneo« vljudno javljata p. n, občinstvu, <la ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Brezkonkurenčni spored
Kino Central ? dež. mmiu*
Prvi Oswaldov film:

Drama v 4 dejanjih. - Režija R.h. Oswa!d.
V glavni vlogi Tatjana Irrah, ena najlepših igralk sveta.
Učinkovita dunajska burka v 3 dejanjih.
Dejanje spremljajo pristno dunajsko skladbe.
Ta burka zadnji čas napolnjuje največja kino-gledališča do zadnjega kotička. Povsod velikansk uspehi
137
Follerjeve tok vzbnjajo6e. lagodno odvajajofe ra-barliarsko krogljico z znnruko
„Elza-krogijice"
doneso olalš nie
6 škfctljic poštnino prosto Ki 40 Lekarnar E. V.Kollor, Stabloa, Elzatrg 18S (Urv.). Čoz 100 OOu zahv pisarn.
Proda se
stavbeno zemljišče
v večji meri; tudi prostor za kake večje d lavnioo ali tovarno, v bližini Ljubljane, na lepem suhem terenu. Ponudbe pod naslovom stavbeno podjetje 96 na upra%o listu.
»p H
IGN.ŽARGI
Ljubljana, Sv. Petra eesta št. 3!
Največja Izbora raznega perila za dame in I gospodu, poti%bšrinu za šivilje in krojače, dal|e priporoča svojo veliko zalogo vo|a<kih potrebščin In sicor: pletenih sinje, spod. hlač, raznih j vrst nogavic (zoknov), dokolenie (\Vickult;ama-1 selian), sviterjev, snežnih kap, rokavic, žilogrel-cev iz volne in bombaža.
Na debelo in drobno
Naročajte »Slovenca"!
117
U. 195/15/7.
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. okrajna sodnija na Brdu je o olitožbt opravitelja državnega pravdništva zoper Franceta Hribarja in Terezijo SuSnik zavoljo pre-stopka navijanja cen v navzočnosti opravitelia državnega pravdntatva Ignacija Tschamernika kakor javnega obtožitelja, prostih obtožencev po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, nuj se obtoženca kaznujeta, razsodila tako: I. France Hribar, roien 11. aprila i87C, ožonjen posestnik v Pirševem v Tuhinjski dolini; II. Terezija StiSnik, 661etna, vdova vžitkarica iz Prapreč v Tuhinjski dolini sta kriva, da sta dno 0. septembra 1915 na semnju v Lukovici za Tereziji Sušnik lastnih par volov, katere sta 10 dni prejo kupila za 1824 I{, zahtevala ceno 2340 K, da sta torej kot sostorilca izkoriščajoč izvanredne, po vojski povzročeno razmere, zahtevala za neobhodno potrebne stvari ofitno čezmerno ceno in s tem zakrivila prestopek po § 14 ces. odredbe z dno 7. avgusta 1915, St. 228 drž. zak., In so po islem paragrafu obsojata ln sicer Terezija SuSnik na 1 teden zapora in 400 K denarne globe, oziroma za slučaj neizterljivosti na nadaljnih 40 dni zapora in France Hribar pa z vptfrabo § 260 b kaz. zak. na 4 dni zapora poostrenega s poštenjem., po § 38!) kaz. pr. r. oba obdolženca pa solidarno povračilo stroškov kazenskega postopanja in vsak z^se v plačilo stro-ffkov izvrSitvo kazni; ob enem se v smislu § 19 ces. odredbo z dne 7. avgusta 1915, St. 228 odredi, da se ta sodba objavi po enkrat v »Slovencu", „slovenskem Narodu" in ..Domoljubu".
C. kr. okrajna so.tnija na Brdu, odd. II., dne 3. januarja 1916.
Lajovlc.
Kuharica
starejša zanesljiva oseba, ki so razumi tudi na gospodarstvo, Išče službe kot gospodinja, bodisi v kako župnlšče ali zasebno hišo. Naslov pove uprava .,Slovenca" pori št. 133. 133 (3)
Dve mirni dami Iščete
obstoječe iz dveh sob in kuhinje v bližini glavne ceste.
Ponudbo na tvrdko Hlavka, Prešernova ulica.
dobro ohranjen, se ceno proda ali zameni za lahko koč jo. Naslov povo uprava „Šlovcuca" pod SU 72.
Sprejme se takoj i • i i •
pri Franc Peterlln-n v Kamniku. 86
2 trgovska pomočnika
ali
2 prodajalki
za delikatesno trgovino se sprejmeta za takojšnji vstop. Zahteva se znanje slov. in nemSkega jezika in izvežbanost v tej stroki. Vprašati je v trfrovini
Hnfon Sfacul Ljubljana.
j nnaov .N^MKaeaevsa rsass|i
i Vam plačani, ako Va-I šili kurjih očes, bra-
___ , ,5: ilavio in trdo kože,
pL^M tekom 3 dni s korenino,
lire/, bolečin no odpravi Cena lončKu z -------- jamstvenim pismom K l_, 8 lončki 2-50. — KKMEN\', Kascbnu (Kassa) I., poštni predal 12'82 Ogisko
Ria-BaFsam.
sprejmem takoj. Plača po osebnem dogovoru. Oglasiti se jo pri
F m Bare f s,
urar v Vipavi.
Proda se iak©j
in pod ugodnimi pogoji
Vila FEISTRITZRUH
pri Kamniku: Več so poizve pri g. Sofiji Bernard, pošta Kamnik. ur,
C1 s tremi ali štirimi sobnmi ter kuhinjo ^ za takoj ali februar. Ponudbe na poštul predal stev. 151.
Iznosa Klttnrju
•	dalje
»Humusu romofniKs
ali sotIar3kcga učenca in
2 kletarska delavca
ter enega
•sw koeijaža
(vsi vojaštva prosti) sprejme takoi tvrdka M. Rosnar & Go. Sp. šiška poleg piv. „ Union".
Krepak
proti p'ači se sprejme pri Ivan N. Adamič Sv Petra cesta 31 Ljubljana.	134
Iščo
18
.1
V
strežnica
Resi jeva cesta 13/2 135
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in tra.no
pauiuMi -;eve vrecice
Prodnja jih z navodilom po 2 K par:
Ovančara, drojerija, Ljubljana; J. R Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koscliir („PriOrlu), Kamnik.	43
Brez vsakega posebnega obvestila.
8rCem !? gloLo,<0 ža,ost» naznanjamo vsem sorodnikom nri
FRANC BREZAN
čevljarski mojster in trgovec z usnjem v Litij!, sedaj črnovojnik 12. januarja ob 5. uri zjutraj nenadoma preminul
J u de n b u rgu k v °čn e mu pTč&T**	80 "e" P°,0Žili n* Pokopal..* v
Sv. maše zadušuico se bodo bralo v raznih cerkvah Priporočamo ga v pobožno molitev. ' LITIJA, dne 15. januarja 1916.
Marija Brezan roj. Markfč, soproga. Franc Brezan sin.

Št. 232.
Razglas
a
Z ozirom na ministrski ukaz z dno 20. decembra 1915 drž zak st™ 170
ir^s^ ZZ l3S& HS
rabljaM SS^^Z^^ ^	« -
mestni magistra« ljubljanski,
doc 13. januarja 1916.
Sprejmem tako]
za boijSe stalno delo Ivan S'up!ca, kro>ški moi-ster Dob pri Domžalah.	78
Pozorl
Vse Mago
Pozor 1
kakor tudi čevlše. dokler kaj v zalogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih vencev s trakovi in nt pisi.
Prosim, prepričajte se!	1574
Uljudno se priporoča tvrdka K WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo.
Iijiiriji l liiisfivofllii
(s mo dobra moč; veSca tudi strojepisja dobi s t telirtiHriem službo pri nekem podjetju v Ljubi 11 m. Ponudbe, v katerih se naj navede na kobko pla<'o rellektira in navedbo sposobnosti pod šilro Zanesljivost 97 na upravništvo „Slovenca".
soba
na željo tudi nemeblovana se tako} olda v Kan-d)ji št. 9 pri Novem mestu. — Poizve se tudi v Ljubljani škoija ulica v trgovini Strauss.
Sprejme se krepak
kupi v vsaki množini po nnj<.išj h cennli
Peter Aiiyeio, Ljubi a na.
Le pismene porm be se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
:420
Iščejo se
ene©
v trgovino mešanega blaga na deželi. — Naslov pove uprava lista ^od št. 121,
Stsiiotjr&flnja-s troje p! sle a«
(slovensko in nemško.)
Izkušena in zanesljiva se sprejme takoj. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 131.
dobi službo pri veliki romarski cerkvi M. B. na frnigori pri Ptu u, ker je doiednnii pri vo nk h. Dohodki (nemir, zbirce, lastno gospodarstvo itd) so prav dobri, stanovanje krasno, or. Ije umetno prenovi ene. Oglasijo se naj le v vsakem o/.iru prvovrstni proin iki. Nastop 15. stišca t. 1. Pisma z zn. na: Župni urad Crnngora pri Ptuju, Štajersko.
Vsakovrstne
11II1
na Studencu. — Vojaščine prosti možje dobe tu lep zaslužek. — Oglase sprejema red usmiljenih sester v Ljubljani, deželna bolnica.	89
ron!s?.e Klcta !ii kaiir^al-ter peko:en speli
dobe člani odslej naprej v trgovini »Gospodarske Zveze« na Dun. cesti št. 36.
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
FR. GERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
^o^Sstropp
a V
se zaradi odpotovanja pod ugodnimi pogoji takoj proda. Vreč se izve v Rožni Dolini št, 2.2 pri Ljubljani.	2552
Izvrstno
125
belo in rudeče proda Fran Tomšič, vinogradnik, Videm ob Savi.
V najem se išče dobro obiskana
pri kaki holiši fnri ali trgu — Ponudbe nai se pošljejo na Aloj. Dim, poštnoležeče, tiradac, Dolenj.
400 hI. beleaa in rumenega
Zaloge v Ljubljani: A Šanabon in Julius Elbent.
naravnega se takoj proda po zmerni ceni. Vprašati pri »JatjeJ. Gorica Stalna ul c št 2. lam jc
vzorec a.i pri Valiču.zid. rnojter, Skriije.
z večb-tno prakso išče za prosti čas v svojo stroko spadajoče primerno oprnvdo, n. pr. ndministraci o kake hiše ali kaj podobnega. Prija«na ponudbe pod >t. 1935 118 na upra\ništvo te^a lista. 118
Kupim al v/.amem v najem
zastoir in poštnine prosto mol glavni cen k s 4000 slikami ut, zlatnine in siebi ii!ne "lasbil, piednictov zusnia in j o '< 1 a, potrebš in za gospodinj-st\o in toaleto, orožja, niutncije itd.
Prva tovarna tir
Nikelnaste Koskopl-uro K i.'90, 4 20, 5-— Srebrne K 8'40, 0'50. — Nikelnaste budilko K 2-90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4'— Pošilja se po povzetju. — Nikak rizikol Zamena je uovo.jena ali denar nazaj i
m
II
za več let. Naslov pove uprava tega lista pod št. 123 Sprejme se
8®
Kostanjev
orehov
jesenov
Absolutno zajamčeno pristno
! VINO !
Kmetijsko društvo v Vtpavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordina-' rijata pristna bela maš na vina po 110.— K hektoliter in navadna bela namizna po 100'—K hekt, brez zaveze.
pr rizling -m
je po K 120'— burgundec in zelen po K 150-— hekt. loko klet brez zaveze. Kleti nadzoruje vipavski dekan.
iki društvo v lini.
jša slo. br ki tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 lel
UMI HOFBHUER
ImejlteljiGa zaloge cePAvena oij eto in umlja Ljubljana, Woi?ova ul ca 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da zdaluje nniunč.no po naročilu in predpisih vsakovrstne bantlere, bnlda-hine, piasče, kazale, piuv.jate, dnlmatike, ve^me, albe, koretl.e, prte itd. itd., sploh vse kar ne rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, snPdno, pošteno ter po najnižtlh cenah, ter sq prevzemajo tudi naročila na vezenie, prenavljanje s are obleke ter sploh vsa popravila.
ZagotavlJejoC liilro in najpoStenejšo postrežbo, |trcsl, da se pri naročtlib Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
Prvo HranjsKc podjetje za umetno stsHiarstvo in slame na stehlo
s tr"fiko in žganjetočem, edina v prijazni vasi blizu Ljubljane, v lepi popolnoma opremljeni enonadstropni hiši
se da za več let v najem.
Hiša se tudi proda. Zelo upodno za | begunce, ki imajo nek j denarja. Povpraša se pismeno na »Poštni predal 35« Ljubljana.	87
kijeva moka brez vsakih kart
Samo pri meni lahko dobite vsako množino fine šartljeva moke. Samo en zavitek rabile za 1 šarti lj hrt z kake druge moke, brez sladkorja, brci kvasa itd. Mnogo 100 zavitkov že razprodal. Ravno tako priložimo vsakemu navodilo! Moka ostane tudi delj časa, če so na suhem brani! Samo kratek čas ho še dobiti, zato naročite takoi a manj kot 3 zavitke ne morem poslati. Cena za 1 zavitek samo K 130. Pazite, da ne zamudite, ter da se pozneje ne bodete kesali!
Razpošiljalnlca šartljeve moke
Ivan Urek, Borovlje, Koroško.
pred nakupom veliko zalogo pjs izgotovljenih oblek za
moške, min ii Mi
2371
Velika lasblr
rsy	m
m i
za dame in deklice.
Pred Skofiio št. 3, Liagarjeva in Mcdarska ulica.
m Ivrdke il.1
J Min MmU
LjiiMians
Dnnalska cesta sSev. 13 pri ..FIgovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predMojništvom Uakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega ste-klarsiva in slikanja na steklo, za stek ars vo v »iguinlni in navadni ornamentfiu, stavbno ter porialno .steklarstvo — Za »ga steklenega in porcela-stega blaga vsako vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobo itd. — Narisi m proračun, na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Kje, pove uprava t«ga 1 slu pod št. 130-
Ponudbe z ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira.



^remnazOby
^VisvtdCeni dan< v« Vidni dne 3ičeryienc« 1887..
faSARG'sS0HN&F
Vsled sedanjih razmer smo primorani izpremeniti naše že blizu 30 let na prodaj postavljene
zobne kreme „Kalodont"
Mesto dosedaj navadnih puščic bodemo sedaj razpečavali kremo v zganjenih kartonih, katerih risba in barvna izpeljava je ista, kol naša tubna etiketa, ki je v vseh deželah postavno zavarovana.
Svctovnoznani in splošno priljubljeni „Kalodont" pa bo prihajal na trg slejkoprej v nedosežni kakovosti.
F. A. Sarg-a Sin & C©.
Dunaj IV.	Berlin.
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberi
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena 'n stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičeva cesla
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščllo za sobna tla. Marx-ema)l za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljSe vrste fasadne barve, . vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	u32
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. —Predmete in potrebščine
za žgalno in briljantno
... .„
"i	sii Kanje.
Delavnica za črkoslikarnka, likarska in pleskarska dei.a
Igriška ulica 6, Gradišče.
mmmmmmm
55. let, hiini posestnik t Ljubljani se želi v svrho sakona seznaniti s pošteno, pobožno samsko žensko •U vdovo brez otrok, ki ima kako kupčijo ali gotovino 1000 do 2000 K. Resne ponudbe s sliko, ki •e vrue, na upravnlštvo „Slovenca" po St 2792.
V
(Tltambilije
**	vseh vrst za nrade,
društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
LJubljana, SelenUnroova nI. SI. l.
Ceniki franko. 553 Ceniki iranko.
] Častnik t malo družino išče za 1. februar me. blirano
stanovanje
obstojoče iz 2 do 3 sob, če mogoče v bližini obrtne šole. — Cenjene ponudbe na tuk. obilno šolo, ra-čunika pisarna.
'Volno
za snežne čepice,
S1 nogavice, žilosrelce i t. d.
priporoča
TONI JAGER
muiHiiis.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. živi), in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zaia_oian|a na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, neznodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod	Absolutna varnost	Nizke prcm.Je.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stame zavarovanj koncem
leta 1914...... ......................K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7o2.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DQ]nO 23'fflHi'Oaanie, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod nafuo-odnefš/mi pogoji. "UPJ Marije Terezije cesta št. 12.
Baterije
80
za žepne svetilke, najboljše kakovosti, dobavlja trgovcem na debelo in razproda-jalcetn elektrotehniška tovarna M. Weis-senberg, Dunaj, il. 3., Raimundgasse 6.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga,
.vwvwwwv \aaaaaaa,\aaa.
JY(i^arstvo.
VWVWftW
VAAAAAAAAAJU
Povolna spalna oprava ya 2 osebi ugotovljena 13 tu-ah inozemskega oreha ah hrasta 5 marmonem in ogledalom
350
h
w\wwvvw
X Pogačnik
Zaloga otroshh
vozičkov.
Cene konkurenčne
Fjlago solidno.
WWWVWW\ AAAAAAAAAAA/
Ljubljana, J^arije Jere^ve cesta '<3-18.
mi
■liimoiJMgai iiiBi	n-jnvtvjjcn*
% i.:
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejk ml lasmi, ki sem jih dobila po
14mesečni rabi pomade, ki sem jo .znašla sami. To jo edino sredstvo proti izpadanju las za njih rast in negovanje, za ojačilov las šen, pri jnoiiliili krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje iaseni in jraili naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslveajein Jo najvišje starosti.
Lonček pss S hi 10 feron. —
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor jo naslavljati vsa naročila
Hsia Csšllajg, Omnaj I, HotalasBarUt M.---
Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj.
Prosim če mogoče mi poslati z obrat, pošto 1 lončok izvrstne in pristne pomade za lase.
Spoštovanjem dr. Kari v. S'einer, Gradec, Richard Wagnergasse 8.
Tvrdka Ana Csillag, Dunaj.
Vaše blagorodje : 1'rosim pošljite ml lonček pomade za rast las. Pomada je res izborna in se jo lahko vsakemu priporoča.
Spoštovanjem Mina Rob c, Uoinornica baronice Vassilko.	Bercliometh a. S.
Blagor, gospa Ana Csiiiag, Dunaj. Prosim pošljite mi velik lonček Vaše izvrstne pomade po povzetju. Spoštovanjem Fanl Denk. gostiln, hčer.
Kienstock p. Rossatz.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim naj se mi pošlje po povzetju škat-ljica Vašo čudovito učinkujoče pomade. Spoštovanjem Ur. A. Z?»o1d, zdravnik
Ernsdori, šlozija.
Blag. Ana CsUta^, Dunaj.
Kot priporočanec Vašo izvrstne pomade prosi za obratno vposlatev - velikih lončkov.
Spoštovanjem M. U. Dr. R;h. Fuchs. želez, zdravnik.	Bleistadt.
Ana Csillag. Dunaj.
Prosim požljito mi L! lončka Vnše pomade, katoro se zelo dobro obnese.
Grofica Bolcer Pa!IJy, Tisza Kurt.

vmMMm*>MMMmiris.T-viet.-)r'*i>v-*'- "T. • -•.--,»..,-	,-iŠTOR:.:!;v:,:;aami:iniiiM*iii!i
1 r>Je puščajte otrok samih, da se požari omejijol
PiWWWMti»l'l" IIITI———lllllllllMMIlii li IIIII 'M III—Hllllll I' III H'IIWIIIIIII'1HIIII III——IIMIIIIIIlili ■ItMMMig II11 lllll—IIII ris j
S ^ Edini slovenski zaved brez tu;ega kapitala je 1
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta st. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodami 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in rini j kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln ndninc, ki so znašale 1. t3t2. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo raste! zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverjje-niitvo v Celju in na Prosekn, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjarikL
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.
U3D
puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Sološna prometna banka podružnica Liubliana, prej
I
>ayer
Centrala na Dnnaiu. - Ustanovljena 1864. - 30 podraznic. Uogal marijin trg
Preskrbovanje vseh bankovnth transakcij, n. pr.s Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjtge ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denat se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Su. Petra cesta. Miški kapital in reservs E5.ii00.0fia kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzeinskih in inozemskih mos-tth. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih pre lalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotia itd pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna roviztja izžrebanih vrednostnih papirjev. — Proinese za vsa žrebanja
Ustmeaa ln plsiaeaa gojasalla ia aagvetl o vssh v baačas stroka spažajočih traasaksljah vsekdai breaglačao. Stanje dc.-.r.r:-.'.;-. via,i aa hraalln« kajiiloa daa 31 dec. 1315 K Qi,2S3.2J3—,
SI. decembra 1*12 na knjlžloo la tekočI račun K 23t,633-922
domačega izdelka
priporoča po uujiiii)i ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Josip Mur, tovarna dežnikov, Ljubljana,
Pred škofijo 19. Prešernova ulica 4
Popravila točno in ceno.

Izbsras •• 1» obneslo za vojake v vojski in •ploh za vaakegt kot najbolj*«
bol oblažajoče mazanja
pri prebujenja, reumatlzmn, Bibtu, Infioencl,
prani, vratni ln bolesti v brbtu
Dr Kiobler-Jk
Siilra-Lfnimcnt.
Sidro Pain-Expc!ler.
Steklenica kron —'60, 1 40, a —.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Kichter-ia lekarni .Pri zlatem levn", Praga, I , Elizabema cesta 6.
Dnevno raapoilljanje.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.
|..... i I Ji
Ii¥ m
vsake vrste (posekan in stoječ), tudi cele gozde se kupi po visoki ceni. — Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo lista pod šifro „Kostanjev les".

||||

m
M E& l| H&&© LisaSslI^ssa.

pletenin, trikotaž in perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Sjiosfno in vofaško perilo in sicer: nogavice, gamnše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogre,ce, svilerje, pletene srajce in spodnje hlače i z volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na debelo in drobno.
1926

^ Ustanovljeno 1. 1393. n m n
Us^anovreno '. 18?3.
H	"V?
i ižiiiii iiiiirii insifi

v I^jubl jani
registrovana zadruga z omejenim amslvora
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
m
m m m m
HE
i *
m &
%
S
Rentni davek plačuj« iz .svo,ega. cssces Zurkaniim viagaieijem so za poši-
m ©i
Ijanje deuar a na razpolago brezplačno poož-nice poštne hranilnice
ss i
M
M
M
M
M
Zadruga dovoljaje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačil m. Dovoljujejo se lanžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je cAq koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zenUijeio jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani
L podpredsednik: Ivan Snšnlk, stolni kanonik v Ljubljani.
II. podpredsednik: K aro i Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
Člani: Fran BorStnik, e. kr profesor v pokoju v Ljubljani: Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr prolesor v Ljubljani; dr. Jozof Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Moborič, odvetniški kandidat vLjtiblani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani. B.Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubliani; Anton Sušnik, c. kr. gimnnziiski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. AleS Ušcničnlk, prolesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c kr. gimnazijski prolesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Olaui: Anton Čadež, kalehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, prolesor. v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. lin rač. olicijal v Ljubljani, Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
m &
Ste *
%
m m m
s
3*1
m
*

Denar meJete proč Mo> """"T petrolej za lase
ako plačujete velike cene sa fla« likerje, ker morete sami pripruviti nni-fln. vrste z mojimi ©katraktl 1 stekl. okatrakta z uporabnim navodilom za napravo 5 lltr. najflnoj. rama ali „Alt-vatra*, benediktinca, cesarčice, kuni-lovca, mogadorja, črošnjovca, ananasa, maraskina. vaniliovoa, punca, ponrovometo, angl. grenčice. kavo, kakao, sartrea, dišeče perle, višnje, hud. likerja, allaša, brinjevcu, joreabinke. slivovko. konja la K 1*80; 3 stoki. K 4*50; 6 stoki. K 7*50; 12 stoki. K 13*60 franko po povzetju. No more bo skaziti 1 Pristen le pri
JHE1 GROLICH1I, 'S&TAZZ?'
100 Ilirov zdrove domaČe pijače
osvežujoče, dobro in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi k malimi atroški. V zalogi so snovi Eat ananas, Jabolčnlk, grenadlne, mallnoveo, poprova mata, m-škatel.o, pomerančnlk, dišeča perla, vlinjevoo. Skaziti se no more. Snovi e natanč. navodilom stanejo K4'G0 frnnKo po povzetju. Na 5 takih poroij dodam 1 povrhn.
Delavci vnaltanidoltopib in petro-l.jaklb rafinerijah ne postanejo nikoli pleiaati. Jas »m najoi-■ rejtl petrolej predelal v koame-
tiknm aa laae in doaegel a njim
najlepše uspehe pri redkih laaeh m pri iapaclanin las. Dobiva ae
■mm v moji drožerljl v Brno.
Sti ki, stane K V— i « »teklenlo K 5'60| H Btekl. K 10 —. Toit-nina K 105 do K 1-16. Kanj kot
2 steklenici ae po pošti ne pošilja.
JAN BROLiCH, dro2eri|a pri angel«, Brno 93, Morava.
Inn Gmlirl* OroZerUa prt angela, «an vroiscn, BRNO 83, Morava.
Diamanti za rezanje slekla
za steklarje in doma&o rabo.
Št. 1 a a steklo v oknih K 2 40. —-St. 2 Ka nav. močno stoklo K 3'60. Št. 3 ea vso vrsto bruženoga stekla X 6*50. — 6t.. 4 sa močno bruženo btoklo, uoobdolano, in ra zrcala K 8 -. Povzetjo 35 vin. več. Za reeluo in solidno blago jamči
drožerija pri angelu, BRNO 83, Morava.
Framydol j^uT Lapr°d^r
■v.tle in aive laa. in brad. za trajno temno pobarva. 1 ateklenlea a poštnino vred K 3-35.
/.ivo pordeči ble«ia Uea. Učinek je Čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*16. Po-Toetje 86 v več. Naslov za naročila:
JAN GROLICH, drožerija pri angelo, Brno 91, Morava.
500 kron v zlatu
čo ne odstrani krema Orolioh u zraven upadajočim milom vse aolnčne peg;o, morogre, šolnin, opekline, ogToe, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mlndost.no svežo in nežno. Cena K 3*16 s poštnino vred. s jiorcije stanejo K 8-30, « porcij K 1B-66. V so brez kakih nadaljnih stroškov. Naslov za naročila
JAN GROLICH, drožerija pri angelo, Brno 93, Morava.
Varite pl¥o doma
po preizkušenem navodilu. Snovi za 26 litrov piva s 50 znmaški 2 Kf poštnin« 84 vin.; na pet takih porcij se ena navrže in j.ošljo poštnino prosto. Naročite toroj za več tovarišev.
JAN GROLICH, drožerija pri angelo, Brno 93, Morava.

Ha najvišje novel e Njegovega c.
in kr. Huostolskega Veličanstva.
n civilne dobrodelne nims, v državi zastopanih kraljevin ia dežel
Ta dsnarna loterija vssbujs 21.148 aoSilko? v ootavini v skupnem znesku 825.000 hron. iluaisi ei^Siifslf znala
Srečkaaj; se vrši Javno na Daaaja 10. febrnarja 19 6.	Srečka stane 4 krone.
Srečko so dobo pri oddolltu za dobrodelne loterije na Dunaju m., Vordere Zollnmt.sstraBo 5, v lotorijskih kolekturah. tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupco zastoui. SročKe sc pošiljajo poštnine prosto.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Lju« jma, Miklo ičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni liiši nasproti hotela „Dnicn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računa, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
0
4
0
izdaja konzorcij »Movenrji«-
Tisk: »Katoliške Tiskarne«-
ter jih obrestuje po 43j4°|o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hatelstvo.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec«