PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVm. Št. 80 (8173)
TRST, torek, 4. aprila 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V JUŽNEM VIETNAMU 1E FNO ODPRLA TRI FRONTE VZDOLŽ VSE DEŽELE
Sajgonska vojska zapustila trinajst oporišč Osvobodilne enote obkoljujejo Kuang Tri
Partizanom pomaga tudi slabo vreme, ki onemogoča množičen poseg ameriških bombnikov B-52 - Paničen beg vladnih čet proti jugu - Zaskrbljenost v VVashingtonu, ki grozi z obnovitvijo napadov na DRV
SAJGON, 3. — Redne enote južnovietnamske osvobodilne vojske so v 48 urah zasedle vseh 13 oporišč sajgonskih vladnih sil in z oklopnimi enotami prodirajo k glavnemu mestu severne pokrajine Kuang Tri. Vse kaže, da je na severem boku cilj ofenzive osvobodilnih sil zgodovinska prestolnica anamskih kraljev Hue, enako kot med ofenzivo «Tet» leta 1968.
Iz Južnega Vietnama poročajo.
da je osvobodilna vojska začela pritiskati tudi na področju Osrednje planote. Ostri spopadi se vrstijo ob vhodu v mesto Kontum. Tretjo fronto pa so odprli komaj sto kilometrov severozahodno od Sajgona («Papigin kljun«, na meji s Kambodžo) med mesti Tav Ninh in Krek.
Sajgonska vojska je. predvsem na severni fronti v razsulu. Ponovili so se prizori paničnega bega iz oporišč. Dolge kolone beguncev zapuščajo prizorišča spopadov in se Pomikajo proti Jugu. Ameriško letalstvo dejansko ne more nuditi pomoči bežečim koiaboracionistom, predvsem zaradi nizkih oblakov in slabega monsunskega vremena. A-meriško poveljstvo v Južnem Viet-
namu je poklicalo na pomoč letalonosilke «Kitty Hawk» in «Constella-tion*. ki sta bili v japonskih oporiščih. Sedai hitijo s polno paro proti Jugu, da bi z obstreljevanjem obmorskega področja med mestoma Kuang Tri in Hue vsaj delno zavrli prodiranje tankovskih divizij osvobodilne vojske.
V Washingtonu povzroča močna ofenziva južnovietnamskih partizanov veliko zaskrbljenost. Nixon je razpet pri izbiri, ali nai podpre svoje generale in ukaže intenzivno bombardiranje Vietnama (obeh delov) ali pa upošteva politično nujo pospešene cvietnamizacije* in prepusti sajgonsko vlado svoii usodi. Zaveda pa se, da je položaj ZDA po prekinitvi pariških pogajanj ta-
—— — -jr-;-- , >-••	— -*	-..— -m.
ko rekoč na predvečer njegovega potovanja v Moskvo in sedanji ofenzivi močno otežkočei.
V Beli hiši stalno zaseda posebna skupina predsednikovih svetovalcev (sestavljajo io Henry Kissin-ger, načelnik združenih rodov vojske admiral Moorer, predstavniki zunanjega in vojnega ministrstva, državnega varnostnega sveta in predstavnik CIA), ki so izdali daljše sporočilo, v katerem obtožujejo Severni Vietnam, da ie napade! sajgonsko republiko. Pri tem se sklicujejo na ženevski sporazum iz leta 1954 in na domnevne «tihe dogovore*. iz leta 1968.
Nixon se seje «posebne skupine* osebno ni udeležil, kar nekoliko zmanjšuje pomen izjave, vendar vse kaže, da se ZDA pripravljajo na najhujše, se pravi na obnovitev sistematičnega bombardiranja Severnega Vietnama. Zato tudi vztrajne obtožbe Hanoja, da se pred Kuang Trijem vojskuje redna severooviet-namska vojska. Te obtožbe, ki sku-


C mik sajgonske vladne vojske iz trinajstih oporišč, ki so jih zavzeli partizani južnovietnamske FNO. Po cesti, ki vodi proti jugu, sc pomika tudi kolona partizanov, ki bi se radi ognili skorajšnjim ameriškim bombnim napadom na osvobojeno ozemlje v severni pokrajin: Kuang Tri	(Telefoto ANSA - UPI)
šajo zanikati obstoj južnovietnamske osvobodilne fronte in njenih vojnih enot, je odločno zavrnil predstavniki začasne revolucionarne vlade na pariških pogajanjih Li Van Say. Potrdil je. da je vietnamska FNO začela ofenzivo. Nixonovo u-pravo na ie obtožil, da se spričo propada politike «vietnamizacije» vrača na staro politiko «stopnjeva-nja» vojne v Indokind. To dokazuje, po mnenju Li Van Saya. predvsem koncentriranje letalonosilk v Tonkinškem zalivu in množični poseg ameriških bombnikov v spopade.
Južnovietnamske kolaboracionistič-ne oblasti so uvedle cenzuro nad tiskovnimi poročili. Kljub temu pa je položaj dokaj jasen: enote FNO so osvobodile severno pokrajino in oblegajo Kuang Tri; hkrati napadajo tudi obalno avtocesto št. 1. ki povezuje Kuang Tri s kraljevsko prestolnico Hue. Kot poroča agencija ((Osvoboditev* so enote partizanske vojske pri prodoru severne obrambne črte ujeli ali uničili 6500 vojakov kolaboracionistične vojske. Več sajgonskih vojnih enot beži v neredu proti jugu. Njihova usoda ni znana.
Severnovietnamska tiskovna agencija, ki se sklicuje na vire FNO, poroča, da so osvobodilne enote zavzele trinajst vladnih oporišč, u-ničile so sedem topniških baz, zbile ali uničile so 45 letal ter sto tankov in oklopnikov. Mnogo je vojakov in častnikov sajgonske vojske, ki so se vdali. Agencija «Osvobo-ditev* trdi, da jih je skoraj tisoč.
Glavno mesto pokrajine Kuang Tri je v stanju pripravljenosti. Vojaško poveljstvo Hue pa ie zaskrbljeno zaradi dotoka skoraj dvajset tisoč beguncev iz severne pokrajine. Boje se namreč, da bi begunci ne privedli s seboj preoblečene saboterje osvobodilne vojske.
Na Osrednji planoti potekajo krvavi boji med partizani in enotami vladne vojske za Kontum. oporišče, iz katerega .ie moč nadzorovati celo področje.
Na fronti v «Papiglinen: kljunu*, sto kilometrov od Sajgona. so partizanske čete zavzele oporišče Lac Long. Znaki skorajšnjega odprtja četrte fronte so zaznavni v delti reke Mekong, jugozahodno od Sajgona.
II severne pokrajinske poročajo o intenzivnih letalskih napadih ameriških velebombnikov B-52. ki bombardirajo v slepo, skozi oblake Šti-
AiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiijniiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii,
V ZADNJIH STIHIH DNEH
NEMŠKO ODPOSLANSTVO V MOSKVI
300.000 zahodnih Berlinčanov Konec tedna bo parafiran
na obisku v Vzhodni Nemčiji
BERLIN, 3. — Najmanj tristo tisoč zahodnih Berlinčanov je v zadnjih štirih dneh odpotovalo na obisk v Vzhodni Berlin in druga mesta Vzhodne Nemčije. Zahodni Berlinčani bodo lahko potovali v vzhodni Berlin in Vzhodno Nemčijo do srede. V zahodnem Berlinu ugotavljajo. da bo šlo do srede čez mejo v vzhodni Berlin in Vzhodno Nemčijo najmanj pol milijona zahodnih Berlinčanov.
Prvi obračun tega važnega dogodka je napravil zahodnonemški podžupan Kurt Neubauer. Izjavil jo. da Je pravilnik, ki je bil sedaj Uveljavljen o potovanju zahodnih Berlinčanov v vzhodni Berlin in Vzhodno Nemčijo, «politično in tehnično zadovoljiv*.
Vzhodnonemške oblasti so do skrajnosti omejile mejne formalnosti na vseh mejnih prenodih. Da hi ustregle navaiu zahodnih Berlinčanov, so v Vzhodnem Berlinu pripravile posebne vlake ter zelo učinkovito avtobusno službo, tako da so zahodni Berlinčani lahko v najkrajšem času obiskali tudi ostale kraje yzhodne Nemčije. Zelo na roko so šli mejni funkcionarji Vzhodne Nemčije tudi avtomobilistom
Odprtje vzhodnonemške meje za sedanje velikonočne praznike, ki se ho ponovilo tudi za binkošti, zelo Pozitivno ocenjujejo časaiki v Zahodni in Vzhodni Nemčiji. Oblasti °heh držav povezujejo ta dogodek * Politiko popuščanja napetosti med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Predstavniki bonske vlade stalno opo-*®r.iajo, da bo potovanje v vzhodni Berlin in druge kraje Vzhodne Nem-č*.ie za zahodne Berlinčane postalo vsakdanja stvar, ko bo stopil v ve-Havo berlinski sporazum, ki so ga štiri velesile podpisale lanskega septembra. Pri tem dodaiajo. da bo ta sporazum stopil v veljavo potem, ko ho zvezni parlament odobril po-
godbi, ki iih je Bonn sklenil s Sovjetsko zvezo in Poljsko.
Ceausescu v Egiptu
KAIRO, 3. — Romunski predsed nik in glavni tajnik romunske komunistične partije Ceausescu je na urednem obisku v Egiptu. V Kairo je prispel iz Kartuma, kjer je bil gos» tamkajšnjega predsednika Ni-meirija.
Egiptovski predsednik Sadat in Ceausescu sta danes začela uradne pogovore. Kot poroča egiptovska časopisna agencija, sta predsednika govorila o položaju na Bližnjem vzhodu in o medsebojnih odnosih. Na kosilu, ki ga je sinoči priredil El Sadat na čast romunskega gosta, je egiptavski predsednik v zdravici poudaril, da arabski narodi ne bodo stali križem rok, ko si imperialistične in sionistične sile prizadevajo, da bi na arabskih tleh ustvarile še enn «izvršeno dejstvo*. Sadat je pri tem mislil na predlog .jordanskega kralja Huseina o ustanovitvi Združenega arabskega kraljestva, ki naj bi obsegalo sedanjo Jordanjo in Cisjordanijo, ki je pod izraelsko zasedbo. Temu predlogu odločno nasprotujejo vse arabske države, ki so v neposrednem ali posrednem spopadu z Izraelom, ker vidijo v tem manever Izraela in ZDA, da bi razbili arabsko fronto.
Ceausescu Je v odgovoru dejal, dn Romunija vidi v umiku Izraela z arabskega zasedenega področja osnovo za mir na Bližnjem vzhodu in .je izrazil željo, da bi pravično rešili tudi palestinsko vprašanje. Pri tem je Ceausescu poudaril, da Romunija nasprotuje uporabi sile v mednarodnih odnosih ter pri nadzfr rovanju tuje zemlje.
gospodarski sporazum med Zah. Nemčijo in ZSSR
BONN, 3. — Zahodnonemška gospodarska delegacija, ki jo vodi Peter Hermes in jo sestavljajo predstavniki vseh ekonomskih ministrstev, zvezne banke in zastopniki «vzhodnega kluba* zveze trgovskih podjetnikov se mudi v Moskvi, kjer bodo po vsej verjetnosti še pred koncem tedna parafirali dolgoročni sporazum o trgovskem in gospodarskem sodelovanju med ZR Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Za sporazum, ki naj prehiti sklepe evropske gospodarske skupnosti o kolektivnih sporazumih z vzhodnimi državami, so posebno zainteresirani industrijci potrošniškega sektorja in široki krogi trgovcev.
Prejšnje tedne sta se pogajala o tem sporazumu sovjetski veleposlanik v ZRN Falin in banski zuna-
nji minister Frank. Led sta prebila v trenutku, ko ie bila premošče-na klavzula o vključitvi Zahodnega Berlina v sporazum. Kljub parafiranju pa sporazum ne bo stopil v veljavo, dokler ne bo bonska zvezna zbornica odobrila dogovorov, ki jih je Willy Brandt skleni! s SZ in Poljsko.
Na to je opozoril tudi Kosigln, ko je sprejel odhajajočega zahodno-nemškega veleposlanika v Moskvi Allardta, ki je bil upokojen. Kosi-gin je ponovil, da bi se odnosi med Zahodno Nemčijo in SZ poslabšali, če bi zvezna zbornica v Bonnu ne ratificirala sporazumov. Allardta je spompil na dobro vzdušje zadnjih dveh let. pri tem pa ni poza/hil omeniti, da se sovjetsko ljudstvo dobro spomdr.ia vojnih žrtev.
Velikonočni naval Tržačanov v zgornjo kraško okolico
—*ir
^ f srr-

Toliko izletnikov iz Trsta, kot včeraj in v nedeljo, verjetno ni bilo še nikoli na Krasu, saj smo imeli Lpo vreme, dva praznična dneva skupaj in velikonočne šolske počitnice. Kraševci so sploh gostoljubni ljudje, vendar ne bodo mogli vedno prenašati izzivanj in žalitev, kot se je včeraj popoldne zgodilo pri Bazovici, kjer so italijanski šovinisti zmerjali Slovence in fizično napadli dve domačinki. Več berite na 2. strani. Na
sliki že običajni prizor: piknik na travniku
ri letala so sestrelili tik nad demilitariziranim področjem.
Enote osvobodilne vojske, ki obstreljujejo s težkim topništvom mesti Kuang Tri in Dong Ha. so sestrelile tri velike helikopterje, s katerimi so Američani skušali rešiti nekaj svojih častnikov ored partizanskim napadom, medtem ko so sajgonske vojake prepustili svoji usodi. Častnike so ujeli.	i
Ameriško poveljstvo je sporočilo, | da je nad severno pokrajino iz- j vedlo 128 bombnih napadov. Med » temi napadi naj bi uničili enajst j oklopnikov osvobodilne vojske, ni [ jim pa uspelo zaustaviti prodiranja | kolone tankov sovjetske izdelave, za 1 katero se potnika pehota.
Borcem osvobodilne vojske FNO je preko radia zaželel «velikih u-spehov in zmag* sevemovietnamski obrambni minister, vietnamski narodni heroj Vo Ngujen Giap. Njegovo voščilo ie še posebej odjeknilo med borci divizije, ki .jo sestavljajo sami veterani izpred Diem Bien Phuja.
...............................................................................................................................iHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiminiiiii.uma
Čedalje večja napetost v Turčiji
ANKARA, 3. — Po tragičnem epilogu ugrabitve treh tujih tehnikov se je politični položaj v Turčiji še bolj zaostril. Vojaški in skrajno desničarski krogi so izkoristili delovanje ekstremističnih skupin za_ oster napad proti vladi, ki jo obtožujejo, da je preveč popustljiva proti «rde-čemu prevratu*. K temu je treba še dodati oster boj med dvema glavnima strujama vladne republikanske ljudske stranke, ki traja že več časa in ki se je sedaj še stopnjeval.
Predsednik republike Sunay je danes poslal vsem šefom političnih strank pismo, v katerem jih poziva, naj nehajo z medsebojnimi napadi ter naj uvedejo začasno premirje, dokler se položaj v državi ne bo normaliziral. V svojem pismu je Sunay tudi povedal, da je predsednik vlade na zadnji seji vsedržavnega varnostnega sveta ponudil odstop v korist «nove in sveže sile*, da pa so ponudbo «po poglobljeni preučitvi vseh aspektov vprašanja* zavrnili. Predsednik republike dalje zahteva, naj politični voditelji v najkrajšem času odgovorijo na njegove predloge.
Ze sedaj pa s0 zaradi napetega položaja v državi odpovedali uradni obisk belgijskega kralja v Ankari, ki bi se moral začeti danes Namesto tega bo konec meseca sestanek med zunanjima ministroma Belgije in Turčije.
VEČ KOT STO TISOČ OSEB NAVDUŠENO POIDRAVILO COSTA
Kitajci priredili veličasten sprejem predsedniku malteške vlade Mintoffu
V središču pogovorov s Čuenlajem dvostranski odnosi in položaj na Sredozemlju
PEKING. 3. — Malteški premier | zaradi boja dveh supersil, da bi Dom Mintoff je imel danes drugi uveljavili svojo hegemonijo na tem
krog pogovorov s kitajskim ministrskim predsednikom čuenlajem in drugimi zastopniki pekinške vlade. Gostu iz La Vallette so priredili včeraj v Pekingu zares veličasten sprejem: na letališču ga je pričaka-11 več tisoč oseb skupaj z najvišjimi kitajskimi voditelji. Na Trgu Tien an Men v središču Pekinga pa je bilo zbranih več kot sto tisoč Kitajcev, ki so mahali z rdečimi prapori in s šopi cvetja ter vzklikali razna gesla in dobrodošlice.
Ni še znano, koliko časa b0 Mintoff ostal na Kitajskem. Sestava delegacij na pogovorih dokazuje, da obisk ni namenjen samo izmenjavi mnenj o splošnem položaju, ampak da se pogajajo n zelo konkretnih stvareh. Zato pričakujejo, da se bo obisk zaključil s podpisom sporazuma o tehničnem in znanstvenem sodelovanju ter o nekaterih oblikah pomoči Kitajske Malti.
Na sinočnjem sprejemu v prostorih ljudske skupščine sta Mintoff in Čuenlaj izmenjala zdravici. Mintoff je dejal, da računa na pripravo programa gospodarskega sodelovanja, ki naj Malti pomaga, da čim-prej uresniči svoj cilj gospodarske neodvisnosti. Poudaril je, da obisk v Pekingu nikakor ni v nasprotju z obveznostmi, ki jih je sprejel pretekli teden v Londonu, ko je podpisal sporazum o bazah NATO na otoku. Glede tega sporazuma je še dodal, da so se Britanci obvezali, da se ne bodo poslužili malteških baz proti katerikoli arabski državi.
Mintoff je poudaril, da si bo Mal ta v prihodnjih sedmih letih prizadevala postaviti svoje gospodarstvo na nove osnove, tako da bi malteško ljudstvo ne potrebovalo več najemnine od tujih vojaških oporišč Mal teški premier je z občudovanjem govoril o Kitajski in predvsem pod črtal, da je ta država, kljub temu, da je med največjimi in najmočnejšimi na svetu, ponovno dokazala, da se bori za tak mednarodni sistem, v katerem bi si nobena država ne mogla podvreči druge, niti gospodarsko, niti politično, niti ideo loško.
Čuenlaj pa je svoje besede v veliki meri posvetil položaju na Sredozemlju, ki postaja vedno bolj napet
področju. Številne države ob Sredozemlju pa s0 v zadnjem času izjavi le, da mora Sredozemlje pripadati sredozemskim državam. Kitajsko ljudstvo — jc dejal Čuenlai — pu polnoma podpira io pravičao zahtevo.
Tudi kitajski dnevnik Ženmin ?.i-bao je v uvodniku o Mintoffovein obisku predvsem poudaril pravico sredozemskih držav, da same odločajo o usodi tega področja ter obsodil vmešavanje supersil.
Makarios
predlaga pogajanja
NIKOZIJA, 3. — Ciprski predsed-lik Makarios je v javni
predlagal začetek pogovorov med predstavniki grške večine in turške manjšine na otosu za rešitev tradicionalnih sporov med obema narodnostma. Makarios se v izjavi sklicuje na stališče ciprske vlade, po kateri je rešitev ciprskega vprašanja možna samo na pagajanjih in v mirnem ozračju, ne pa z nasiljem.
Nadškof izraža tudi pripravljenost se pogajati o odpravi vojaških postojank obeh strani na otoku, o skrčenju oboroženih sil in o postopni splošni razorožitvi.
ATENE, 3. — Grški uradni list je danes objavil dekret o upokojitvi bivšega regenta generala Zoitakisa, ki ga je predsednik junte Papado-izjavi pulos odstavil 21. marca.
iiiiiitiiiniiuiitimiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmimitiiiiiiiiHiiiiiiiMmiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiimmiii
PRVI BO NA VRSTI FRANCO FREDA
Danes in jutri zaslišanje «črne celice» iz Trevisa
MILAN, 3. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio bo začel jutri zasliševanje torne trojice* iz Trevisa, ki je obtožena priprave vrste atentatov, ki so pretresli Italijo leta 1969, vštevši krvavi atentat v milanski banki, pri katerem je šestnajst oseb zgubilo življenje. Prvi bo na vrsti Franco Freda, medtem ko bo zaslišanje Pina Rautija in Giovannija Venture v sredo.
Na jutrišnjem zaslišanju bosta na vzoča tudi Fredov branilec odv. Al berini iz Benetk in namestnik državnega pravdnika dr. Pomarici, ki Jo skupaj s kolegoma Fiasconarom in Alessandrinijem prvi pregledal dokazno gradivo preiskovalnega sodnika iz Trevisa Stiza. Odv. Alberini bo verjetno ponovil zahtevo, naj bi Fredo osvobodili zaradi popolnega pomanjkanja dokazov, ali pa ga vsaj izpustili na začasno svobodo glede na njegovo zdravstveno stanje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NA ZASEDANJU JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKEGA GOSPODARSKEGA ODBORA
Dosežen nov gospodarski sporazum
MOSKVA. 3. — S podpisom protokola medvladnega jugoslovansko sovjetskega odbora za gospodarsko sodelovanje se ie danes končalo v Moskvi osmo zasedanje odbora. Po izjavi voditeljice jugoslovanske delegacije, članice zveznega izvršnega sveta Mirjane Krsti-nič, doseženi rezultati zasedanja odpirajo možnosti za dolgoročno gospodarsko sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Na zasedanju so se tudi dogovoril!, da vladni delegaciji Sovjetske zveze in Jugoslavije dajo v prihodnjih treh mesecih konkretne predloge za do-
ločitev medsebojnih dobav surovin ter sovjetskih kreditov za razvoj industrije v Jugoslaviji.
Jugoslavija je predvsem zainteresirana za sovjetsko nafto, sovjetski zemeljski plin in koks, medtem ko Sovjetsko zvezo zanima uvoz iz Jugoslavije boksita, glinice, svinca, cinka in antimona. Sovjetska zveza .je načelno sprejela predlog jugoslovanske gospodarske delegacije o dodelitvi kreditov. Dogovorjeno ie bilo, da bo Jugoslavija do konca oktobra sestavila dokončni spisek industrijskih obratov, ki pridejo v poštev za sovjetsko kreditiranje. Gre
predvsem za podjetja strojegradnje, energetike, črne in pisane kovine. Kar se tiče trgovinske izmenjave se predvideva, da se bo ta v dobi 1971-75 povečala na štiri milijarde dolarjev v obeh smereh.
Na zasedanju so se nadalje dogovorili o sodelovanju na področju gradbeništva. Konkretno je bilo sklenjeno, da bodo jugoslovanska gradbena podjetja udeležna pri gradnji petih tovarn usnja, tovarne pohištva in dveh hotelov na Črnem morju. Izražena ie bila tudi obojestranska želja da bi jugoslovanska podjetja sodelovala pri dobavi
opreme za trgovske in gostinske o-brate v Sovjetski zvezi. Kar se tiče sodelovanja na področju kmetijstva je prišla do izraza obojestranska želja, da se poveča jugoslovanski industrijsko - kmetijski izvoz v Sovjetsko zvezo, zlasti pa še, da se poveča izvoz izdelkov prehrambene in konzervne industrije. Na področju turizma .je bil dosežen načelni dogovor, da se bo do leta 1975 obisk sovjetskih turistov v Jugoslaviji povečal za dvakrat in pol. tako da bo leta 1975 obiskalo Jugoslavijo najmanj sto tisoč sovjetskih državljanov:
Že v soboto pa je Alberini zahtevaj, naj bi preiskovalnim aktom priložili tudi zapisnike procesa proti Angelu Della Savii in drugim anarhistom. ki je bil v Milanu in na katerem so obtožence oprostili z najširšo formulo. Anarhisti so bili obtoženi atentata na milanskem velesejmu 25. aprila 1969. Tudi v tem primeru (kot pozneje za pokol na Trgu Fontana) je preiskava šla v eno samo smer: preiskovalci (predvsem pa politični urad milanske kvesture) so najprej določili krivce — seveda a-narhiste — nato pa skušali zbrati dokaze ali vsaj indice proti njim. To pa jim ni uspelo, tako da je na procesu sam javni tožilec zahteval o-prostitev obtožencev. V proces sta bila vpletena tudi založnik Feltrinelli in njegova žena Sibiila Melega, ki sta nudila alibi dvema obtožencema. Zaradi tega pa sta bila sama obtožena lažnega pričevanja, čeprav do procesa proti njima ni prišlo, saj se je pokazalo, da je bil alibi resničen.
Istega atentata 25. aprila (o katerem je govor tudi v znanem dokumentu grškega zunanjega ministrstva, ki bombo na velesejmu označuje kot začetek kampanje terorja v Italiji) so sedaj obtoženi Rauti, Freda m Ventura, proti katerim je Stiz zbral kopico dokazov. Ni pa še jasno, kaj hoče Fredov odvetnik doseči s svojo pobudo za priložitev zapisnikov preiskavi, saj se je na procesu jasno izkazalo, da je bilo treba iskati torno sled*, ne pa «rdeče», kot so storili preiskovalni organi.
Kot rečeno, bo D'Ambrosio zaslišal Rautija in Venturo v sredo. Tudi Ran tijev branilec, misovski senator Nen cioni, je zahteval osvoboditev svoje ga klienta, češ da proti njemu ni dokazov. Venturov branilec pa ni zahteval osvoboditve, pač pa proglasitev neveljavnosti zapornega naloga. O njegovi zahtevi se bo moralo izreči kasacijsko sodišče.
Umrl je
Vladimir
Popovič
BEOGRAD, 3. — V Londonu Je v soboto zvečer v bolnišnici Saint George po kratki toda težki bolezni umrl član sveta federacije, ugledni revolucionar, politik, diplomat in narodni heroj Vladimir Popovič. Posmrtne ostanke Vladimira Popoviča. ob smrti katerega so predsednik Tito in ostali visoki jugoslovanski državni in politični delavci izrazili svoje najglablje sožalje soprogi umrlega, so pripeljali v Beograd. V 23-članskem pogrebnem odboru so med drugim Edvard Kardelj, Aleš Bebler. Joža Vilfan in predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič.
Vladimir Popovič se je rodil leta 1914 v Brčeli pri Crmnici v Črni gori. V Beogradu je študiral medicino. Od leta 1929 je sodeloval v naprednem mladinskem gibanju, leta 1932 pa je bil sprejet v KPJ. Bil je sekretar univerzitetnega komiteja KP na beograjski univerzi in predstavnik beograjske univerze na svetovnem kongresu študentov v Parizu leta 1937. Udeležil se je boja proti fašistom v Španiji, po vrnitvi v Jugoslavijo pa je takoj prevzel odgovorna mesta v KPJ.
Leta 1941 je odšel v partizane in aktivno pripravljal oboroženo vstajo, ter imel tudi v narodnoosvobodilni borbi visoka odgovorna mesta. Po vojni je bil veleposlanik v Sovjetski zvezi, pomočnik zunanjega ministra, veleposlanik v ZDA, veleposlanik na Kitajskem ter je opravljal še druge funkcije v oblasti in partiji. Od leta 1963 je bil predsednik odbora za zunanje zadeve in mednarodne stike zvezne skupščine. Od leta 1967 do 1970 je bil glavni tajnik predsednika republike.
Pokojni Vladimir Popovič je bil odlikovan z redom narodnega heroja Jugoslavije in številnimi drugimi visokimi odlikovanji
TRADICIONALNI VELIKONOČNI VIKEND
Tržačani so preplavili Kras
Zaradi preventivnih ukrepov razmeroma malo prehodov čez mejo - Vsa gostišča zase-
dena - Nekulturno obnašanje izletnikov - Nesramno šovinistično izzivanje pri Bazovici
Tako zgodne pomladi in tako lepega vremena za velikonočne praznike že dolgo ne pomnimo. Letos ni obveljal stari ljudski izrek, da so pirhi mokri, če je bila oljka suha. Lepo vreme je bilo na oljčno nedeljo in prav tako lepo na velikonočno nedeljo ter ponedeljek. Ker sta bila dva praznična dneva skupaj, otroci pa imajo velikonočne praznike in še vedno velja stari običaj, da je pač treba za velikonočne praznike nekam ven na izlet, posebno če imaš avto, so Tržačani množično odšli v bližnje in bolj oddaljene kraje, na Kras, na Goriško, v Furlanijo in Karnijo, malo pa čez mejo v Jugoslavijo zaradi preventivnih ukrepov proti črnim kozam. Pravijo, da je v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini krožilo od sobote do včeraj 150 tisoč avtomobilov m skoraj pol milijona izletnikov, med katerimi mnogo inozemcev, zlasti Av strijcev. Vsi hoteli so bili zasedeni. Mnogo domačih in inozemskih izletnikov je privabilo morje. Tako je bilo v Lignanu skoraj 50 tisoč ljudi, v Gradežu pa nad 15 tisoč. Precej živahno je bilo tudi na tržaški obali. kjer so se meščani sončili, nekateri pa tudi kopali. Za urejevanje
vseh strani, s stranskih pojskih poti, izpod borov in z gmajne. Če bi bilo večkrat tako, kot te dni, bi našim Kraševcem verjetno odpovedali živci. Te dni se je vsakdo lahko tudi prepričal, kako koristna in potrebna varovalka je odprta meja z Jugoslavijo, kako Trst potrebuje širše zaledje.
Kraški kmetje so imeli te dni, prav zaradi brezvestnih izletnikov, več skrbi. Nekateri izletniki so poslušali prijazno opozorilo in odšli s travnikov, drugi pa so vse posvinjali in mislili samo za svoj »spor-co comodo*. V več krajih smo zapazili take skupine in nekatere tudi slikali.
Hujše se je zgodilo včeraj popoldne blizu Bazovice, v »Dulah*, to je med vasjo in spomenikom bazoviškim junakom. Domačin Andrej Krizmančič, po domače «Vovkov» in njegova žena Sabina, sta na svojem travniku zapazila skupino tržaških izletnikov in pet avtomobilov. Opozorila sta jih, naj gredo proč. Skraja so ugovarjali, potem pa so odšli, vmes pa so vpili in
'	,; J 'C zmerjali: «S'ciavi maledetti. Voi vo-
prometa so prometni policiji poma- ,,	•!	„.	_	^ ™zi„
gali tudi karabinjerji
Zelo malo prometa je bilo skozi mejne bloke, razen pri škofijah, kjer so včeraj zabeležili približno 7 tisoč prehodov v obe smeri. Večinoma so bili ljudje, ki so šli na obisk k svojim sorodnikom v Istri. Kdor je bil na izletu onstran meje, se je vračal zadovoljen, ker so mu v gostilni hitro postregli in je dobil večje porcije kot običajno, povsod pa je bil blažen mir.
Izredno število izletnikov, pravi naval kot še nikoli, so v nedeljo, še bolj pa včeraj, zabeležili na Krasu. Po vseh cestah je vozil avto za avtom, parkirali so v vaseh, ob cestah, na gmajni, na pašnikih in na travnikih. Vse gostilne so bile polne gostov in ni bilo povsod dovolj prostora za vse. Večje in manjše skupine so priredile piknik na ravnikih, otroci so se igrali in skakali po mili volji. Izletniki so zasedli ves Kras, največ pa jih je vsekakor Pilo na Jezeru, od koder je lep razgled na Glinščico, tam okrog Bazovice in Pa-drič, malo pri Trebčah, več na Re-pentabru in v Repnu, kjer si je marsikdo ogledal Kraško hišo. pri Briščikih in Repniču, v Zgoniku, pri Saležu. Trnovci, Šempolaju, Križu, Gabrovcu, na Proseku. Mnogi meščani so si tudi ogledali Henriquezov vojni muzej pri Padričah.
Tudi po poteh, po katerih je običajno zelo malo prometa, je bilo treba voziti počasi in zelo previdno, posebno pozno popoldne,, ker so prihajali avtomobili na cesto z
le comandar . . .» Tedaj je prišla rrvmo Marija Krizmančič, po doma-čsi »Štefanova*, tudi iz Bazovice. Ko ». slišala, kako zmerjajo Slovence, —uti je rekla: »Zakaj tako kričite in na» zmerjate? Mi nismo sužnji nikogar. Mi živimo na svoji zemlji.* Da ne bi tega rekla! Še bolj so jo zmerjali, rjoveli in jo začeli pretepati. S travnika je prihitela Sabina in ji priskočila na pomoč. Napadli so še njo in jo krepko udarili po obrazu, da ji je še precej časa potem tekla kri iz nosa. Bolj kot moški so vpile in teple «tržaške dame*. Sram jih bodi! To je najmanj, kar jim lahko rečemo.
Kraševci in Kraševke so gostoljubni ljudje, nikogar ne sovražijo zaradi njegovega jezika in narodnosti. Tak* izletniki pa naj ne hodijo na Kras, ker se bodo Kraševci naveličali njih in njihovih izzivanj.
Od 11. do 14. maja
Izlet v Mauthausen
Združenje bivših političnih deportirancev (ANED). ki ima svoj sedež v Ul. Crispi 3 (te 730-306) organizira od 11 do 14. maja avtobusni izlet v Avstrijo in ogled koncentracijskega taborišča Mauthausen.
Odhod bo 11. maja ob 6.30 s Trga Garibaldi, ob 7. iz Tržiča, ob 7.30
iuvMmmntiMiiiiitinimiitniiiitUHffinntHimvaiiniHii.......................h
DANES RAZSTAVA 0 STANOVANJSKI KRIZI PRI SV. JAKOBU
Tudi ta teden predvidena samo manjša zborovanja
Socialisti bodo pričeli volilno kampanjo v nedeljo ali torek Piccoli bo odprl 28. t. m. tovarno Grandi Motori
Predvolilna kampanja je v prazničnih dneh popolnoma utihnila, pa tudi v tem tednu še ne bo večjih zborovanj.
Določeno izjemo predstavlja tržaška federacija PSIUP, ki bo danes pričela s celo vrsto letečih zborovanj na Trgu Giuliani, na Stari istrski cesti, na Trgu Stare mitnice, pred veleblagovnico UPIM in na Trgu Barbacan. Leteča zborovanja bodo nato priredili še 5. in 6. aprila, medtem ko bo večje zborovanje v petek, 7. aprila na Trgu Goldoni, ko bo govoril član vsedržavnega vodstva Andriani.
Komunisti bodo danes ob 19.30 odprli na sedežu šentjakobske sekcije v Ul. S Zenone 10 fotografsko razstavo o vprašanju ljudskih stanovanjskih hiš in stanovanj. Razstava bo skušala prikazati odgovornost KD, da ni preprečila gradbenih špekulacij. Razsta va bo odprta do petka, ko bo kandidatka za parlament Jole Burlo govorila na Trgu sv. Jakoba o stanovanjskem vprašanju, ki je še zlasti pereč v tem delavskem okraju.
Socialisti nameravajo uradno pričeti volilno kampanjo v nedeljo ali v torek, ko bo prišel v Trst namestnik vsedržavnega tajnika stranke Mosca. Socialdemokrati pa napovedujejo večje zborovanje za petek v kinu Ritz. ko naj bi govoril Cariglia. To še ni povsem gotovo in še čakajo na do-
končno potrdilo osrednjega vodstva stranke.
Demokristjani predvidevajo, da bodo otvorili volilno kampanjo 10. aprila z govorom predsednika vlade Andreottija. Vendar tudi ta datum še ni dokončen, ker čakajo na sporočilo osrednjega vodstva, ki ga bodo prejeli danes. Zagotovljena r'a je prisotnost tajnika stranke Forlanija, ki bo v okviru volilne kampanje v Trstu 29. aprila, za zaključek pa pričakujejo ali Rumorja ali Colomba. Vzporedno s tem pa bosta prišla v Trst tudi dva vidna demokristjanska predstavnika v svojstvu članov vlade in to: 24. aprila bo kot gost tržaške občine minister za delo Donat-Cattin postavil temeljni kamen v Rižarni. 28. aprila bo minister za državne udeležbe Piccoli otvoril tovarno Grandi Motori pri Boljuncu.
9 Danes se bo na sedežu CG1L v
Ul. Pondares sestal enotni odbor proti fašizmu in represiji, ki bo razpravljal o proslavi, ki bo v Rižarni 25. aprila.
• Nocoj ob 20.30 se bo na sedežu na Stari istrski cesti 43 sestala rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo.
Na dnevnem redu bo med drugim ustanovitev komisij in razprava o onesnaženju.
iz Gorice, ob 8. iz Vidma. Izletniki se bodo peljali po Kanalski dolini in se bodo ustavili za kosilo v Judenburgu, okrog 18.30 pa bodo prispeli v Linz. kjer bodo prenočevali.
Naslednji dan si bodo ogledali Linz in koncentracijsko taborišče Mauthausen. V soboto, 13. maja, se bodo odpeljali v Salzburg, kjer si bodo ogledali zanimivosti okolice in mesta ter prenočevali. V nedeljo, 14. maja. se bodo spet vrnili v Mauthausen, kjer se bodo udeležili mednarodne svečanosti ob obletnici osvoboditve taborišča, nato pa se bodo skozi Steyz. Leoben in Beljak vrnili domov.
Stroški za potovanje, prenočevanje, zajtrk, kosilo in večerjo znašajo 40.000 !ir. Ob vpisu je treba piačati na račun 15 000 lir
Kdor se hoče udeležiti izleta, naj pohiti. Vpisovanje sprejemajo na sedežu v Ul. Crispi 3 do 15. aprila.
Mestni otroci se radi igrajo tudi pri kraškem kalu. ki je vedno zanimiv
			
SVARILO STATISTIČNIH PODATKOV
Obseg zaposlenosti na Tržaškem se je v januarju občutno skrčil
Padec v številu zaposlenih v industriji - 1.200 delovnih mest manj kot lani
Pri uradih za delo v tržaški pokrajini je bik) konec .januarja letos vpisanih 89.500 zaposlenih ljudi, medtem ko ie znašalo njihovo število konec decembra lanskega leta 90.698. V enem samem mesecu se je torej po omenjenih podatkih število zaposlenih skrčilo za 1 198. Zaposlenost ie popustila zlasti v industriji: konec decembra 1971 je znašalo število delavcev in uslužbencev v rednemu delovnem odnosu v tej proizvodni panogi 38.982, mesec pozneje pa jih je bilo 788 manj, to se pravi 38.194. Zaposlenost se ie skrčila tudi v drugih gospodarskih dejavnostih, vendar v občutno manjšem razmerju. Da se gospodarska konjunktura slabša in da nazadovanja v preteklem januarju ne gre pripisati zgoli »sezonskim pojavom* priča primerjava s stanjem konec lanskega januarja: iz nje namreč izhaja, da ie bilo letos v rednem delovnem odnosu na Tržaškem 318 ljudi manj kakor lani.
Na popuščanje gospodarske konjunkture kaže še en podatek: število ljudi, zaposlenih v iavnih službah, se ie v januarju povečalo za 289 enot (in sicer s 23.587 na 23.876), zaposlenost v pravih gospodarskih dejavnosti pa se le skrčila za 579 enot (in sicer s 66.144 na 65.565). Posebno vidno je bilo nazadovanje zaposlenosti na dveh področjih, in sicer v pomorstvu (za 702 enoti) in v obrtništvu (za 165 enot).
Genovežani in dovoz kave
Na nedavnem občnem zboru genovskega združenja trgovcev s kavo in kolonialnim blagom ie bilo v središču pozornost) tudi naše pristanišče. Trgovci so ponovno zavzeli odklonilno stališče do poslovanja stalne zaloge brazilskega kave v naši luki in v tej zvezi naglasili, da jih pri tem motijo zlasti carinske olajšave, ki jih uživa kava ob uvozu čez Trst. Za to blago ie namreč uvoznikom dana možnost, da vplačajo ustrezno carino v roku 180 dni, kar bi rade dosegle tudi druge italijanske luke. med njimi zla-.................
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
sti Genova in Livorno. Genovežani so že pred dvema letoma imenovali poseben odbor, ki naj bi se na pristojnih mestih zavzel za poenotenje ustreznega pravilnika carinske uprave, odboru pa doslej ni uspelo, da bi kai dosegel v prid genovskim uvoznikom in prekupčevalcem s kavo. Na občnem zboru so sedaj sklenili, da se bodo zavzeli pri Italijanskem odboru za kavo, naj bd ta nastopil nri finančnem ministru z zahtevo po priznanju »tržaške* olajšave tudi drugim lukam v državi. Predviden pa je tudi nastop pri Konzorciju za genovsko pristanišče, pri trgovinski Zbornici in pri merodajnih političnih forumih. Kaže. da je tudi neka genovska banka pripravljena nuditi domačim uvoznikom posebne kredite. s katerimi nai bi jim bila olajšana poslovna premostitev časovnega presledka med u.vjgom in prodajo kave ter plačilom ustreznih carinskih bremen.
Na občnem zboru so navedli tudi vrsto podatkov, iz katerih ie razvidno. da je genovski dovoz surove kave po morju v prvih enajstih mesecih lanskega leta dosegel 591.065 vreč. medtem ko ie znašala ustrezna postavka leto poprej 985.680 vreč. Promet je do vsem tem nazadoval za 394.615 vreč ali. v relativni vrednosti, za približno 40 odstotkov. Nasprotno pa se ie promet s kavo čez tržaško luko v istem razdobju (prvih 11 mesecev 1971) povečal na 2.489.694 vreč. medtem ko je znašal leto poprej 2.298.828 vreč (po 60 kg).
roke in desno nogo ter se ranil po obrazu. Zaradi tega so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 40 dneh.
V bolnišnico so pripeljali tudi sopotnico v fiatu, 21-letno Elviro Ber-ni iz Ul. Buozzi 2. ki pa so ji dali le prvo pomoč in jo nato poslali domov s prognozo okrevanja v treh dneh.
Dva posega gasilcev
Včeraj popoldne in zvečer so tržaški in openski gasilci dvakrat posegli na poraščenih zemljiščih pri Opčinah in Dragi. Tu je ogenj, ki ga je verjetno zanetila iskra cigaretnega ogorka, zajel približno 2.000 kv. metrov suhljadi. Gasilci so obakrat gasili požar približno eno uro.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
KJE CEPIJO
Tržaška občina sporoča, da je cepljenje zoper čme koze zagotovljeno vsem občanom, ki se hočejo zavarovati pred to boleznijo.
Cepiva je dovolj, ta občinska storitev pa je brezplačna, razen za tiste, ki želijo ustrezno mednarodno potrdilo.
Mednarodno potrdilo izdaja občinski odsek XI za higieno in profilakso v Ul. Torino 8 od 9. do 12. ter od 17. do 19. ure. Občane cepijo tudi v občinskih ambulantah, kjer izdajajo zadevna potrdila. Ambulante delujejo od 9. do 11. ure v naslednjih krajih:
—	Ul. Maddonna del Mare 13
—	Ul. Foschiatti l/a
—	Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt)
—	Ul. dei Leo 3
—	Ul. del Vento 13 (Sv. Jakob)
—	Ul. Marenzi (6 (Sv. M. M. Zg.)
—	Ul. Puccini 76
—	Trg XXV aprile 1 (S. Sergio)
—	Lonjerska cesta 1 (Vrdela)
—	Ul. Giusti 2/a (Rojan)
—	Opčine
—	Prosek
—	Križ
Popoldne od 17. do 19. ure delujejo občinske ambulante v:
—	Ul. Marenzi 6
—	Trg XXV aprile 1
—	Lonjerska cesta 1
—	Križ

PO POROČILU POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA
Podrl je Jugoslovana
Včeraj, malo pred 22. uro, je 35-letni jugoslovanski državljan Radoslav Simič prečkal pri tovarni »Bloch* v
Ul. Flavia, ko ga je podrl fiat 128 j nedeljo na veliko noč, ket včeraj. rally novejše tržaške registracije. Cepiva ie dovolj, kot poroča trža-Proti mestnemu središču ga je pe- ška občina, le osebja je za tak na-
DO SEDAJ SO CEPILI 80 TISOČ TRŽAČANOV
Cepljenje je postalo v tržaški pokrajini prav množično
Niti velikonočni prazniki niso tudi dr. Borromea, generalni inšpektor ministrstva za zdravstvo, ki nadzoruje, kako poteka cepljenje v goriški in tržaški pokrajini Jutri bo skupno z goriškim pokrajinskim zdravnikom imel daljši pogovor
ustavili navala Tržačanov in oko lica nov na občinski urad za higieno in na razne občinske ambulante, ki so delale s polno paro tako v
ljal 23-letni Renato Collucci iz Ul. Limitanea 12/1, ki je, po podatkih agentov cestne policije, šele v zadnjem trenutku zapazil nekoliko opotekajočega se Simiča. Dežurni zdravnik v glavni bolnišnici je ugotovil, da je bil Jugoslovan vinjen, v nesreči pa si je zlomil komolec desne
Vagoni z uvoženo živino zatrpali železniške postaje
Uprava železnice pozvala zaledne države, naj za nekaj dni zadržijo nadaljnje pošiljke
Na proseški, openski in nabrežin-ski postaji se je v zadnjih predprazničnih dneh nakopičilo dokajšnje število vagonov z živino. Iz vzhodnih evropskih držav izvažajo kot znano v Italijo in druge države EGS
avtomobilov, Umu obalni oottt vračal* 1* Furlanije la Karuije
mnogo konj. govedi, ovac in druge živine. Trenutno je samo na proseški postaji ustavljeno približno 350-400 vagonov, ki jih uprava železnic ne more odpremi ja ti naprej v notranjost. Število teh vagonov se ho v prihodnjih dneh zelo verjetno še povečalo, ker prispe v Italijo vsak dan od 200 do 300 novih vagonov, pred koncem velikonočnih praznikov. se pravi pred začetkom prihodnjega tedna, pa bo odpotovalo le nekaj vlakov.
Položaj na treh železniških postajah pa nikakor ni dramatičen, krme je dovolj in odstotek poginulih živali ne presega norme. Sevedia je število poginulih živali nekoliko večje, to pa je odvisno samo od večjega števila živali, ki so trenutno prisotne na našem področju.
Ravnateljstvo železnic nam je zagotovilo, da krivda ni nikakor njihova. Če bi moral kdo poskrbeti, da vagone z živalmi čimprej pošlje naprej, so to trgovske tvrdke, ki čez praznike ne delajo in pustijo vagone stati na postajah. Vsekakor je ravnateljstvo železnic pozvalo jugoslovanske, madžarske in romunske železnice, naj za pet dni ne prevzemajo drugih pošiljk, siceg- ne bodo italjanske železnice kos prevelikemu številu vlakov, ki prihajajo na opensko postajo.
V ta okvir sodi tudi polemika o milijardah, ki so jih vložili za razširitev in okrepitev proseške postaje. Kaže, da je kljub vsemu ta kraški železniški vozel še odločno premajhen za čedalje večje število vagonov, ki prihaja vsak dan na Prosek.
val premalo, tako da so pred ambulantami dolge vrste in prihaja do mnogih prepirov zaradi mesta v repu. Kot rečeno je cepitev brezplačna. treba pa je plačati potrdilo. ki ima mednarodno veljavo in s katerim se lahko are čez mejo v Jugoslavijo. S tem v zvezi nai omenimo, daje bilo za veliko noč in na velikonočni ponedeljek zelo malo ljudi, ki so šli čez mejo.
Pokrajinski zdravnik dr. Vincenzo Rocchetto pravi, da je cepljenj? postalo v tržaški pokrajini prav množično in da so do sedai razdelili približno 80 tisoč doz cepiva. Zdravstveno oseb.je mara delati nadure. da zadovolji vsem zahtevam po cepljenju. Dr. Rocchetto pravi tudi, da je tržaško prebivalstvo zelo disciplinirano in da vse poteka v najlepšem redu. Cepivo so razdfe-lili tudi po zaporih, kjer bodo čepih jetnike, poleg tega pa ga bodo razdelili po vojašnicah gasilcev, vojakov, karabinjer jev. policije in tudi v velikih tovarnah.
V naši deželi je že nekaj dni
zdravstvenimi oblastmi » onstran meje.
Foročajo. da so v Jugoslaviji zavrnili nekatere italijanske turiste, ki so bili namenjeni na Madžarsko, kljub temu da so imeli potrdilo o cepljenju. Zelo verjetno so imeli potrdilo, ki ga izdajalo občinske ambulante. ki je veljavno le v ožiem obmejnem pasu. nima t>a mednarodne veljave, ki jo imajo posebna potrdila, ki jih izdaja občinski urad za higieno in profilakso.
Tatovi v baru
Ko je včeraj zjutraj poslovodja bara «Totobar». v Drevorudu XX. septembra, 39-Ietni Giuseppe Re iz Čampi Elisi 30, hotel odpreti lokal, je takoj ugotovil, da so ga tatovi ponoči obiskali. Železni varnostni drogovi na okencu so bili namreč razširjeni, pa tudi v samem lokalu je vladal velik nered. Preiskovalci so kasneje ugotovili, da so neznani vlomilci, ki s0 prišli v bar skozi okno, ukradli iz blagajne 90 tisoč lir, s polic pa okrog 40 zavojčkov cigaret, šest steklenic likerjev ter nekai drobiža iz fliperja.
ludi včeiaj, kljub prazniku, so bile pred občinskimi ambulantami, kjer so do H. ure cepili proti črnim kozam, dolge vrste meščanov
Slovensko amatersko gledališče TRST
Na splošno željo občinstva: v soboto, 8. t. m. ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Gin-nastica 72
Norman Barrash - Carroll Moore
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
Predstavo si bo ogledala selekcijska komisija za XV. srečanje gledaliških skupin Slovenije. —
Predvidoma zadnjič v mestu!
Ljudska prosveta
OBVESTILO SG Slovensko gledališče v Trstu obvešča, da gostovanje Baleta SNG iz Ljubljane, napovedano za danes odpade zaradi preventivnih ukrepov proti črnim kozam
Prosvetno društvo «S. Škamperle*
priredi JUTRI, 5. aprila, ob 20.30 na stadionu «1. maj* predavanje
Po puščavi in oazah Afrike
z barvnimi diapozitivi. Predaval bo BRUNO KRIŽMAN.
Vljudno vabljeni vsi prijatelji in člani društva. Prosimo točnost.
Mešani pevski zbor iz Izole priredi pod pokroviteljstvom PD «Ivan Grbec* koncert, ki bo v petek, 7. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi danes, 4. aprila ob 20. uri prosvetni večer, na katerem bodo člani umetniške skupine «U» govorili o likovnem ustvarjanju. Razlago bodo ponazorili z razstavo svojih del. Razstava bo nato odprta občinstvu do nedelje 9. aprila: ob delavnikih od 17.30 do 19.30, v nedeljo pa od 10. do 13. ure.
Razstave
V	občinski galeriji razstavlja Mino Rigotti.
V	galeriji Cartesius razstava del tržaškega slikarja Comachina. Trajala bo do 14. aprila.
V	galeriji »La Lan tema* razstavlja svoja dela slikar Dino Predonzani. Razstava bo odprta do 24. aprila.
V	galeriji »Russo* razstavlja slikar Deziderij Švara.
V	galeriji Torbandena razstavlja do 12. aprila slikar Decillia.
V	Tržaški knjigami razstavlja svoje najnovejše grafike s kraškimi motivi Edvard Žerjal. Razstava bo trajala do konca aprila.
V	galeriji «11 Tribbio* razstava del slikarja Iacobia. Razstava bo trajala do 22. aprila.
V	galeriji Rossoni bo do 10. aprila razstavljal svoja dela tržaški slikar Gicrgio Laurenti.
V	galeriji «11 Tribbio* razstavlja do 22. aprila v Trstu živeči slikar Iacobi.
Izleti
Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja - 30 4. in 1. 5. 1972 v Kran o goro 1 ene 10.500 lir Vpisovanje vsak jan na sedežu združenja v Trstu Ul Fabio Filzi 8.
Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo, 9. aprila t. 1. mladinski izlet v Glinščico in Mali Kras. Zbirališče ob 8.30 pred zavetiščem «Premuda» v Boljuncu. Preskrbljeno bo za prigrizek »na žaru*. Dobrodošli bodo tudi starejši člani društva. Odbor.
Včeraj- danes
Danes, TOREK, 4. aprila IZIDOR
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 18.37 — Dolžina dneva 12.58 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 8.02
Jutri, SREDA, 5. aprila VINKO
Vreme včeraj: naj višja temperatura 16,9, najnižja 10,7, ob 19. uri 14,8 stopinje, zračni tlak 1017 rahlo pada, veter 3 km na uro, zahodni-severo-zahodni, vlaga 78-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12,5 stopinje
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Gale-no. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
B. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij).
S kolesom v obcestni jarek
Včeraj zgodaj zjutraj se je 38-let-ni jugoslovanski državljan Borisan Milenkovič peljal s kolesom po trtoi-ški cesti proti Briščikom. Privozil je do križišča Križ - Salež, ko je nenadoma iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil ravnotežje, zdrknil do roba ceste in se s kolesom vred zvrnil v obcesni jarek, kjer je nezavesten obležal.
Bolničarji RK, ki so se na poziv nekega avtomobilista pripeljali do kraja nesreče, So povlekli težko ranjenega Milenkoviča iz jarka in ga naložili na rešilec. V glavni bolnišnici so ga zaradi hudega pretresa možganov, globoke rane po čelu ter odrgnin po obrazu sprejeli na nevrokirurši oddelek s prognozo okrevanja v približno 20 dneh.
Gledaljšča
VERDI
Z Mahlerjevo Drugo simfonijo (1887-94), imenovano «Resourresione» se bo v petek začela Spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Jasha Herenstein, kot solistki pa bosta nastopili sopranistka Eli-sabeth Speiser in mezzosopranistka Oralia Dominguez. Zbor gledališča Verdi je uvežbal Gaetano Riccitelli. Od danes dalje so pri gledališki blagajni vstopnice za petkov koncert.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 21. uri zaključna pred stava narečne komedije »Zadnji dan pusta*. Od petka dalje bo na sporedu glasbena komedija «Alleluja, ora-va gente* Garineia in Giovanninija z Renatom Rascelom in Luigijem Proiettijem.
Pri centralni blagajni v pasaži Protti (tel. 36372 - 38547) sprejemajo rezervacije za prvo predstavo, kakor tudi za sobotno večerno in za nedeljski predstavi, ki bosta popoldan in zvečer.
* * »
Sociolog Luciano Gailino bo protagonist prihodnje »literarne sobote*, na sporedu 8. aprila. Tema srečanja bo- «Kriza organizacije dela*.
AVDITORIJ
V	četrtek bo v Avditoriju prva predstava novosti Furia Bordona «A-mico Sciacallo* z Giuliom Bosettijem, Ledo Negroni in Mariom Scacciom. To bo sedma abonmajska predstava Teatra Stabile v režiji Alda Trionfa in scenami Emanuela Luzzatija. Rezervacije sprejemajo v Pasaži Protti. V alternativi s to predstavo bo od 28. t. m. dalje v Rossettiju na programu komedija «Pensaci, Giacomi-no!» Luigi ja Pirandella v režiji Fan-tasia Piccolija. Igrali bodo Emesto Calindri in drugi člani skupine Teatio San Babila iz Milana.
NEMŠKI KULTURNI INSTITUT
V	nemškem kulturnem institutu bo jutri, 5. t. m. ob 21. uri duo Coccon -Battilana. Izvajala bosta skladbe za violo in čembalo Haendla, Bacha, Vivaldija, Hindemitha in von Ditters-derfa.
Razna.obvestila, ,/
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11.30 na sedežu v Ul. Geppa 9 v Trstu.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ vabi na razstavo risb in modelčkov, ki so jih izdelali otroci na lanskem tekmovanju v Zg. Gorjah in na predvajanje filma o letovanju,ki bo jutri, 5. aprila ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa št. 9.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča •Anton Martin Slomšek* sporoča, da bo v okviru usmerjevalnega tečaja v sredo, 5. aprila ob 12.15 predaval v zbornici zavoda profesor Egidij Košuta o »Eksperimentalni psihologiji kot pomožni pedagoški vedi*.
Nazionale 16.00 »Chato*. Westem film v barvah. Charles Bronson in Jack Palance.
Fenice 16.00 «Bianco, rosso e...». Barvni film. Sofia Loren in Adriano Celentano.
Eden 15.30 «L'udienza». Barvni film. Claudia Cardinale, Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman.
Grattacielo 16.30 »Fratello sole, so-rella luna*. Barvni film F. Zefti-rellija.
Excelsior 16.00 «Ispettore Callaghan: ii caso 'Scorpio' e tuo*. Barvni film. Clint Eastwood in John Ver-non.
Ritz 16.00 «Per una manciata di soldi*. Barvni western film. Paul Nevvman in Lee Marvin.
Alabarda 16.30 »Oceano*. Kinemaskop-ski film v barvah. Režiser Foloo (juhici.
Anrora 16.30 «La Betia, in amore per ogni gaudenza ci vuole sofferenza*. Nino Manfredi in Rosanna Schiai fino. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Impero 16.30 «Love story». Barvni film. Mac Graw.
Cristallo 16.00 »Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana i' libata*. Barvni film. A. Sordi :r C. Cardinale.
Capitol 16.30 «L'Etrusco uccide anco ra*. Barvni film. Prepovedano mla dini pod 14. letom. Samantha Eggar
Moderno 16.30 «Sole rosso*. Barvni film. Charles Bronson in Alain De Ion.
Vittorio Voncto 16.30 «Homo eroticus*. Barvni film. Rossana Podesti, L. Buzzanca in S. Koscina.
Ideale 16.00 «007 dalla Russia con amore*. Barvni film. Sean Connery in Daniela Bianchi.
Astra 16.00 «Continuavano a chiamar-lo Trinita*. Barvni westem film. Terence Hill in Bud Spencer.
Abbazia 16.00 «H elan dei due borsalini*. Barvni film. Franco Fran-chi in Ciccio Ingrassia.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Davida Fonde daruje prof. Karel Sancin 1000 lir za PD »Ivan Grbec* v Skednju. V isti namen daruje prijatelj 1000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkovca in Sv. Ane.
Albin Pečar daruje 18.000 lir za spomenik padlim partizanom v Pre-benegu.
V počastitev spomina Gina Lenise, daruje družina Gorkič 5.000 Ur za 6D Polet.
3. aprila je preminil
Gino Lenisa
Pogreb bo danes. 4. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v opensko cerkev.
Žalostno vest javljajo žena Ivanka, sinovi in drugi sorodniki Trst, 4. aprila 1972
I. T. Funebri, Ul. Zonta 3, tel. 38-006
4. aprila 1972
S SESTANKA PREDSTAVNIKOV ISTRSKIH OBČIN V BUZETU
Ugodnosti obmejnih sporazumov raztegniti na vso Istro in Reko
Z obmejno blagovno menjavo naj bi se ukvarjala le domača podjetja - Pose-ben odbor bo preučil vprašanje gospodarskega sodelovanja z našo deželo
Te dni so se v Buzetu sestali predstavniki Skupščine istrske zveze občin. Na sestanku so med drugim razpravljali tudi o ugodnostih, ki jih uživajo obmejne občine, za katere veljata tržaški in gardski sporazum o maloobmejni blagovni menjavi. Gospodarstveniki s0 zavzeli stališče da se možnosti gospodarskega sodelovanja s sosednimi pokrajinami v Furlaniji - Julijski krajini premalo izkoriščajo in da bi bilo treba na tem področju uveljaviti še razne trgovinske zmogljivosti. Da bi to dosegli, pa sta po mnenju istrskih strokovnjakov potrebna dva osnovna ukrepa: republiški in zvezni organi naj bi primerno spremenili predpise, po katerih smejo danes poslovati po obmejnih sporazumih podjetja iz vse Jugoslavije in ne le iz zainteresiranih obmejnih občin, in drugič: mejni pas, ki uživa vse omenjene ugodnosti, naj bi se na jugoslovanski srani raztegnil tako. da bi zajel celotno Istro in Reko.
Na seji so sestavili komisijo, v kateri so zastopniki Gospodarske zbornice z Reke, Zavoda za gospodarstvo iz Pulja in občine Buje. Komisija ima nalogo, da do naslednje seje Skupščine zveze istrskih občin prouči omenjeni vprašanji iz raznih zornih kotov, predvsem pa iz gospodarskega vidika.
Kar zadeva število podjetij, ki se na jugoslovanski strani ukvarjajo z izmenjavo blaga po tržaškem in go-riškem sporazumu, so na seji ugotovili, da jih je danes od Novi-grada do Tolmina kar 65. Večinoma gre za podjetja, ki imajo glavne sedeže v notranjosti Jugoslavije, v obmejnem pasu pa delujejo le njihove podružnice. V okviru treh hrvat-skih občin v mejnem pasu, se na primer ukvarja z zunanjo trgovino po obmejnih sporazumih kar 32 podjetij, izmed teh pa je le 7 takih, ki imajo svoj glavni sedež v samih obmejnih občinah. Finančna sredstva, ki jih ustvarjajo »nedomača« podjetja pri svojem poslovanju, ne ostajajo v teh občinah, ampak se prelivajo v notranjost republike, kar se negativno odraža na razvoj domačega gospodarstva. Tudi v davčnem pogledu so obmejne občine precej prizadete: dogaja se namreč, da imajo uvozno - izvozna podjetja iz ostalih predelov zvezne republike ob meji le majhen urad z enim samim uradnikom, ki med letom »obrača milijone«, prizadeta občina pa ima od tega le izkupiček od davka na njegov osebni dohodek.
Videm zahteva podobne ugodnosti
kot Trst in Gorica
da bo zlasti industrija lahko vzdržala konkurenčni pritisk goriških obratov, za katere veljajo ugodnosti proste cone. Furlanski industrijci nadalje zahtevajo, naj bi se ugodnosti Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem raztegnile tudi na videmsko pokrajino.
Obvestilo
pridelovalcem oljk
Obveščamo vse pridelovalce oljk, da so pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ul. Geppa 9, Trst, tel. 35-458 na razpolago tiskovine za državni prispevek. Vabimo vse zainteresirane, da se čimprej zglasijo pri uradih (umik: vsak dan od 8. do 14. ure, v četrtek od 8. do 12. in od 15.30 do 18. ure) patronata in da iz-
bodo dobili doklado približno 270 luža kg olja, ki so ga iztisnili iz pridelka oljk.
Zainteresirani naj prinesejo s seboj:
1.	potrdilo oljarne, kjer so oljke stiskali;
2.	katastrski izvleček parcel, na katerih gojijo oljke.
Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila. Upravičence pozivamo torej, da se zglasijo čimprej, da vložijo prošnje pravočasno.
PO SPREJETJU REGULACIJSKEGA NAČRTA
Lani so v doberdobski občini izdali 20 gradbenih dovoljenj
Podoba doberdobskega jezera bo ostala takšna kot je sedaj Regulacijski načrt predvideva določene omejitve, ki so potrebne, da se bodo zazidave umerjeno razvijale
PO TEDNU DNI
Predavanje za starše
Znanstveni licej F. Prešeren v Trstu prireja v okviru usmerjevalnega tečaja v sodelovanju z združenjem staršev dijakov v petek, 7. aprila 1972 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti predavanje z naslovom: KAKO POMAGATI OTROKU PRI IZBIRI POKLICNE IN ŽIVLJENJSKE POTI. Govoril bo pedagog prof. Franc Pe-polnijo te prošnje, na podlagi katerih diček. Začetek ob 19.30. Vabljeni!
........umni..
PRED DNEVI V HLODIČU
ZBOROVANJE POSLANCA A. ŠKERKA 0 VPRAŠANJIH BENEŠKE SLOVENIJE
KPI bo imela v volilni kampanji po Bene-ški Sloveniji dosledno dvojezična zborovanja
Te dni se je v Vidmu sestal izvršni odbor združenja industrijcev iz videmske pokrajine. Na sestanku so razpravljali o raznih oblikah državne in deželne pomoči, s katerimi se pospešuje gospodarska rast obmejnih področij. V tej zvezi so Videm-čani postavili zahtevo, naj bi jim država priznala posebne ugodnosti,1 parlamentu borili za odpravo sc-
V	preteklih dneh je imel slovenski poslanec Albin Škerk v Hlodi-ču volilno zborovanje za KPI, na katerem je orisal dokaj plodno delo parlamenta, ki so ga razpustili in razpisali predčasne volitve. V parlamentu je bilo govora tudi o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in je bilo v tej zvezi vloženih več ustreznih zakonov ter tudi zakoni v prid Slovencev v Beneški Sloveniji. Poslanec je v tej zvezi tudi omenil sprejem slovenske delegacije pri predsedniku vlade Colom-bu, ko je bil v delegaciji zastopan tudi predstavnik Beneške Slovenije in je bilo mnogo govora o teh vprašanjih, pri čemer pa odgovor predsednika vlade delegacije ni zadovoljil.
V	nadaljevanju svojega govora je poslanec Škerk ugotovil, da so vse vlade od 1866. leta pa do danes zanemarjale Beneško Slovenijo in njena vprašanja in da niso izpolnile nobene izmed številnih obljub. Rezultat take politike ie, da so ti kraji med najbolj siromašnimi v Italiji, da so samo po vojni zabeležili preko 15.000 emigrantov, da so vasi prazne. To je rezultat do ločene politike, ki ni rešila niti gospodarskih niti narodnostnih vprašanj. Tudi dežela je mnogo obljubljala, dosedaj pa ni bilo ničesar narejenega in se na primer ne izvajajo zagotovila o gradnji velikega industrijskega področja pri Čedadu, saj so zaprli celo zadnjo malo to-vam«
Poslanec Škerk je nato dejal na se bodo komunisti v prihodnjem

VESTI 1 ONSTRAN MEJE
NA KOPRSKEM CEPILI NAD 120.000 LJUDI
le male izletnikov v nedelje ob slovenski obali
Na področju koprske zdravstvene regije, ki zajema 6 občin, se je včeraj končalo prvo cepljenje proti črnim kozam.
V dopoldanskih urah so čepih predvsem otroke, podeželsko prebivalstvo in zamudnike. V teh šestih občinah so cepili okrog 120 tisoč ljudi, to je nad 80 odstotkov prebivalstva. Direktor zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru, primarij dr. Polde Hladnik je izjavil našemu sodelavcu, da je ta preventivna akcija povsem uspela, za kar se je treba zahvaliti požrtvovalnim zdravstvenim delavcem, administrativnemu osebju in tudi discipliniranosti državljanov. Na vsem območju koprske zdravstvene regije niso zabeležili niti enega primera črnih koz in niti enega sumljivega primera, v katerem bi se morali poslužiti karantene. Nekaj oseb pa je še pod zdravstvenim nadzorstvom.
Od jutri dalje se bo začela v regiji kontrola cepljenja. Tiste, ki s« jim koze niso prijele, bodo ponovno cepili, hkrati pa bodo cepili tudi morebitne zamudnike. Včeraj se je v Kopru sestal tudi štab za boj proti epidemičnim boleznim. Ugotovili so, da je akcija cepljenja proti črnim kozam na Koprskem potekala po načrtu in da je v celoti uspela. Glede izdajanja potrdil za potovanje v tujino pa prosijo zdravstveni delavci za razumevanje prebivalstva. Potrdila sicer izdajajo še naprej, vendar je naenkrat nemogoče ugoditi vsem prošnjam, ker jih je preveč. Zato naprošajo tiste, ki nimajo nujnih opravkov, da bi nekoliko potrpeli.
# # #
Nedelja je kljub praznikom privabila na slovensko obalo le majhno število izletnikov, pa še ti so bili v glavnem iz notranjosti Slovenije. Jasno je bilo čutiti posledice ukrepov, ki so jih številne evropske države sprejele zaradi pojava črnih koz v Jugoslaviji. Po-
grešali smo zlasti tradicionalne obiske Avstrijcev in gostov iz zamejstva. Turistični delavci pričakujejo, da bo to izjemno stanje kmalu minilo, saj je vsa država sprejela vrsto energičnih ukrepov in strogo izolirala žarišče, kjer se je pojavila bolezen in tudi vse, ki bi utegnili biti prenašalci.
# * #
Mešani študentski zbor iz Mineo-le (ZDA) je z velikim uspehom gostoval na slovenski obali. V Piranu je bila dvorana nabito polna in so morali gostje na zahtevo občinstva dodati še nekfij točk. Ameriški ansambel se je predstavil s pisanim sporedom, ki je vseboval narodne in črnske duhovne pesmi, pa tudi filmsko glasbo in melodije iz zabavno - glasbenih spektaklov.
« « •
V hotelu Metropol v Luciji so odprli zimski plavalni bazen s segrevano morsko vodo. Bazen je dolg 25 metrov in širok 12 in pol metra. Zaenkrat se ga bodo posluževali le interni gostje, pozneje pa bo odprt tudi za javnost. Slovenska obala ima zdaj že štiri zimske bazene.	L. O.
danjega revnega stanja v Beneški Sloveniji in zato tudi proti vojaškim služnostim, ki zavirajo gospodarski razvej, za izgradnjo tovarn na področju Čedada, vrnitev emigrantov in večjo državno ter deželno pomor kmetijstvu, turizmu in drugim panogam. Odločno se zavzemajo za pri dobitev vseh narodnostnih pravic, kot je pouk slovenščine v šob, uporaba slovenskega jezika v cerkvah, javnih ustanovah in drugod. Poslanec je podčrtal, da stoje beneškim Slovencem ob strani vsi Slovenci, ki žive v Italiji in celotno delavsko in napredno gibanje v Italiji.
To prvo zborovanje poslanca Šker-ka pomeni istočasno tudi otvoritev volilne kampanje KPI na področju Beneške Slovenije in ki bo dosledno dvojezična, kot je to v skladu z načeli stranke in kot nam je potrdil namestnik deželnega tajnika Baracetti, ki je tudi dodal, da nameravajo prirediti na tem področju celo vrsto zborovani
Na področju Beneške Slovenije ni lokalnih kandidatov, pri čemer igra določeno vlogo tudi dejstvo, da gre za zelo obsežno volilno okrožje, ki zajema poleg videmske tudi goriško in pordenonsko pokrajino in Bel-luno. Tako bodo volivci tega področja lahko oddali preferenčna glasova za dva slovenska kandidata, ki kandidirata na listi KPI in PSI na Goriškem in to za neodvisnega kandidata na listi KPI Andreja Jarca in za Marka Waltritscha na 'listi PSI.
MED TRSTOM IN KOPROM
Za 30 odst. več telefonskih pogovorov
Odkar so lanskega 10. decem bra uvedli avtomatsko telefonsko povezavo (teleselezione), so se telefonski pogovori med tržaškim in koprskim področjem znatno povečali. Po podatkih telefonske družbe SIP je bilo v teh prvih treh mesecih poprečno po 250 do 300 pogovorov dnevno s Koprom in drugimi kraji koprskega področja, od katerih okrog 150 po avtomatski zvezi (teleselezione) in 100 preko centrale. Kot znano lahko z našega področja kličemo avtomatsko, tako, da damo pred Klicano številko še stalno številko 003866, razen Kopra samega še naslednje kraje: Ankaran, Socerb, Dekane, Izolo, Obrov, Piran, Portorož, Sečovlje in Novi Grad. Prebivalci koprskega področja morajo pred klicano številko na tržaškem področju dati še stalno številko 001.
To povečanje neposrednih in posrednih telefonskih pogovorov med o-bema področjema se bo v prihodnosti gotovo še povečalo sporedno s širjenjem telefonskega omrežja na Koprskem.
Že pred uvedbo direktne telefonske povezave med tržaškim in koprskim področjem so tako zvezo u-vedli kot znano tudi med področjema obeh Goric, t. j. med Gorico na italijanski in Novo Gorico na jugoslovanski strani. Tudi tam se je število pogovorov od tedaj močno povečaio. Iz Gorice je mogoče direktno klicati kraje onstran meje preko stalne številke 0482. Naprave, ki jih je namestila družba SIP na italijanskem in jugoslovanska telefonska služba na jugoslovanskem področju, omogočajo istočasno 12 pogovorov, po 6 v vsaki smeri.
Kakšen je razvoj doberdobske občine v okviru regulacijskega načrta, katerega so lani pristojni deželni organi odobrili? O tem se mnogo govori še posebno zaradi tega, ker je Doberdob med tistimi obmejnimi občinami, ki so zaradi vojaških služnosti zelo prizadete. Vendar niso samo vojaške služnosti, ki ovirajo razvoj občine. Slišali smo tudi glasove, po katerih naj bi bila tudi tako imenovana zelena cona tista, ki ne dovoljuje velikega širjenja vasi. Zaradi ohranitve naravnega okolja ni mogoče uresničiti marsikaterega dela, ki bi bilo za Doberdob res koristno. Eno izmed takih del, o katerem se govori že nekaj let, je turistična ureditev Doberdobskega jezera. Občinska uprava je bila mnenja, da bi ovrednotila turistični razvoj jezera s tem, da bi v njem naredili nekak jez, ki ne bi več dovoljeval, da bi se voda izgubljala in tako bi višina vode ostala vedno ista. Zdi se pa, da tega dela v Doberdobu ne bo mogoče uresničiti, kajti mnogo je ustanov, ki nasprotujejo, da bi se naravno okolje na kakršenkoli način spremenilo. Za ohranitev tega okolja in zelene cone so se zelo odločno izrekli tudi nekateri profesorji botaničnega zavoda na tržaški univerzi. Lice doberdobskega jezera bo torej moralo ostati tako kot je.
Po vsej zeleni coni so po regulacijskem načrtu predvidene določene omejitve za kakršnekoli gradnje. Tu se lahko gradijo samo objekti, ki služijo izključno samo poljedelstvu ali gozdarstvu. Ti objekti ne smejo presegati višine 3,50 m. Poleg tega se v zeleni coni lahko gradijo tudi turistični objekti, gostilne in podobno, vendar morajo biti povezani s koristmi poljedelstva in gozdarstva in so seveda podvrženi določenim o-mejitvam.
Velik del zelene cone je tudi pod vojaškim nadzorstvom. Tu je treba imeti za katerokoli gradnjo še dovoljenje vojaških oblasti.
Doberdobski občani torej lahko gradijo svoje hiše v že obstoječih centrih, vendar tudi tu po določenih pravilih in zakonih, ki jih predvideva regulacijski načrt. Za navadno hišo je v vseh centrih občine potrebna najmanjša površina 5Q0 kvadratnih metrov. Hiša je lahko rnšoka največ 6,50 m, to se pravi s pritličjem in enim nadstropjem. Pri tem pridejo v poštev še druge omejitve, katere vaščani malokrat spoštujejo in zato jim občina gradbenih načrtov tudi ne odobri.
Občani bi se morali za svoje gradbene načrte obrniti najprej na
občinskega geometra, ki jim razloži v vseh podrobnostih, kaj je potrebno upoštevati pri načrtu nekega objekta. Po navadi se pa dogaja, da zasebnik najame svojega geometra, ki mu pripravi načrt, ne da bi upošteval občinskega gradbenega pravilnika. Občina seveda načrta ne odobri. Take neprilike se lahko odpravijo, če se zasebniki najprej posvetujejo z občinskim geometrom.
Poleg obljudenih centrov, kjer veljajo zgoraj omenjene omejitve, predvideva regulacijski načrt še razširitveno cono, ki je po navadi okrog teh centrov. Tu je za zidavo potrebna najmanjša površina 800 kvadratnih metrov. Razširitve-na cona je predvidena pri vseh zaselkih v občini. Omembe vredna je še turistična cona, ki je ob cesti iz Jamelj proti jezeru. Tu
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
je potrebno za zidavo najmanj 5000 kvadratnih metrov.
Zanimivo je ugotoviti, kako sedaj, po enoletni veljavi regulacijskega načrta, rastejo hiše v do-berdobski občini. Pozanimali smo se, koliko gradbenih dovoljenj je občina izdala v zadnjih treh letih. Pri tem smo upoštevali tudi tista dovoljenja, pri katerem zasebnik ni zidal nove, pač pa je popravil ali preuredil že staro stanovanje, seveda tako, da se je videz stanovanja popolnoma spremenil. V letu 1969 je bilo izdanih v vsej občini 15 takih gradbenih dovoljenj, naslednje leto 12, v letu 1971 je bilo pa izdanih 20. Videti je torej, da regulacijski načrt ni zaustavil ritma novih gradenj, nasprotno v letu 1971 je pilo izdanih precej več gradbenih dovoljenj.
Nadaljuje se cepljenje proti črnim kozam
Na Goriškem so cepili doslej skoro 10.000 ljudi — Cepljeno je bilo vse prebivalstvo severne Primorske — Promet čez mejo se počasi normalizira
Upoštevajoč dejstvo, da so se mnogi Goričam cepili proti črnim kozam v prvih dneh prejšnjega tedna v jugoslovanskih ambulantah, da so na goriški občini na veliko noč cepili približno 750 ljudi, včeraj zjutraj pa skoro tisoč ljudi, da se z vso intenzivnostjo cepi tudi v Tržiču, lahko mimo rečemo, da se je doslej na Goriškem cepiio skoro deset tisoč oseb. Ljudi zanima v glavnem dovoljenje za svoboden prehod italijansko - jugoslovanske meje. V Gorici so v nedeljo in včeraj cepili tudi precej ljudi iz okoliških občin, zlasti iz Števerjana in Sovodenj. S cepljenjem bodo seveda nadaljevali danes in skoro gotovo bo občinski zdravstveni urad v Mazzinijevi ulici odprt ves dan. Cepiva je dovolj na razpolago.
Ministrski inšpektor dr. Borromei in pokrajinski zdravnik dr Monta-gna se bosta danes zjutrai srečala
iiiiimiiiiiiimiiimiiimimiiiiimiiimuiiimiiiiimiiiiniiiMiHimiiiiiiimiiiiiiimiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZADRUŽNA KLET POSTAJA STVARNOST
jugoslovanskimi zdravstvenimi funkcionarji, da bi skupno preučili položaj.
Na jugoslovanskem ozemlju so zdravstvene ekipe, vsaj kar se tiče Slovenije in še posebej severne Primorske, skoro zaključile svoje delo. Na območju Nove Gorice so do sobote cepili nad 81.000 ljudi To pomeni, da so cenili skoro vse prebivalstvo. Prejšnji teden ni bilo počitka za požrtvovalne zdravstvene delavce, ki so z uspehom dokončali zadano si nalogo. Med vsemi kraji v Sloveniji ie cepljenje najhitreje potekalo prav na novogoriškem območju. Ta teden bodo zdravniki ugotavljati ali se je cepljenje obneslo.
Ne duha ne sluha ni o štirih mladeničih s Kosova, ki so zbežali v noči od petka na soboto iz goriške bolnišnice, kjer so bili v karanteni. Niso jih dobili na jugoslovanski strani meje. nič ni moč izvedeti niti na italijanski strani.
Prehod čez državno mejo ie bil v dveh prazničnih dneh seveda manjši kot ob podobnih prilikah, vene irle večji kot v prejšnjih dneh. Na meji ni običajnih avtomobilskih vrst, na drugi strani meie ni čakanja pred bencinskimi črpalkami niti v trgovinah. V nedeljo zjutraj je bilo sicer na drugi stroni meje malo italijanskih avtomobilov, več jih je biio v popoldanskih urah. Še več prometa pa ie bilo včerai. V glavnem se bili to samo Italijani, saj niso včerai zaradi prazničnega dne Jugoslovani prišli v Gorico.
«L'Ultrmo de farnevah Teatra Statike
Teutro Stabile iz Trsta priredi v sredo ob 21. uri v Verdijevem gledališču v Gorici dialektalno delo «l’Ultimo de Carneval con Arlecchi-no e Facanapa nel castello di Amleto». Naslov je, kakor vidimo, precej dolg in povsem v stilu sedanjega naslavljanja. Dialogu so pristavili tudi glasbo, tako da delo lahko upravičeno imenujemo tržaški «mtisical». Teatro Stabile je za osnovo vzelo delo furlanskega lutkarja Reccardinija iz prejšnjega stoletja. Režiral je Francesco Macedonio, scenograf Marino Sormani kostumi Sergio d’Osmo.
Nobene ovire ni več za pričetek gradnje zadružne kleti v Krminu. Te dni je deželna ustanova ERSA dala potrebna gradbena dela v zakup podjetju Zanardelli, ki je zrna galo na dražbi. Tudi ministrstvo za gozdarstvo je izdalo vsa potrebna dovoljenja, tako da z deli laihko pričnejo takoj.
Mali in srednji vinogradniki bodo v tem objektu dobili veliko pomoč za nadaljnji razvoj vini g: ad-
Predvolilna kampanja v prazničnem zatišju
Praznično zatišje v predvolilni I skega ministra za državne udelež-dejavnosti. V Gorici je oo pripra-1 be Picc^lija, ki se v državnem me-
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE TRST GORICA
IV. DRUŽABNI IZLET IN AVTOMOBILSKA OCENJEVALNA VOŽNJA AOV 72
V KRANJSKO GORO
30.4. in 1.5. 1072 - Cena 10.500 lir
Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Fllzi 8, tel. 37-808 — V Gorici pri Danilu Waltritschu, Ulica XIV. maja 18, telefon 87-040
VPISOVANJE SE BLIŽA H KONCU - P O B I T I T E !
vah za predstavitev nandidafcnih list in po prvih volilnih shodih ali tiskovnih konferencah, ki so jih imele skoro vse stranke, zavladalo zatišje, ki bo brez dvoma prenehalo takoj po velikonočnih praznikih V Gorici niso še razobesili volilnih transparentov, ki jih ie v teh dneh moč videti v nekaterih krajih videmske pokrajine, prav tako niso še nalepili volilnih lepakov.
Zabeležimo na kratko dve tiskovni konferenci. Zastopniki liberalne stranke so pred nekaj dnevi na konferenci predstavili svoje kandidate. V govorih so obravnavali krajevne probleme. V glavnem je treba v novi zakonodajni dobi, pravijo liberalci, zgraditi avto-port na goriški meji. Istočasno je treba doseči prihodnje leto obnovitev goriške proste cone. Ne vemo, kako se to sklada z namero videmskih industrijcev, ki so v glavnem liberalno usmerjeni, ki zahtevajo v letu 1973 konec goriške proste cone.
Konferenco so imeli tudi republikanci. Na njej so govorili v glavnem o vsedržavnih problemih, (menili pa so tudi nujnost, da bi v našem volilnem okrožju bil izvoljen republikanski poslanec.
Očividno menijo republikanci, da bodo še povečali uspeh iz deželnih volitev v letu 1968 bo je neki socialdemokratski prvak v Vidmu tak pred volitvami prestopil v njihovo stranko. Sicer pa so goriški republikanci prepričani, da bodo naimanj podvojili glasove v primerjavi z onimi pred štirimi leti.
Kljub zgoraj omenjenemu zatišju je v Tržiču precej vrenja zaradi nedavnih Laurovih izjav, s katerimi je psoval delavce in sindikate. Posledica teh izjav niso le javno iznažene obsodbe občin pokrajine, .političnih strank in sindikatov. Izjava ministrstva za državne udeležbe, da je imel Lauro pravico povabiti na svečanost kogar koli (beri Birindellija. Robertija in druge fašistične prvake) in govoriti, kar se mu ie zl jubilo, je povzorčilo še večje ogorčenje v tržiških političnih in sindikalnih krogih.
Na eni strani imamo torej stali-J šče konservativnega etetnokrščan-
rilu zavzema za sveto vojno proti komunistom m socialistom, na drugi pa levičarsko in marotejsko usmerjeno tržiško krščansko demokracijo, ki javno obtožuje Laura «provokatorstva reakrionarstva in obnavljanja fašizma«. Ge torej za različne politične koncepte znotraj same KD. Če dodamo k temu še dejstvo, da ie neki Hccolijev prijatelj bil pred dnevi v Tržiču, pri bivšem županu Romaniju in tajniku KD De Meju ter pripravil vse potrebno za napovedani volilni shod ministra Piccolija v Tržiču, ie slika popolna.
ništva v naši pokrajini. Za to klet so se potegovali mnogo časa in z ne malo truda, končno je deželna ustanova ERSA prišla do zaključka, da je objekt v naših krajih res potreben in se je tudi soma začela zanimati za ta proDlem, ki je danes prišel do konkretnega zaključka. Klet bo zgrajena z državnim denarjem, kajti to predvideva tudi zakon 614/66 za pasivna področja v zgornjem delu Italije. Po tem zakonu mora država prispevati celotno vsoto pri gradnji objektov, ki so velike gospodarske važnosti in ki pomagajo pri prodaji kmetijskih pridelkov.
Kljub temu, da je birokratski postopek za izvedbo takih objektov zelo dolg, se vendar izplača zaradi koristi, ki jih nudijo pri nadaljnjem gospodarskem razvoju.
Krminsko klet bo upravljal poseben zadružni konzorcij, ki nima nikakršnih obvez za amortizacijo. Trenutno šteje konzorcij že 120 članov, vendar se predvideva v bodoče pristop še drugih zaradi velikih ugodnosti, katere jim bo lahko nudila zadruga.
Na naši sliki vidimo maketo, kako bo videti klet v Krminu, ko bo dokončno dograjena. Briški vinogradniki pričakujejo, da bodo klet upravljali v korist vinogradnikov in da bodo v obojestransko korist strogo ločili vinsko proizvodnjo iz Brd od tiste v Posočju.
miiMiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
NADALJEVANJE STARIH OBIČAJEV
NOCOJ V ŠTANDREŽU PRAZNIK SV. VANČA
K prazniku vabita domača «praščarja» Alojz Paškul in Savo Hoban — Z miz bodo pospravili velikonočne dobrote
Stare tradicije goriških okoliških vasi se iz leta v leto zgubljajo. Kljub temu se marsikdo temu pozabljanju lepih in karakterističnih navad upira ter jih skuša ohraniti še naprej.
Med taka praznovanja spada tudi Sv. Vane, ki ga na torek po-veliki noči praznujejo štandrežci. Pred vojno je bil Sv. Vane velik praznik. Takrat so se v vasi zbrali ljudje, ki niso bili samo iz štandreža, pač pa so prišli tudi iz bližnjih vasi. Cele kolone vozov so prihajale iz Mirna, Vrtojbe, Šempetra in drugih bolj ali manj oddaljenih krajev ter se zbirale v Štandrežu na tem velikem preznovanju. Nekateri pravijo, da se v štandrežu praznuje Sv. Vanča ne samo zato, ker je svetnik, pač pa zaradi tega, ker je ravno dva dni prej velika noč in je treba pospraviti vse dobrine, ki so ostale od tega dne.
Po vojni je bil praznik Sv. Van-
ča mnogo časa pozabljen. Nekaj let od tega pa so se Štandrežci spet spomnili na svojega starega svetnika in mu posvečajo spet veliko pozornost. Letos ga bodo praznovali v gostilni pri Turriju. Ob 8. uri zvečer se bodo vsi Štandrez-ci in njih prijatelji zbrali v tej gostilni in bodo ob veseli pesmi domačega zbora praznovali Sv Vanča. Tokrat se bodo zboru «Oton Župančič« pridružili tudi vsi bivši pevci iz Štandreža. Še posebno zanimiva pa je vloga domačih mesarjev Alojza Paškulina in Sava Hobana. Pripravila bosta za vse goste dober prigrizek domače salame. Praktično bosta ta dva tpraščarja« imela v rokah vso organizacijo letošnjega praznovanja Sv. Vanča, ki je tretje po vrsti,
štandrežci se torej zelo krepko oprijemajo vseh svojih starih navad. Skušajo jih spet vpeljati v naše vsakdanje življenje ter jih ovrednotiti.
Obilo
prazničnih
izletnikov
Dva lepa praznična dnem sta v nedeljo in včeraj privabila na podeželske izlete zelo veliko ljudi. V vseh kraj.h naše dežele in naše pokrajine je bilo sicer več ljudi kot ob podobnih praznikih, ker so se v Brda, na Kras in v Furlanijo zgrnile dolge kolone tržaških in goriških avtomobilistov, ki bi bili šli sicer v Istro ali na sosedno jugoslovansko področje. Pomanjkanje dovoljenj p cepljenju je torej za letošnjo veliko noč vplivalo tudi na izbiro nedeljskega turističnega izleta.
Kot poročamo na drugem mestu je bilo število prehodov na meji minimalno. Le maloštevilni Goričani in Tržačani so se podali onkraj meje na izlet, ker nimajo pač vsi člani družine mednarodne zdravstvene knjižice o cepljenju. Veliko ljudi je obiskalo obmorska letovišča Gradež, Lignano, Marano, Caor-le, kjer sn nekatere restavracije in hoteli po zimski sezoni prvič odprli vrata svojih lokalov. V te kraje so prispeli tudi prvi avstrijski in nemški turisti marsikateri izletnik iz drugih italijanskih mest, pa je izbral priliko, da rezervira stanovanje ali hotelsko sobo za čas poletnih počitnic.
Množica ljudi pa je dobesedno zasedla včeraj naša Brda in naš Kras. Polno ljudi je bilo v Števerja-nu, kar mrgolelo Pa jih je na Kr-minski gori, kamor hodijo ljudje na velikonočni ponedeljek že od nekdaj. Lepo speljana cesta na vrh te gore in urejene stojnice so privabile v Krmin na tisoče ljudi od vsepovsod.
Tudi na Krasu je bilo veliko ljudi. Polne so bile gostilne na Vrhu, v Jamljah, v Doberdobu, kjer so imeli tudi velikonočni praznik. Polne so bile tudi vse druge gostilne v Sovodnjah, v Gabrijah ter drugod.
Pri Poljanah s ceste
Včeraj nekaj po 15. uri sta se 19-letna Iivia Rocco iz Trsta, Ul. Timmel 8 in 20-letni Pietro Poldini prav tako iz Trsta, Ul. Pozzo 2, vozila po cesti, ki gre s Poljan proti Doberdobu. Na ovinku je fiat 500. ki ga je vozil Poldini, zaneslo s ceste, tako da se je, potem ko je podrl dva obcestna kamna, prevrnil v jarek. Mladenko so sprejeli v bolnišnico s prognozo 60 dni zaradi zloma desne noge in raznih drugih poškodb, Poldiniju pa so dali samo prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v treh dneh.
V bolnišnico so včeraj sprejeli tudi 65-letnega Camelia Bonettija iz Tržiča, Ul. Morosini 9, Ko se je peljal po Ul. Boito, je hotel zaviti v levo, od zadaj pa je takrat privozil fiat 124, ki ga je podri. Zaradi raznih poškodb na glavi in | zloma levega palca so ga v bolnišnici pridržali za 20 dni.
Gorica
VERDI ob 17.15—22.00: »Bello, one-sto, emigrato Australia sposerebbe compaesana illibata«, A. Sordi in C. Cardinale; barvni film.
CORSO ob 17.15—22.00: »Andromeda«, A. Hill in G. Waine: barvni film.
MODERNISSIMO ob 17.15-22.00: »La vestale di satana«, A. Sejrig in A. Rau; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.15-21.30: »Fuga dal pianeta delle scimmie«. R. Mc Do wall in N. Trundy; barvni film.
VITTORIA ob 17.15-21.30 »Ladulte-ra«, E. Gould in B. Anderson: barv-ni film. mladini pod 18. letom pre povedan.
Tržič
AZZURRO ob 17.30: »Correva 1'anno 1870». Anna Magnani in Marcello Mastroianni.
EXCELSIOR ob 14.00: »La Betia, ov-vero in amore per ogni gaudenza ci vuole sofferenza«. Barvni film. Nino Manfredi in Rossana Schiaf-fino.
PRINCIPE ob 14.00: »Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana illibata«. Barvni film. Alberto Sordi in Claudia Cardinale.
Nova Gorivu
SOČA (Nova Gorica): «In ženska je ustvarila ljubezen«, francoski film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter):	»Jaz ljubi-
mec«, danski barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
RENČE: »Vse za kariero«, angleški barvni film — ob 20.
DESKLE: »Obriši solze tata«, francoski barvni film — ob 20.
KANAL: Danes zaprto.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
Dežurna lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je odprta
lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244,
tel. 35-38.
Dežurna lekarna v Tržiču Danes je dežurna lekarna v Tržiču »Al Redentore«, dr. De Nordia, UL Roselli 23, tel. 72-340.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi na redni letni občni zbor, ki bo v klubu »Simon Gregorčič« jutri zvečer, 5. aprila.
Prosvetno društvo »Briški grič« v Števerjanu prireja v sodelovanju ■ SPZ predvajanje slovenskega mladinskega filma »Bratovščina sinjega galeba«. Prvi del bodo predvajali na sedežu na Valerišču, danes, v torek, 4. aprila ob 20.30.
Prosvetno društvo »Danica« na Vrhu prireja v sodelovanju s SPZ predvajanje slovenskega mladinskega filma »Bratovščina sinjega galeba«. Prvi del bodo predvajali v običajnih prostorih jutri, v sredo, 5. aprila ob 20. uri.	* * •
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje otrok v Savudriji in Zg. Gorjah. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11.30 na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
4. aprila 1972
KO GORIJO
KRESOVI
€ ... Marsikaj se je pri nas še ohranilo, kar je bilo prej skupno vsem narodom, kakor n. pr. »KRESI... » piše Matija Murko 1).
Tam v Starem bregu kjer je bister tok vode vrel z vso silo na dan, se zdi, da se je tam začelo življenje v tem kraju.
Kdo je utrl prvo pot skozi nepredirno hosto do studenca, ki ga je bil gotovo čuti daleč naokrog
—	saj še danes slišimo šum ukročenega toka pod nogami? So to bili prvi prebivalci «gradišč» po gričih naokoli, ki so se sem hodili odžejat in napajat svojo živino? Ali še kdo drug pred njimi?
V zgodovinskih knjigah najdemo podatke o tempeljčku, ki so ga Rimljani zgradili ob tem izvirku. Baje so celo vestalke prebivalce v njem. Malo višje pa je tekla pot, ki so jo Rimljani spremenili v cesto. Po njej so pošiljali svoje legije proti Japidom. Izvirek pa so speljali v vodovod, ki je napajal mesto.
Kdo vsi so potem po tisti rimljanski cesti pridrveli skozi stoletja nad ubogi Trst in uničili vodovod? O tem so zgodovinarji napisali debele knjige, pa še niso vsega ne ugotovili in ne povedali.
Zapisano najdemo tudi, da so tam blizu studenca prebivali vitezi templarji; baje med XI. in XIII. stoletjem. Njihova naloga je bila, čuvati prelaze pred roparji. Pa so jih pregnali, viteze namreč! Roparji pa so ostali in o teh zgodovinarji v teku stoletij še mnogo napisali.
Leta 1338 so našli prve beležke o cerkvici, posvečeni sv. Polaju, ki je stala na mestu nekdanjega rimljanskega tempeljčka ob izvirku.
Leta 1426 pa je v tej cerkvici imela svoj sedež prva bratovščina tega okraja, ki ga je «volgo» imenoval Špolaj.
Kaj vse se je dogajalo pod okriljem tega svetnika pa se da deloma ugotoviti, ostalo pa domnevati. Ne vem, kakšno funkcijo je imel sv. Polaj. Težko je priti do podatkov, do vseh pa nikoli. Toda ipolajci so imeli svoje šege in navade. Med temi tudi to, da ko se je najdaljši dan poveznil v noč, so po Špolaju zagoreli kresovi. Videti jih je bilo daleč naokrog.
Ni sicer najti zabeleženo, da bi kdo okregal Špolajce zaradi tega. Ali jih ozmerjal s pogani, zagrozil jim s peklom. Vendar se je nekaj takega dogajalo.
Leta 1640 so bratovščino Špolaja poimenovali v bratovščino Špolaja in Janeza Krstnika.
Leta 1661 pa je Špolaj kar odpadel kot nepotreben in ves okraj in ne samo bratovščina se je poimenoval po Janezu Krstniku. Okraj pa je takrat segal po sedanji Ulici Imbriani do samega današnjega Cor-so Italia. Samo kratka ulica po desnem bregu svetoivanskega potoka — ki se je stekal pri sedanjih Volti di Chiozza v potok Ključ
—	je od Volti pa do približno sedanje Ulice Rossetti, nosila ime S. Pelagio.
Prebivati v tistih letih in stoletjih pri Špolaju in vozneje Sv. I-vanu, ni bilo tako lahko kot danes. Ne samo, ker ni bilo še tramvaja, ne avtov, ampak ker ni bilo niti ceste, vredne tega imena. Razmere in okoliščine pa so zahtevale delavne močne, srčne in neustrašne ljudi. Take, ki so v potu svojega obraza obdelovali zemljo in obenem z gorjačo branili pridelke po dnevi in ponoči pred tatom in roparji.
Kdor se je pa tja podal, se zdi, je moral tudi uživati zaupanje naseljencev. Ireneo della Croce se je raje ustavil tam pri tistem masivnem starorimljanskem zidu, ki je v njegovih časih še obstajal nekako v sedanji Ulici 8onomo. Zamenjal ga je za jez, za katerim naj bi nekoč bilo jezero v svetoivan-ski dolini.
Vse drugo, kar je napisal, pa je to storil po pripovedovanju starih Špolajcev. Je navedene srečal tam pri tistem zidu? Ali jih je raje kar počakal za kolikor toliko varnim mestnim obzidjem, ko so srezi *raz-palankana» mestna vrata prinesli sva e pridelke? Teh podrobnosti ni zabeležil.
Mimogrede povedano še to. Nekako po dveh stoletjih ga je dr. Kandler okrcal zaradi teh podatkov, ki mu jih je dal «t)oipo» in zapisal, da je tisti zid pravzaprav starorimljanska cesta, ki je vodila tam nad potokom preko mostu, ki so ga uničili barbari.
Toda v tistih časih, razmere so bile pač take, vsak ie bil lahko o-sumljen kraje in deležen blagoslova gorjače. Tak je bil «volgo». Vendar tudi takih ljudi ni bilo najti za vsakim vogalom. To so tržaški patriciji in «feneratorh vedeli iz zelo bogatih življenjskih izkustev.
Pravzaprav jim je kar ugajal tak «volgo», morda ravno zaradi te svoje bojevite narave. Kako bi se pa postavil v bran z vilami v rokah, foučem za pasom in zvestim psom čuvajem ob strani, ko so poleg sestradanih roparjev še «fu-sti» in «guastatori» prihajali rezat trte, sekat oljke in sadno drevje, če bi bili pohlevni kot ovčke in bi bežali kot «demoghele»?
Da bi nad nje poslali biriče? Pa zaradi tistih ognjev katerega obesili? Kdo bi pa potem zemljo obdeloval? Kdo sejal in sadil, kdo redil živino, kdo gojil oljke in trte? zVolgoD bi se zatekel v gozdove in s tem povečal število klatežev in roparjev.
Kot spretni diplomati so ubrali drugo pot. Posredovali so — saj so imeli samo oni zveze — na najvišjem mestu in dodelili Špolajcem — Janeza Krstnika.
Ob stari cerkvici v gaju tam pod lipo je na «viljuo svetga Jevana* sedaj tudi uradno nemoteno gorel ckres»; dekleta so spletala vence in ljudstvo je rajalo.
Že leta 1670, ko so cerlarico pri oltarju nekoliko podaljšali — piše zgodovinar — jo je škof Vaccano na novo posvetil. Pnnes.il je s seboj relikvije še treh svetnikov, ki so se za živa imenovali Felice, Ccm-cordio in Donato. Janeza Krstnika pa ni omenil, ko je te relikvije polagal poleg onih sv. Polaja. Celo relikvij Janeza Krstnika ni tam.
Toda vse to je bila zadeva *go-sposkev, ki se je pokesala, da je popustila. Na stare ljudske šege in navade ni to nič vplivalo. Na viljo tsvjetga Jevana» so še stoletja goreli kresovi.
Tudi župno cerkev so posvetili Janezu Glavoseku in ne Janezu Krstniku, zato da bi se prenehalo tisto pogansko prižiganje ognjev. Pa tudi to ni nič zaleglo. Saj so «uod ambat» kresovali! Tako so trdili stari ljudje. Ni je bilo sile in ne oblasti, ki bi jim mogla to preprečiti.
Mi starejši, ki smo v svoji rani mladosti občutili nemir kresne noči, to doživljamo še danes. Ne strašijo nas sicer ne škrati ne besi, ne sojenice ne coprnice. Navdani kot smo bili na naravo in vse njene pestre pojave, smo morda zato še taki ostali. Zato še danes na viljo isvjetga Jevana» vežemo šopke, spletamo vence in na domačem dvorišču zakurimo kres. Tako ponavljamo dejanja iz naše mladosti, ko smo ob sebi imeli še svoje najbližje prednike in se ob njih učili živeti. V duhu jih v tej noči ponovno čutimo skoro fizično prisotne.
Zavestno ali podzavestno opravljamo obred, ki so ga milijoni naših daljnih prednikov opravljali skozi dolga tisočletja. Tedaj občutimo, da smo kakor neznatna kapljica v mogočni reki človeštva, ki iz temne daljne preteklosti teče skozi čas, dokler obstajajo pogoji, ki omogočajo človekovo življenje na tem planetu, na naši zemlji.
p. k.
1)	MATIJA MURKO — Izbrano delo — Slov. Matica — v Ljb. leta 1962 — Nauki za Slovence (Iz poročila Narodopisna razstava češkoslovanske v Pragi 1895) str. 217.
2)	Zgodovinski podatki so iz knjige ETTORE GENERENI — Cu-riosita Tnestine — Trieste antica e moderna — Libreria naziona-le »Italo Svevo* Trieste 1968 str. 191, 2, 3, (C. N.) di Guardiella.
3)	Iz ustnih izločil starih svetoivan-skih ljudi.
TOME SVETINA
352.
VIHNA
Kakor smo zapisali v nedeljo, bo do konca aprila razstavljal v razstavni dvorani «Kraške hiše* v Repnu slikar Demetrij Cej, ki je pripravil razstavo z naslovom — iskanje Krasa. Na sliki dr. Drago Gantar govori na otvoritvi razstave. Ob njem Demetrij Cej
ŠATALOV PRVEMU AMERIŠKEMU ČASNIKARJU, KI JE OBISKAL ZVEZDNO MESTECE
«Datumov naših poletov ne najavljamo ker nočemo po nepotrebnem vezati Ijudi»
Mestece, ki je kakih 25 km severno od Moskve, se z avtomobilske ceste ne vidi - Kompleks novih gradenj dokazuje, da Sovjeti svoje načrte sedaj še širijo
Obisk mestecu, v katerem živijo in vadijo sovjetski Kozmonavti, daje vtis, da Sovjetska zveza aktivno in optimistično povečuje svoj vesoljski program. V času, ko se ameriški tozadevni program oži, je tu v gradnji cel kompleks zgradb za namestitev nove opreme, za vež-banje bodočih posadk v vesoljskih laboratorijih, ki bodo s človeško posadko krožili okoli Zemlje in ki imajo v sedanjih sovjetskih načrtih eno od prioritetnih mest. Te zgradbe bi morale biti dokončane letos.
Sovjetski kozmonavti govorijo tudi o pripravah za bodoče misije, v katerih se bo preizkušala tudi človekova vzdržljivost v doslej najdaljšem razdobju breztežnostnega stanja. Ne izključujejo niti možno-
V LOS ANGELESU SO ZAŠLI V NEMOGOČ POLOŽAJ
Brezplačen javni edina rešitev iz
promet
zagate
Ker pa uporablja javna sredstva le 400.000 ljudi na dan; kdo bo pripravil «k pameti? nad 3 milijone in pol avtomobilistov?
Boli se svet motorizira, hujši postajajo prometni problemi. Kljub temu. da so v povojni dobi zgradili v vrsti evropskih dežel na tisoče kilometrov avtomobilskih cest ter modernizirali na deset-tisoče kilometrov tako imenovanih supercest ter drugih prometnic, je promet vedno Dolj gest, vedno bolj nevaren in tudi vedno bolj počasen, če je tako na velikih cestah, je še huje v mestnih. Marsikatero mesto se žc duši v izrednem prometu. Povprečna hitrost v Parizu je 5 km na uro. Zato ne le predstavniki javnega življenja, sociologi in drugi strokovnjaki. pač pa tudi ekonomisti začenjajo postavljati ta problem v prvo vrsto. Ponekod so preizkusili «poslednje» sredstvo. V Bologni in v Rimu so poskusili z brezplačno vožnjo na javnih prometnih sredstvih ob določenih u-• rah. Poskus ni uspel, vsaj ne tako kot so si bili bodoniski in rimski mestni očetje zamislili. Prav tako ni uspel poskus tistih mestnih uprav kot n. pr. v Padovi, Pavii in še ponekod, ki so po zgledu avstrijske prestolnice zaprli avtomobilskemu prometu določene v glavnem središčne ali tako imenovane zgodovinske predele mesta. Avtomobilski promet v mestnih središčih je problem, ki spada prav gotovo med najtežje rešljive probleme naše dobe. Če je tako v naših mestih, v Evropi, ni prav nič bolje ponekod v ZDA, posebno v velikih mestnih konglomeratih kot so New York, Philadelphija, Los Angeles, Chicago, saj pride v ZDA komaj 2,4 prebivalca na avtomobil. Stopimo za trenutek v Los Angeles.
Tudi v tem znenem zelo razse-žnem konglomeratu so mestni očetje omislili brezplačen javni promet. Za Los Angeles ie znano, da ima mestno središče ki ga sestavljajo visoke palače, številni nebotičniki in zelo gosti bloki, velikansko »okolico* malo ne »ocean* manjših palač in stanovanjskih hiš z vrtovi in parki, tako da je mesto po svojem obsegu, po svoji površini baje največje na svetu. Hkrati pa ie v tem mestu tudi izredno veliko avtomobilov. V Los Angelesu imajo registriranih 3 mil. 737.000 osebnih avtomobilov, tako da z javnimi avtomobili, tovornjaki in drugimi industrijskimi vozili moremo govoriti o 4 mil. motornih vozil. Če upoštevamo še dejstvo, da je nad 95 odstotkov teh vozil ameriške proizvodnje.
sti, da se morda že do leta 1975 spustijo na Luno.
V enodnevni obisk Zvezdnemu mestecu —■ bil je to prvi obisk a-meriškega časnikarja v tem kraju — je bil vključen tudi daljši razgovor z general - majorjem Vla-dimirom Šatalovom, 44-letnim kozmonavtom, ki je sodeloval v treh poskusih «Sojuza» in ki vodi sedaj vežbanja sovjetskih kozmonavtov.
Po razgovoru'je general - major Šatalov napil «skupnemu vesoljskemu sodelovanju* ZDA in SZ. Že samo dovoljenje za ta obisk je bil še eden izmed znakov, ki se v novejšem času vrstijo v želji, da bi se vzpostavili boljši odnosi med dvema deželama, bivšima zagrizenima vesoljskima tekmicama.
Zvezdno mestece, ekvivalent Centru za vesoljske ladje s posadko v Houstonu, je kakih 25 milj severovzhodno od središča Moskve, v bližini industrijskega mesta Ščelko-va. Tega kraja ne bomo našli na nobeni javnosti namenjeni karti. Od avtomobilske ceste ga krije gozd borovcev, smrek in brez. Na ozki cesti, ki vodi v gozd, zapirajo cesto »glavna vrata», pred katerimi je stalno straža. Hkrati pa tu ni nobenega znaka, po katerem bi se moglo soditi, kaj za temi vrati je. Sredi prostrane čistine, približno miljo od vhoda, je kip Jurija Gagarina v temnem bronu. Nato pogled seže na kakih deset modernih zgradb. To so hiše, v katerih živijo kozmonavti in tehniki, tu je šola za njihove otroke, tu so hotel, manjši trgovinski center, Dom kulture, in gradbišče novega ko-zmonavtskega vežbališča.
Sovjeti ne objavljajo podatkov o denarju in ljudeh, ki so jih vložili in jih še vlagajo v svoj vesoljski program. Toda po velikosti in številu stanovanjskih zgradb moremo napraviti približno oceno, po kateri bi Zvezdno mestece moglo šteti od 1.500 do 2.000 prebivalcev. Mestece je manjše od Vesoljskega centra v Houstonu, ker tu ni, kot v Houstonu, kompleksa za kontrolo poskusov, niti ustanove, ki nosi primarno odgovornost za gradnjo in razvoj vesoljskih ladij. Toda podobno kot v Houstonu je Zvezdno mestece kraj, v katerem se kozmonavti fizično in tehnično pripravljajo za svoje naloge. V gozdu, za zeleno živo mejo, so prostori za vaje, pravzaprav je tu zgradba, v kateri so uradi in u-čilnice, nato je tu zgradba z vesoljskim simulatorjem, zgradba ~ medicinskim centrom, nadalje so tu gimnazija, zaprti bazen, športna igrišča in, kot smo rekli, stanovanjska četrt.
Vstop v dvorane za vaje je prepovedan vsakomur. «Ne gre za kake tajnosti*, — je rekel general • major Šatalov, — »enostavno ne želimo, da bi časnikarji motili dela*. Šatalov pravi, da je v medicinskem centru centrifuga, naprava, ki v vrtenju preiskuje sposob nost človeka, da vzdrži delovanje težnostne sile v času iztrelitve in v trenutku vračanja vesoljske ladje v zemeljsko atmosfero. Astronavti tej napravi pravijo »hudičev vrtiljak*.
V drugi zgradbi je rotator, cilindrična komora, v kateri se a-stronavti vadijo, kako bi tudi v
...................................................................iiiiiiiliimmimmiiiiiiiiHHiiiii..ltiMil..
da gre torej v pretežni večini za velike «cestoe križarke*, ie razumljivo, da je na ulicah Los Angelesa tolikšna gneča, da je to mesto »najbolj avtomobilsko mesto* na svetu.
In še ena posebnost, ki velja za to ameriško mesto: ker je mesto po površini obsežno, kar smo ugotovili že prej, se vsa ta motorizacija tako rekoč stalno premika. V Los Angelesu imamo namreč iz-edno velike «mestne razdalje*, so tu ulice, ki so po 20 km dolge in to ni le kaka izjemna prometnica, pač pa so tako dolge ulice bolj pravilo kot izjema. Če pa se po teh ulicah premika tolikšna množica avtomobilov, je razumljivo, da odpuščajo posebno na križiščih izpušne cevi toliko dima, toliko plinov, da postaja zrak često do skrajnosti zastrupljen.
Vrhu tega je promet skrajno počasen. Ljudem pa se hudo mudi. Da bi mera bila polna, Los Angeles nima niti svojega železniškega sistema, nima podzemeljske železnice, celo ne železniških prog, ki bi povezovale mesto z okoliškimi mesteci in kraji, od koder prihajajo ljudje v mesto na delo ali po opravkih, tako da se 4 milijonom avtomobilov iz Los Angelesa pridružujejo čez dan še stotiso-či avtomobilov tistih, ki prihajajo v mesto s podeželja.
Pri vsem tem je tudi mestni avtobusni promet tako slab in milo povedano tako šibak, da niti najmanj ne ustreza potrebam, ali če hočemo zahtevam prebivalstva. Predvsem je ta promet zelo počasen, redke avtobusne proge pa delajo še tolikšne ovinke, da jih le redek meščan uporablja. Los Angeles šteje okoli 7 milijonov ljudi, mestna prometna služba pre-
pelje na dan kvečjemu 400.000 ljudi. Razmerje je torej ogromno, seveda v škodo javnega prometnega sredstva.
V nasproiju s tem ali točneje zaradi tega kroži po mestnih ulicah tega kalifornijskega mesta najmanj 3 milijone in pol osebnih avtomobilov in tovornjakov. Samo po 12 milj dolgi ulici, ki so jo spremenili v nekakšno avtomobilsko cesto in ki vozi v smeri Sante Monice, gre na dan četrt milijona avtomobilov.
Mestne oblasti imajo v načrtih, zgraditi podzemsko železnico ter tudi «železnico v prvem nadstropju*, ki naj bi prečkala mestno središče in se podaljšala v južno predmestje. Za začetek bi zgradili 22 km podzemske železnice, kar naj bi vsaj za silo rešilo problem. Načrti predvidevajo, da bi to dokončali do leta 1978.
Do tedaj pa bo problem ostajal pereč, posebno ker mestna uprava troši ogromno sredstev za to, «da bi zamašila kako luknjo*. Ena izmed začasnih rešitev, ki pa jo bo treba drago plačati, je — u-vedba brezplačnega prevoza na mestnih prometnih sredstvih. Računi pravijo, da bi to stalo le kakih 35 milijonov dolarjev na leto, kar prav gotovo ni veliko. Toda ljudje, ki se s tem ukvarjajo, menijo, da bi to krilo le stroške sedanjih 400.000 potnikov na dan, kolikor jih uporabljajo mestna prometna sredstva, če pa bo u-veden brezplačen prevoz, bi se ti stroški mogli krepko dvigniti. Seveda pa bodo mestne oblasti morale uvesti boljši promet, kajti v nasprotnem primeru bodo prebivalci mesta ostali pri sedanjem, to se pravi pri čedalje večjem kaosu.
skrajnem primeru ohranili orientacijo.
Ameriški vesoljski strokovnjaki, ki jim je bilo pri lanskoletnem o-bisku Zvezdnega mesteca dovoljeno vstopiti v vežbalnice, so povedali, kako je veliki, okrogli, kompiuto-rizirani simulator «Sojuza» v bistvu zelo podoben ameriškemu, hkrati pa opremljen z vsemi možnimi kontrolnimi ploščami, s kakršnimi razpolaga pravi «Sojuz». Zgrajen pa je tako, da kontrolorji poleta morejo od zunaj povzročati najrazličnejše simulirane probleme, na katere bi mogel naleteti kozmonavt in jih sproti reševati.
Za sedaj še ni popolnega simulatorja za vesoljsko ladjo «Salut», ki so jo lani izstrelih brez posadke in je nato «Sojuz-10» pristal ob njej, 24 dni pozneje pa jo obiskal
«Sojuz-ll». General šatalov je rekel, da bo simulator «Salut» glavno učilo v novem šolskem kompleksu. Ker pa ga ne bodo mogli dokončati pred koncem leta, bi to moglo pomeniti, da za sedaj ni pričakovati kakšne posebne novosti pri sedanji verziji «Saluta».
Trenutno, je rekel Šatalov, se vadi 50 astronavtov. Toliko jih je tudi v sedanjem ameriškem astronavtskem korpusu. Tretjina sovjetskih astronavtov so civilni inženirji, od katerih mnogi živijo v Moskvi in tudi delajo v tamkajšnjih laboratorijih. Ostali pa so letalski piloti, ki živijo v Zvezdnem John Noble VVilford «The International Herald Tribune*
(Nadaljevanje na 6 strani)
imiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiu
Film o zgodovinskih dogodkih ob Sutjeski
Ljudje, ki so dogajanja sami doživljali, so s prikazanim zadovoljni - Ekipa z Deličem upa, da bo film končan letos
OVEN (od 21.3. do 20 4.) Če vam bo uspelo zamisel uveljaviti, boste na konju. Neprijetna zadeva v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5) Nekoliko površni boste in to vam bo škodovalo. Vest, pismo, obisk.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Po-voljne razmere za utrditev gmotnega položaja. Prijetno presenečenje s strani sosedov.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Čeprav se vam predstojniki upirajo, vztrajajte pri svojem načrtu. Zadoščenje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Perspektive so dobre, celo odlične. Zavihajte rokave. Novi prijatelji, nova
HOROSKOP
družba.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsi vaši načrti so dobri, toda ne boste .jih izpeljali, ker se nekdo temu upira. Ljubosumni boste.
TEHTNICA (od 21.9. do 23.10) Poveri h vam bodo nalogo, ki vam bo prijala. Dobili boste nepričakovan obisk.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Naloge si organizirajte tako. da bo ostalo kaj časa tudi za vas. V družini razčiščevanje problemov.
STRELEC (od 23.11 ao 2012.) Kljub temu. da boste pesimistično razpoloženi, se bo vse prav izteklo. Boli odločni bodite z osel*), ki se vam prilizuje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kar lepo se vam vse obeta in vendar ne boste zadovoljni Neki problem boste rešili drugače kot ste računali.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Posvetite vso skrb delu. da ne občepite sredi ooti. Prijetno presenečenje v družini.
RIBI (od 20.2. do 20 3.) Preveč se zaganjate in to bi vam znalo celo škodovati. Ne podcenjujte tekmecev v ljubezni.
Sutjeska, zelena planinska reka, je bila v nekem trenutku rdeča, krvava. Bilc je to leta 1943. v času V. ofenzive. Zdi se. da se Sutjeska od tedaj ne steka več v drugo, večjo reko. pač pa da se steka neposredno v zgodovino.
K a se je tam dogajalo?
Mlajše generacije morda ne bodo iega nikoli dojele, ne bodo si mogle zamis.iti sovražnega obroča in prebitja iz iega obroča.
Stipe Delič, ki se je te vojne sam osebno udeležil, se e lotil mogočnega deta. Skušo retrospeK-tivno prtKazati tisto, kar se je dogajam na Sutjeski. To. kar je ao-stej že napravil, so v petek popoldne mogli viaeti mnogi Zagreoča-ni v dvorani Študentovskega centra.
«To je prvi film, v kateri je izražen Titov lik. To je precedens da prikazujem film, ki ie šele na pol končan. Hotel bi slišati mnen a in pripombe, zato vas prosim, da mi odkrito poveste, kaj menite o njem — je rekel Stipe De.ič pred začetkom predvajanja filma.
V dvorani študentovskega centra je bilo tudi nekaj tistih, danes zrelih, celo priletnih ljudi, ki so prežive.i Sutjesko, ki so kot zmagovalci izšli iz V. ofenzive in tuai iz sovražnikovega ooroča. Tudi ti od vojne ms bolj preizkušeni ljudje so si otirali solze in v trenutkih se e zdelo, da jim je sedaj ko gledajo te dogodice. še huje kot pa v dobi, ko so se borili na življenje in smrt. ko so se prebijali iz obroča. Prepoznavali so posamezne kraje, improvizirane mosto-koaer so pacali tova-so jih zasipala z bombami, tolkli so jih topovi, vsako drevo je bilo zaseda, vsak kamen bunker. Reka je bila zelena, voda deroča, ranjencev ie bilo veliko povsod, na vsakem koraku, na vseh straneh, smrt jz prihajala od povsod z vsakega vrho z vsake kote. izza vsakega kamna....
»Mi smo trdnjava, ki se ne preda» — so besede, ki jih je tedaj izrekel Tito in ki so prešle v zgodovino.
Film ima veliko mučnih scen. vendar je menda najbolj mučna smrt Ive, zelo mladega borca Dalmatinske brigade.
«Kaj ti jočeš, oca?» je mladi Ive, umirajoč, vprašal očeta.
»Ne, dežuje ...»
Sleherno oko, pa naj bo moško ali žensko, se je v tem primeru zasolzilo. In kdo ve koliko takšnih dram se je zgodilo na Sutjeski. Rane. ki jih je zapustila bitka, se še danes vidijo. Niti 30 let, kolikor jih je od tedaj preteklo,
ve. teren, riši.... Letala
ni moglo izbrisati sledov To, kar je bilo v petek prikazano v dvorani zagrebškega Študentovskega centra, je le del filma, kajti snemanje drugega dela se bo začelo 20. maja. Stipe Delič in vsa njegova ekipa si želijo, da bi bil film dokončan do 22. decembra, do praznika Jugoslovanske ljudske armade.
Pogovarjal sem se z nekaterimi bivšimi borci, ki so sodelovali v bitki na Sutjeski. Pohvalno so se izrazili o tem, kar je Stipe Delič doslej posnel in prikazal, vendar so izrekli tudi nekaj pripomb.
«Moti me to, da se ne vidi nemška vojska . ..» Morda bi bilo treba bolje prikazati, kako so se sovražne motorizirane enote stekale tedaj z vseh strani proti Sutjeski in zapirale obroč. Dobro je zadeto okolje, dobri so igralci in tudi s. j-ne bombardiranja so dobre — prani polkovnik Aleksa Rakočevič.
Govorili smo tudi z Jozom Pen-zom, ki je danes pravnik, v oni dobi pa je bil borec L čete II. bataljona II. brigade. Jožo Pezo se ni sramoval svojih solz:
«Tedaj, leta 1943, nisem imel časa misliti na strah, na smrt, na kri. Borili smo se vsi za enega, e-den za vss. vsi skupaj ga za to deželo, za to zemljo, za njeno svobodo.»
Sutjeska je reka, ki si je za vse večne čase zagotovila mesto v zgodovini. Za film, ki nosi po njej naslov, pa bi mogli že sedaj reči, da bo veliko delo jugoslovanske kinematografije. Tako vsaj zatrjujejo ljudje, ki so si ogledali to, kar je bilo doslej storjenega. Ambiciozni Richard Burton tolmači lik maršala Tita. Vsi soglaša o s tem. da je Burton dal vse od sebe, da bi se vživel v vlogo, ki mu je bila poverjena. Snemanje filma Sutjeska je odgovorno delo, kajti ogledali si ga bodo mnogi ljudje, ki so ta dogajanja osebno doživeli in preživeli. To pa z drugimi besedami pomeni, da je treba zadovoljiti na eni strani umetniške zahteve, na drugi pa tudi zgodovinsko resnico na Sutjeski.
Ko so si ljudje film ogledali, je Stipe Delič takole rekel občinstvu: »Če smo uspeli, podprite nas, če nismo, nam zaupanje odpovejte. Naša naloga je težka naloga, kajti gre za podobo Tita. gre za legendarno Sutjesko.»
«Pozorno sem spremljala predvajanje filma. Nisem imela nobene pripombe. Od začetka pa do samega konca» — je rekla Anka Be-rus.
Jovan Hovan
(»Vjesnik*)
TRETJA KNJIGA
Nemški podoficir, ki je vodil predhodnico, je zahropel. Dvignil se je, ves krvav v obraz, in segel po pištoli. Stanko ga je brcnil v laket, da mu je orožje zletelo iz rok. Z drugo nogo mu je stopil za vrat. Pograbil je njegov šmajser, ki je bil še napet in napol spraznjen. Z rafalom mu je presekal prsi, premenjal šaržer in vsakega Nemca še enkrat ustrelil. Zdaj je bil prepričan, da so vsi mrtvi.
Hlastno je planil po orožju. Kdaj se je že to komu primerilo? Nikdar, kar pomni. Dve brzostrelki si je obesil prek ramen in se opasal z dvema pištolama. Vodji je vzel torbico in daljnogled Nazadnje pa je vzel v roke strojnico MG 42 s polnim kolobarjem nabojev. Tako je imel Primož, In samo nekaj jih je bilo v vsej diviziji.
Od veselja je zatulil, kar mu je dalo grlo. Tako je zatulil pračlovek kadar je stopil na mrtvega mamuta aU ubitega jamskega’medveda. Naj ga sliši vse gorovje, vsa zaseda, ves obroč, s katerim je sovražnik obdal korpus.
Tudi tista, ki so se bali zanj, so slišali krik. Primož in Janko sta z mitraljezom vzela na muho strelce, ki so tolkli po poti njegove vrnitve.
Nazaj grede se mu Je sneg vdiral do kolen in v zametih še globlje, tu In tam celo do pasu. Bilo je strmo in mislil je, da mu bo počilo srce in mu raztrgalo pljuča. Nemci so ga zagledali in ga iz daljave obsuli z ognjem. Samo smrtni strah mu je podvojil moči. Vlekel se je naprej. Sneg se je prašil
od snopov krogel. Le dvajset metrov pod položajem je brez moči obležal. Nikamor ni mogel naprej. Primož je mislil, da je mrtev. S Travnikarjem sta se pognala navzdol in ga privlekla z orožjem vred v zaklon.
Zdaj je bil na varnem.
Zlagal je orožje v luknjo in se krohotal in jokal, kot bi ponorel od neznanih čustev. Pustili so ga, da je obležal na hrbtu in s polnimi usti lovil sapo. Nad njim so se vrtele krošnje dreves pa nebo v vseh barvah. V sinjino se je prelivala barva krvi in se mešala z belino oblakov. To je bil divji ples, ki mu ni balo kanca...
Bližali so se Nemci v dveh strelskih vrstah. Stanko si je opomogel šele, ko so pričele klestiti okrog njega dumdumke. Vzel je strojnico in jo naslonil na Primožev branik. Ni se zmenil za krogle, ki so prašile prst, ne za poke min, ki so lomile drevje. Hotel si je dati duška za vse tiste dni, ko je v strahu trepetal brez orožja...
Ko je sončni svit zamiral, so se Nemci umaknili in odvlekli svoje mrtve. Pustili so samo tiste pod previsom. Bataljon je zasedel položaje na naslednjih vzpetinah. Stanko je žel priznanje vsega bataljona. Sestal se je štab in sklenil, da bo spet komandir oddelka. Tarzan mu je uslišal željo, da bi nekaj časa obdržal mitraljez; dobil pa je tudi pištolo in daljnogled.
Potem je Stanko zbral svoje ljudi in se z njimi in s Travnikarjem napotil na kopasti vrh grebena nad sedlom. Primož se je bil že namestil v prvo Izkopano gnezdo, ko je prišel Stanko.
«Ali bi ti zamenjal položaj? Rad bi ostal s svojimi tu; če bodo prišli za nami, jih bom imel bliže,» je predlagal Primožu.
Primož je privolil. S. Travnikarjem so se umaknili za streljaj više.
Kotlino je zagrinjal vijoličast mrak. Kot jezero, ki prestopa bregove, se je temina valila k njim in na jasnem nebu so zablestele prve zvezde. Pogovarjali so se o boju in čakali, kdaj bodo prišli kuharji z juho, v kateri so bila zadnja rebra oguljenih mul, razsekana na koščke.
Tišino prihajajoče noči je preklal votel pok. Mina je zaplahutala čez greben in eksplodirala v gozdu za njimi. Nihče ni sklonil glave. V obeh gnezdih so naglas govorili o boju in hrani. Noter do Primoža se je slišal Stankov veseli glas.
Fantje so bili nagneteni okoli Stanka in Šarca. Bilo jih je osem in sedaj so imeli dva mitraljeza. To jim je dvignilo občutek moči in čutili so se pomembnejši. Druga mina je potem usekala bliže, že na goličavo. Posamezni drobci pa so zažvižgali po kamenju.
«Kar streljajte, Švabi, če se vam ljubi,» je dejal Stanko, ko je počilo tretjič. Te mine ni nihče slišal. Treščila je naravnost mednje. Kamenje in drobci so prižvižgali do Primoževega zaklona.
Primož in Travniikarjev sta planila pokonoi In stekla navzdol. Našla sta jih. Sredi jame je klečal Stanko. Z eno roko se je grabil za prsi, z drugo pa za oči. Obraz je imel črn, razsekan od ran in krvav. Samo hropel je in stokal.
«Slep sem...«
Med prsti so se mu po licih razlivale oči...
Pritekla je bolničarka. Vsi skupaj so skušali fantu pomagati. Medtem ko so mu zavezovali krvaveči obraz, Je nekajkrat vzdihnil, kri mu je privrela iz ust. Bil je mrtev...
Obvezali so troje ranjenih, na sneg pa so zložili petero mrtvih. Nihče izmed njih še ni imel dvajset let...
Iz globeli ni prifrlela nobena mina več. Kazno je bilo, da so Nemci izstrelili kar na slepo zadnje tri mine, da jim jih ne bi bilo treba vleči v dolino.
Mesečina je oblila zasnežene goljave In zalesketalo se je razbito železje nemškega Šarca, ki ga je eksplozija zvila in uničila. Primož ga je jezno sunil z nogo, da se je z ubitim zvokom skotalil po skalah. «Kdo je junak?» je pomislil. »Zaradi kakšne sile in logike ostane nekdo živ, ko drugi umirajo takrat, ko so najbolj zaslužili, da bi živeli? Pahnjeni smo v reko, kjer nevidne sile na slepo igrajo za naše glave. Včasih te pokaplje tisto, kar upaš, da te bo rešilo. Včasih pa te rešuje tisto, o čemer si prepričan, da bi te moralo pokopati. Nič več ni zanesljivih meril in ne pravila, na katero bi lahko
prisegel.«
Ozrl se je v vesolje, kjer je utripalo na milijone zvezd. «Odkril sem novega boga, ki ni nič manj strašen od tistih, v katere že davno več ne verujemo,« je rekel.
((Travnikar!« se je obrnil k Francetu. ((Pokleknimo in ga prosimo milosti.«
Travndkarjev ga je začudeno pogledal. ((Kakšnega boga neki? Pa še novega? Saj se še starih nismo odvadili!«
«Ta strašni, človeku nevarni ali pa naklonjeni bog je SLUČAJ ! Kdove kaj je prijelo Stanka, da je hotel zamenjati položaj?!«
«0 tem se bom moral pogovoriti z Vojkom, ki se ukvarja z dialektiko. Povedal mi bo, v kakšni zvezi sta nujnost in nar kljuoje,« si je mislil.
Vedel je, da partijski tečaj ni daleč od njih. Prav gotova Je v eni izmed grap, ki se vidijo z njihovega hriba. Toda kdo ve, v kateri?
Kje so, tudi Vojko ni vedel. In ne Martinov, ki je bil kor-pusni mobilizacijski oficir, ne Špela, mladinska voditeljica. Vedel je samo Peiovčan, pa še ta se je naredil, ko da ne ve. Sedeli so v prvi klopi svetle učilne na dnu temne grape. Baraka je bilo zbita iz hlodov in surovih žaganic. Stene so bile obite s padali iz anglo-ameriške pomoči, okna zagrnjena z zavesami «made in Germany», ki so bile zaplenjene kdove kateri trgovini. 2e nekaj tednov so se ukvarjali z zgodovino VKP(b) in se učili, kako presajati ideje svetovne proletarske revolucije v domovinsko osvobodilno vojno, ki se Je bližala zmagovitemu koncu.
Njihovo zbranost Je dan za dnem motilo zamolklo bobnenje topov, ki je sprva prihajajo iz zahodne, pozneje pa tudi s severovzhodne in južne strani neba. Ko pa je iz vzhodne strani prinašal veter še odjek mitraljezov, se je mednje naselil nemir in zmedel celo predavatelje. Nehote se je vanje vtihotapila misel, da v tej grapi lahko dožlve še bolj tragičen
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TRIJE SMUČARSKI DNEVI ETNE
Roland Thoni osvojil slalom in kombinacijo
Na tridnevnem mednarodnem smučarskem tekmovanju na Etni je prvo mesto v kombinaciji osvojil italijanski predstavnik Roland Thč>ni, ki je poleg tega zmagal tudi v slalomu. V veleslalomu pa se
0:0
2:1
3:1
1:0
1:0
1:0
1:0
0:0
IZIDI 24 KOLA
*Atalanta — Verona ‘Cagliari — Inter Torino — ‘Catanzaro Juventus — Varese Fiorentina — *L. Vicenza ‘Milan — Bologna ‘Roma — Napoli ‘Sampdoria — Mantova LESTVICA
Juventus 34, Torino 33, Cagliari iin Fiorentina 32, Milan 31, Roma 29, Inter 28, Napoli 25, Sampdoria 23, Atalanta 21, Bologna 20, L- Vicenza 19, Verona 18, Catanza-ro 16, Mantova 14, Varese 9.
PRIHODNJE KOLO
Bologna — Verona Catanzaro — Atalanta Fiorentina — Cagliari Inter — L. Vicenza Roma — Milan Sampdoria — Juventus Torino — Napoli	
Varese — Mantova	
BMC	E^
IZIDI 27. KOLA	
*Bari — Temana	3:0
*Foggia — Novara	1:0
Cesena — ‘Livorno	1:0
‘Modena — Arezzo	2:2
‘Palermo — Lazio	0:0
‘Perugia — Monza	2:0
‘Reggiana — Reggina	1:0
Genoa — ‘Sorrento	2:1
‘Taranto — Como	0:0
‘Catania — Brescia	1:0
LESTVICA	
Temana 37, Palermo	36, Reg-
giaina in Lazio 33, Bari, Como in Cesena 32, Genoa in Perugia 30, Foggia in Taranto 28, Novara in Catania 27, Brescia in Arezzo 24, Monza in Reggina 21, Livorno 16, Sorrento in Modena 14.
PRIHODNJE KOLO Airezzo — Foggia Brescia — Reggina Cesena — Bari Como — Perugia Monza — Lazio Novara — Genoa Palermo — Livorno Reggiana — Modena Sorrento — Catania Temana — Taranto

Atalanta - Verona	X
Cagliari - Inter	NV
Catanzaro - Torino	2
Juventus - Varese	1
L.R. Vicenza - Fiorentina 2 Milan - Bologna	1
Roma - Napoli	1
Sampdoria - Mantova	X
Bari - Temana	1
Modena - Arezzo	N
Palermo - Lazio	X
Sorrento - Genoa	2
Taranto - Como	X
kvote
12 — 1.030.900 lir H -	52.900 lir
I* — L Lady Valda	1
2. Sarazen in Risque Ney	1 in X
2-	— 1. Tamanaco’s
2. Red and blue
3-	— 1. Mosto
2. Gambut
4-	— 1. Ceciliano
2. Preferent
5-	— 1. Montramito
2. Lacunar
6-	— 1. Stupcndino
2. Oltu
je na prvo mesto uvrstil drug italijanski smučar, Renzo Zandegiaco-mo.
Lestvica veleslaloma
1.	Renzo Zandegiacomo	(It.) 2’27”29
2.	Alfred Matt (Av.)	2’27”58
3.	Wilhelm Lesch (Z. N.)	2’27”78
4.	Roland Thoni (It.)
Lestvica slaloma
1.	Roland Thoni (It.)
2.	Tino Pietragiovanna (It.)
3.	Giuliano Besson (It.)
Lestvica kombinacije
1.	Roland Thoni	3.92
2.	Giuliano Besson	11.17
3.	Tino Pietragiovanna	11.23
2’28”13
77”65
77”85
78”35
2. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA
MED
LEP
ZARJO IN BREGOM IN BORBEN DERBI
Italijana Bertinett! in Montano sta se uvrstila v finale svetovnega sab-ljaškega prvenstva «under 20», ki se odvija v Madridu.
Zarja — Breg 0:0
ZARJA: Babuder, Bemetič, Marc, Primožič, Križmančič S., Križmančič V„ Komar, Bon, Grgič, Žagar, Pa-squalis (Turko, Metlika).
BREG: Taurian, Possega, čuk, Čermelj, Vatta, Race, Glavina, Mikuš, Rodella, Vižintin, Grahonja (Petaros).
KOTI: 6:5 za Zarjo.
Nedeljski derbi med Zarjo in Bregom si je ogledalo številno občinstvo, ki je po končani tekmi zadovoljno zapustilo igrišče. Tekma je bila ves čas lepa in borbena, za kar gre zasluga predvsem Zarji, ki ima dobro pripravljeno moštvo. Zarja je bila skozi vso tekmo močnejša od Brega, čigar obramba je imela polne roke dela.
V začetku so predstavniki dolinske občine prodrli pred bazoviška vrata, kjer pa so naleteli na odlično pripravljen obrambni blok. Zarja je poskušala prevzeti pobudo v svoje roke.
V MOŠKI D LICI
Po obetajočem začetku spet neuspeh borovcev
Šanson — Bor
SANSON LIDO: desco 13, Baldrin 1, De Rosas 10, Moretti 2, Seno 6, Laurenti 12, Za-vagno 13 Ficoto 16, Sartor.
BOR: Koren 2, Fabjan 21, Ru-des 13, Lakovič 6, Francia, Za-vadilal 4, Klobas 2, Valter Hrvatič, Kralj 5, Stojan Hrvatič 1.
SODNIKA: Sclauzero (Gorica) in Comin (Treviso).
PROSTI METI:	Šanson 10:18,
Bor 18:28.
Borovi košarkarji so včeraj gostovali v Benetkah, kjer so odigrali prvenstveno tekmo, ki so jo pred časom odgodili zaradi slabega vremena. «Plavi» so tudi tokrat doživel poraz, ki bi lahko bil gotovo milejši, če bi naši košarkarji ne zgubili glave v začetku dri/gega polčasa.
Borovci so namreč začeli v izrednem slogu. Takoj so prevzeli vajeti igre v svoje roke in so dosegali koše iz vseh položajev, predvsem po zaslugi Fabjana in Ru-desa. Bor je v 11. minuti igre vodil z 19:9 in vse je kazalo, da bi lahko «plavi» dejansko računali na zmago. Nato pa se je borovcem zataknilo.' Zgubili so celo' ' Vrsto žog, kar so izkoristili domačini, ki so izvedli več protinapadov in so tako dosegli toliko točk, da so najprej dohiteli «plave», nakar so si nabrali tudi zanesljivo prednost 13 točk. Tekme je bilo praktično konec. Domačini so se dobesedno razigrali in so bili neverjetno točni pri metih iz vseh položajev. Borovcem pa ni šlo in ni šlo. Nerodni so bili pri podajah, netočni pri metih ter nepazljivi v o-brambi.
Krstni nastop v D ligi je opravil Robert Klobas, ki je tudi dosegel dve točki. Klobas se je na splošno zadovoljivo odrezal. Ostali pa so bilj poprečni, če izvzamemo Fabjana, ki je tudi tokrat dosegel več kot dvajset točk.
Šanson je na splošno dobra ekipa, katero odlikuje predvsem točen met od daleč.
Sodnika sta pomanjkljivo opravila svojo nalogo.
b. 1.
80:54 (39:26) (POKAL POKALNIH PRVAKOV
Sambo 7, Te- Dinamo Berlin - Dinamo Moskva Bayern Miinchen - Glasgow Ran-gers
POKAL UEFA
Tottenham Hostspurs - Milan Ferencvaros Budimpešta - WoJ-verhampton
* * *
Zaradi epidemije črnih koz so odgodili nogometno srečanje za srednjeevropski pokal med Honve-dom iz Budimpešte in jugoslovanskim Čelikom.
* * *
V prijateljskem nogometnem srečanju v Parizu je Benfica premagala Bayern iz Mtinchna z 2:1.
* * #
Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Franciji je Juventus premagal češkoslovaško držajvno mladinsko reprezentanco z 1:0.
X
X
X
2
1
2
X
1
1
1
—
Ta teden bodo na sporedu polfinalna srečanja za evropske nogometne pokale. Inter in Milan bosta nastopila jutri proti Celticu, o-ziroma proti ekipi Tottenhan Hot-spurs.
Jutrišnje tekme:
POKAL PRVAKOV
Inter - Celtic Glasgow
kar ji je tudi uspelo, toda do zadetka ni prišlo. Na obeh straneh so bile akcije sad improvizacije posameznikov. Breg je bil večkrat nevaren. Vižintin je resno zaposlil vratarja Babudra. Brežani so pritiskali, toda vse je bilo zaman.
V drugem polčasu so si Bazovci nekoliko opomogli in so nadigrali na sprotnika, ki je začel postajati živčen, morda pa tudi utrujen. Razigra no bazoviško moštvo je oblegalo Tau-riana, toda zaman. V 14. min. je Žagar z glavo zadel prečko, ko bi bilo dovolj, da bi streljal nekoliko nižje. Dve minuti kasneje je bil izključen Vižintin zaradi nevarne igre.
Po prikazani igri bi Zarja zaslužila več.
RAAC
Juventina — Aurisina 0:1
JUVENTINA: Plesničar, Zin, Fe-liciano, Corva, Rupil, Nanut, Fer-letič, Marvin, Collini, Montico G., Tabaj M.
AURISINA: Germani, Maddalen, Meden, Perissutti, Brajko, Tomiča, Toffoli, Krozic, Rudes, Caharija, Dalja, Viezzoli.
SODNIK: Bonini iz Ontagnano (Videm).
STRELEC: v 25. min. p.p. Do-Ija.
Juventina je v prvih dvajsetih minutah nedeljske tekme z Aurisi-no imela popolno prevlado na i-grišču in Plesničar, njen vratar, ni imel nikakega opravila. V 25. minuti prvega polčasa pa je bil gostom dvakrat zaporedoma dosojen strel iz kota: prvi je bil odbit, dragega pa je Dolja izkoristil s tem, da je prehitel Plesničarja in branilca Feliciana ter je z glavo dosegel edini gol tekme.
Tudi od tega trenutka dalje se je srečanje odvijalo ob premoči štandreške enajsterice, čeprav je treba zabeležiti nekaj protinapadov Nabrežincev, ki pa niso dosegli uspeha.
Juventini so se vsi napadi izjalovili, ker so bili nekoordinirani in ker nihče v njenem napadu ni imel pravega smisla za gol, zlasti pa ker je tudi nevarne strele prestregel odlični vratar Aurisine, brez katerega bi se tekma vsekakor končala drugače.
D. R.
Radijska postaja «Radio Trst A» je v nedeljo razglasila rezultate svojega natečaja «Športnik trimesečja*. Poslušalci postaje so poslali skupno 2.337 veljavnih glasovnic, s katerimi so se za najboljšega športnika odločili tako: 1.213 glasov je prejel Boris Košuta, 800 glasov Robert Klobas in 324 glasov IJvij Caharija. Boris Košuta je prejel za nagrado lep sitotisk slikarja Klavdija Palčiča. Tri Palčičeve slike so nato izžrebali tudi za udeležence natečaja, prejeli pa so Jih Mirjam Slavec iz Trsta, Miro Doušak iz Križa in Stanislav Caharija iz Nabrežine. Na sliki: športni urednik tržaškega slovenskega radia Saša Rudolf izroča nagrado Borisu Košuti
AVTOMOBILIZEM
Finca Hamnu Mikkola in Gunnar Palm sta zmagala na 20. rajlyju safari po Vzhodni Afriki. To je prvič po dvajsetih letih, da so zmagali tuji vozači. Doslej so na tej težki dirki osvojili prvo mesto vedno afriški vozači.
Najtežji je bil zadnji del proge, ko je vožnjo oviralo močno deževje, ki je prisililo mnoga vozila k odstopu.
Fordova vozila, ki so med prvimi desetimi osvojila kar tri mesta, so stala okrog 12 milijonov lir.
Vrstni red:
1.	Mikkola - Palm (ford escort) 553 kazenskih točk
2.	Zasada - Bien (porsche 911) 572
3.	Preston Jr. - Smith (ford escort) 714.
ŠPORT NA TV
Italijanska televizija je sestavila program vseh najvažnejših športnih srečanj, ld jih bo prenašala od aprila do konca poletja.
4.	aprila — Košarka: dodatno srečanje med Ignisom in Simmenthalom.
5.	in 19. aprila — Nogomet: prenos polfinalnih srečanj za pokal prvakov in pokal UEFA.
6.	aprila — Nogomet: registriran prenos tekme Tottenham — Milan
9. aprila — Konjski šport: loterija v Agnanu.
15.	in 16. aprila — Plavanje: trofeja petih narodov.
16.	aprila — kolesarstvo: Pariz -Roubahc.
20. aprila — Kolesarstvo: Liege-Bastogne - Liege.
23.	aprila — Kolesarstvo: Valonska puščica.
29. aprila — Nogomet: Italija - Belgija za evropski pokal.
13.	maja — Nogomet: Belgija - Italija.
3. in 10. maja — Nogomet: finalne tekme za pokal UEFA.
24.	maja	—	Nogomet:	finale	za
pokal pokalov.
31.	maja	—	Nogomet:	finale	za
pokal prvakov.
14.	in 18. junija — Nogomet: polfinale in finale evropskega pokala narodov.
26. avgusta do 10. septembra — olimpijske igre.
MEDNARODNI VATERPOLSKI TURNIR V VVUERZBURGU
1. Jugoslavija, 2. Italija
Jugoslavija je zmagala na med- četrto mesto. Na cilj je.	v
narodnem turnirju v vaterpolu v Wiirzburgu. Prvo mesto je (zaradi boljše razlike v zadetkih) osvojila pred Italijo.
Izidi zadnjega dne:
Italija - Z. Nemčija B	9:3
Z. Nemčija A-Švedska	7:5
Jugoslavija-Italija	6:6
Končna lestvica: 1. Jugoslavija 7 (34:17); 2. Italija 7 (32:21); 3. Z. Nemčija A 4; 4. Z. Nemčija B 2; 5. Švedska 0.
KOLESARSTVO
Michele Dancelli je zmagal na krožni dirki v Gavardu pri Brescii. Za razdaljo 96 km je potreboval 2.16’20” in je v sprintu premagal Gimondija, Ritterja, Boifa-vo. Merekx se je uvrstil na sedmo mesto s 4" zaostanka.
• » «
Na mednarodni kolesarski dirki Braunschweig - Vendeburg se je v močni mednarodni konkurenci Jugoslovan Jože Valenčič uvrstil na
nilllllllllllllUUlIllllIlIllIllIIIIIIIIHIIIIUIHIIIlIIlimilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlillllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllHIlIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHinHIIIIIIHIinillllllllllllllllllB
V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Ekipa Primorja s slabo igro zapravila točko proti COOP
COOP — Primorje
0:0
COOP: Damiano, Mervich, Za-nier, Nicoli, Cobert, Bradetti, Oe-vatin, Pagatina, Valefotto, Cherma, Race.
PRIMORJE: Štoka, Vižintin, šu-bert, Trampuž, Bukavec, Verginel-la, Milič (Prašelj), Bairbianii, Puntar, Del Bene, Lippot.
KOTI: 5:1 za Primorje.
SODNIK: Parisano, Trst.
Primorje je zapravilo dragoceno točko tudi proti skromni ekipi COOP. Številni navijači, ki so se zbrali krog igrišča, so doživeli pravo razočaranje. Primorje je zaigralo slabo in zakrivilo mnogo taktičnih napak. Zakaj je trener poslal na igrišče mladega Miliča v zanj nenavadni vlogi desnega krila, medtem ko igra fant v mladinskem moštvu vlogo branilca? Tudi na sredini igrišča je bilo precej lukenj, kajti Barbiani in Del Bene nista bila na pravem mestu. Dober del sredine igrišča so zato skušali kriti branilci in s tem je začela šepati tudi obramba. Skratka, večkrat se je zgodilo, da so se ob eni žogi znašli kar trije igralci v rdeče-rumenem dresu. Tudi napadalna trojica je imela črn dan. Puntar je bil netočen, Verginella zelo živčen, Lippot prepočasen.
V drugem delu igre je na mesto Miliča stopil Prašelj, a stvar se v bistvu ni spremenila. Videli smo sicer nekoliko boljšo igro Primorja, toda predstavniki COOP so dobro čistili pred svojimi vrati in tako zasluženo odnesli Primorju točko. Za Tržačane predstavlja remi uspeh. S tako igro, kot je je prikazalo, Primorje gotovo ni zaslužilo več kot remi. Edino razveseljivo dejstvo pa je, da sta tudi tokrat odlično opravila svojo nalogo Trampuž in Bukavec.
B. R.
Union — Lib. Rocol 1:2 (0:0)
UNION: Pavatič, Morabito, Apol-lonio, Bonifaoio, Vicini, Poropat, Del Zio, Fontanot, Boico, Čok, For-tezza, 12 Balde, 13 Muiesan.
LIBERTAS ROCOL: Ferluga, La-cota, Savi, Gagliardi, Gerdol, Ro-vina, Mersini, Matker, Simeone, Truant, Sassonia, 13 D’Agnolo.
Traant, lanskoletni igralec Uniona, ki brani letos barve Rocola, je pred tekmo takale predstavil svoje moštvo: «Smo novoustanovljena ekipa, naša poprečno starost je dvajset let. Prvenstvo smo pričeli brez posebnih ambicij, vseeno pa smo sedaj na sredini lestvice in smo odnesli domov poprečno po e-no točko na tekmo. V prvem srečanju proti Unionu smo izenačili, u-
pam, da bo danes šlo še bolje.»
Iz tega srečanja je Union odšel kot poraženec, čeprav je odigral eno najlepših srečanj letošnje sezone. Dobro je igral posebno v prvem polčasu, ko je prisilil nasprotnika k delitvi točk. Takoj v začetku drugega dela igre pa je prejel gol, kii ga je ugonobil. V prvi minuti drugega polčasa je bila pred vrati Uniona gneča, Del Zio je pri odboju žoge zgrešil. Žoge se je polastil napadalec Libretasa, ki jo je takoj potisnil v mrežo. Gol je bil logična posledica razporeditve Unionovih igralcev. Obramba in sredina igrišča sta bila v redu, napad pa sploh ni obstajal. Poznala se je odsotnost Nadliška, ki je zaradi bolezni moral slediti tekmi kot gledalec.
33. min. drugega polčasa: prosti strel za Rocol, Simeone je streljal in poslal močan diagonalni strel mimo obrambe, Pavatiču za hrbet.
35. min. d.p.: prosti strel za Union, Fontanot je bil določen, za strelca in je realiziraj' z''močnim sredinskim zadetkom. Takoj nato je nastala pred vrati Rocola gneča, vratar se je vrgel za žogo, ki mu je ušla iz rok, pred njim je bil cel kup Unionovih igralcev, ki niso znali poslati žoge v prazna vrata.
Na kratko je tekmo takole obnovil Nadlišek: »Srečanje je bilo lepo, morda eno najboljših v letošnjem prvenstvu. Toda tokrat je imel Union izredno smolo, saj je dvakrat zgrešil, ko je bil vratar Libertasa že premagan Nasprotniku pa je do zmage pomagala predvsem sreča.*
Radi
Devin — Primorec 3:1 (1:0)
Primorec je nedeljsko tekmo proti Devinu zgubil, z enako upravičenostjo pa bi tudi zmagal. Rezultat v nobenem primeru ne odraža pravilno dogodkov na igrišču. Tre-benci so bili namrče vse prej kot pa podrejen nasprotnik. V prvem polčasu so pokazali čistejšo igro, v drugem pa so bili ves čas v veliki premoči. Imeli so kar štiri izredne priložnosti, ko so se njihovi igralci znašli sami pred nasprotnimi vrati, v katerih ni bilo vratarja. Pavel Kralj je tako pri praznih vratih, ne da bi bil pri tem oviran od kogarkoli zastreljal žogo iz razdalje 7 metrov! Res, neverjetno! Pri vsem tem je imela ekipa Primorca tudi precej smole, saj je bil eden od golov, ld ga je moštvo prejelo (neposredno po strelu iz kota) čist avtogol, pa tudi v še enem primeru je prišlo do do-
kaj podobnega dogodka. Lahko rečemo, da je Devin prejel dva povsem podarjena gola.
Tolažilni zadetek za Trebence je dosegel z res odličnim strelom Mau-ro Kralj.
Škoda, da je prišlo do tega nezasluženega poraza. Primorec bi vsekakor s prikazano igro zaslužil
vsaj delitev točk.
* # *
Olimpija — India	1
KOŠARKA
V zadnji tekmi italijanske košarkarske A lige je Forst Cantu premagal Partenope iz Neaplja s 101: j Union — Roianese 77 (51:41).	S. Marco — Juventina
istem času kot zmagovalec. Zmagal je Belgijec L. Noel, ki je prevozil 100 km dolgo progo v 2.27’30". Sodelovalo je 80 kolesarjev iz desetih držav.
* * *
Nizozemec Fritz Schir je zmagal na amaterski kolesarski dirki po Alžira. Dirka je trajala dvanajst
dni, proga pa je merila 1.719 km. * * *
Belgijec Andre Dierickx je zmagal v prvi etapi kolesarske dirke po Belgiji. 180 km dolgo progo iz Liegea do Herentalsa je prevozil v 4.35’. Takoj za njim so prispeli' na cilj še Verbeeek, Rosiers in Planc-kaert.
Belgijec Erič Leman je zmagal v dragi etapi kolesarske dirke po Belgiji. 193 km dolgo progo od Herentalsa do Waregema je prevozil v 5 urah 20 minutah. Na skupni lestvici vodi še vedno Belgijec Die-rickx.
KOŠARKA
Na evropskem mladinskem košarkarskem prvenstvu v Helsinkih so dosegli naslednje rezultate: Francija - Finska	71:63
Danska - Škotska	62:38
Na lestvici vodita Italija in Francija s šestimi točkami.
Italijanki Luda Bassi in Lea Pe-ricoli sta zmagali na mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu. V srečanju dvoiic sta premagali Sov-jetinjo Morozovo in Nemko Mast-hoffovo s 6:4. 6:4. Med posameznicami je osvojila prvo mesto Šve-dinja Bentzer.jeva, ki je odpravila Nemko Masthoffovo.
MLADINSKI NOGOMET
V mladinskih nogometnih srečanjih so dosegli take izide:
MLADINCI
Primorje — Triestina NARAŠČAJNIKI Gaja — Muggesama Costalunga B — Vesna Breg — Triestina A Rosandra — Primorje
0:5
1:2
0:1
2:0
0:0
1:1
1:1
Notizie
del Tennistavolo
KRIODICO DELU FEOERAZIONE ITAUANA TENNISTAVOLO (F. I.Te. TJ
«01*1 ROMA • VIA CRESCENZIO, 14 • TEL 350915
ANNO VI N. 41	GENNAIO 1972
SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE • CRUPPO III
Uradno glasilo Italijanske namiznoteniške zveze (Notizie del Tennistavolo* je priobčilo na svoji naslovni strani sliko najboljše zamejske namiznoteniške igralke Sonje Miličeve
konec kot partijska šola v Cerknem.
Medtem ko so nemške enote sklenile obroč okoli korpusa, so se tečajniki ukvarjali s prihodnostjo in nalogami partije Po vojni — s prevzemom oblasta, z organizacijo diktature pro-tetariata in z likvidacijo razrednih sovražnikov, ki naj bi sledna izgonu okupatorjev.
Za bolj zgrajene so v prvih popoldanskih urah organizirali predavanja o dialektičnem materializmu. Takrat so šli drugi lahko spat ali pa so se samostojno učili. Vojko ni bil kbran med prve, ker je sodil v četni kader. Vodstvo šole Je hamreč tehtalo pamet po položajih in partijskem stažu. Zato je tačas posedal sam v zatrepu grape, kjer je bobnel čez ska-lovje dvajset metrov visok slap. Na skalnatem dnu se je voda razbijala v tisoče kapljic in pen. Premišljal je o spremembah v samem sebi, ki jih je komaj doumel. V dobrem letu se je Prelevil iz lovca in športnika v revolucionarja, ki naj bd sprejmi svet v tečajih. Včasih se je oziral v hrbte gora za strmim lijakastim pobočjem in zaman ugibal, kje je. Sonce j® naglo zdrsnilo čez grapo in razen robov nekaj sto metrov ^ njimi ni bilo videti nič več.
Zbrali so se bili v samotni kajži v Zgornji Trebuši. Odon-dod so jih v mraku odpeljali ljudje iz zaščitne čete. Sredi noči je prepoznal samo še Oblakov vrh, potem pa nič več. Tam so jim zavezali oči s temnimi rutami in zagrozili, da
vsak, ki bi skušal pogledati, kje so, osumljen za vohuna ^ ustreljen.
Vodili so jih nekaj ur. Držali so se drug drugega za roke in se spotikali po kamenju. Najprej so se vzpenjali, potem so zavili proti jugozahodu, nato na sever, nazadnje pa so jih vodili v krogu, da so vsa izgubili orientacijo. Nikogar ni bilo, ki bi lahko na karta pokazal vsaj približno, kje so. Danilo se Je. ko so se začeli spuščati. Sele skoraj na dnu grape so jim veJeli, naj snamejo rute. Pod njimi je bilo dno in nad njimi košček neba. Po kozji stezi med skalami in nazadnje po lest-^ s0 le prispeli na cilj. Zagledali so tri barake, katerih strehe 80 bile prekrite z mahom in kamenjem. Ustavili so se pred dAjvečjo barako. Povedali so jim, da je to spalnica. Vseh
skupaj je bilo štirideset moških in dvajset žensk. Glede spanja so si uredili, kakor je kdo vedel in znal. Poglavitno je bilo, da so imeli streho nad glavo in bili zavarovani pred vetrom. Soba je bila podolgovata, v njej so bili trinadstropni pogradi Martinov, ki se je rad šahi, je sobo takoj krstil za podmornico, drugi so jo prekrstili v škatlo za sardine, za pesimiste pa je bila podobna krsti.
Martinov in Vojko sta se zrinila v kot in vzela medse drobno dekle iz Brd, ki je bilo med potjo «zahajkalo» vso opremo in ostalo brez odeje. Kapetan Jelovčan, ki je med vsemi pomenil največ in so ga tečajniki sami izvolili za komandanta šole za primer, če bi doživel napad, je spal pri vratih, da bd lahko napravil alarm.
V glavnem so se zadrževali v učilnici od svita do noči. Nad katedrom so visele slike Tita. Lenina, Stalina in Marxa. Na dveh straneh sta viseli partijska in državna zastava. Sredi stropa pa je bila pritrjena velika rdeča zvezda, zraven pa iz belih papirnatih črk sestavljena parola: ZRNO ZNANOSTI ZADENE BOLJ KOT JEKLENO — LENIN.
Dekoracija je vzbujala vzdušje mitinga, M je trajal že nekaj tednov. Muzika in ples so bile tu besede. Govorilo se je na vse načine, ki jih uporabljajo ljudje za sporazumevanje, s srcem in z malo razuma, včasih tudi zelo razumno in brez srca ali samo s srcem. Po predavanjih so bile zvečer neskončne razprave, kjer je vsakdo povedal to, kar je mislili, in je zato tudi žel ugovarjanje ali pa odobravanje.
Hrana je bila slaba, s približevanjem pokanja čedalje bolj pičla. Tisti, ki so prišli iz brigad, so menih, da so obroki dobri in okusno pripravljeni, toda premajhni. Za aktiviste s terena je bilo hrane skoraj dovolj, toda pritoževali so se, da je komaj užitna.
Vodja šole in glavni predavatelj je bil lep, visok moški tridesetih let, gladko počesan, v uniformi, izdelani iz angleških plaščev, kakršne so nosili samo tisti okrog korpusnega štaba. Tako uniformo je imel samo še Martinov, vsi drugi pa so bili oblečeni jako pisano; zvečine so nosili uniforme, slečene z okupatorja.
Predavatelj, ki je imel za seboj visoko partijsko šolo pri centralnem komiteju Slovenije, jih je znal ure in ure držati v napetosti. Odgrinjal jim je zgodovino razrednega boja in perspektivo prihodnosti. Zadovoljni so bili z njim, čeprav jih je poznal predvsem kot kolektiv in ne kot posameznike. Kot posamezniki so ga zanimali le Jelovčan, Martinov in funkcionarji od okrajnega sekretarja navzgor. O njem so vedeli samo to, da je iz Ribnice, ker ga je izdajEil dialekt. Kmalu so ugotovili, da ima kot večina učiteljev lastnost, da ima sam vse prav in s tem tudi prvo in zadnjo besedo. Ker pa je dobro predaval, mu tega in rahle vzvišenosti niso zamerili. Vojko, ki je imel s profesorji slabe izkušnje, se je že v začetku tečaja ugriznil v jezik in sklenil, da bo tokrat samo poslušal in se ravnal po Jelovčanu, ki ni trošil besed po nepotrebnem, kar pa je povedal, je bilo tako, kot bi usekal s kladivom na žebelj. Vodja šole je imel še dve pomočnici, ljubki dekleti, za kateri bi bilo vseeno, če bd se kar usedli v šolske klopi in kaj povprašali.
Vojko je vzel učenje zares. Pritegnile so ga nove ideje. Nalivno pero, ki ga je bal našel pri ubitem nemškem oficirju, je ubogljivo pisalo marksistične misli. Pomagalo mu je znanje, ki ga je prebral iz Pajkove torbe, in to, kar je zvedel na kor-puisnem biroju, saj je znala Vida taiste reči bolje povedati. Marianov, po poklicu mesar, ki mu je pero teklo počasneje, in Jelovčan, ki je raje poslušal, da je bolje sledil, sta večkrat prepisovala stavke iz njegovega zvezka.
Po nekaj tednih je napolnil tri zvezke. Enega o partiji, drugega o Osvobodilni fronta, tretjega pa o izgradnji ljudske oblasti. Kadar je pomladansko sonce prijadralo v zenit in je bilo pri slapu toplo, je sedel tam, prelistaval zvezke in z rdečim svinčnikom podčrtaval pomembnejše misli. Ob tem je dobival občutek, da je partija v tem boju izredna sila. Zdelo se mu je, da pri ljudeh, s katerimi se je skupaj učil in boril začenja partija zavzemati mesto boga. Vsaj govorih so nt takšen način, kot so včasih verski fanatiki razpravljali o re ligiji. Na tisoče niti jih Je vezalo nanjo, čutih so ~1risn! od nje kot rastline od zemlje in zraka.
Zdaj, ko je doživljal idejo prek boja in miselnega vrednotenja zgodovine, kot utemeljitev usode razreda, ga je v celota prevzela.
«... Ker vsi delavca ne morejo voditi boja, morajo to breme prevzeti nase izbranci. Za to poklicani. To so komunisti — ljudje posebnega kova. Avantgarda razreda...« To pomeni, je mislil Vojko, da so komunisti predhodnica, ki bo prebila fronto nasprotnika tam, kjer bo najšibkejša. S svojim življenjem ali smrtjo bodo kazali pot iz mračnjaškega sveta krivic v svet pravice in reda.
«... Partija, ki se naslanja na znanost, ne more doživeti poraza, ker se spreminja s časom in gre z njim naprej...«
«... Organizirani odred, ki ga veže enotnost volje in akcije z železno disciplino, mora biti povezan z življenjskimi interesi množice...«
«... Mi moramo najti partiji mesto, ko bo s prepričevanjem, ne pa s poveljevanjem zagotavljala sebi vodilno vlogo...«
«... Sila, ki bo izvedla revolucijo, ni partija, temveč množice; partija je samo njihov politični in vojaški voditelj. Mi smo sovjetsko partijo v povezavi z ljudmi prekosili, šli smo prek nepremostljivih zaprek, zato nas občuduje ves svet...#
«... Vsa naša moč sloni na moralnih silah. Mi nismo ne za uradno strogost ne za familiamost in popustljivost. Naša revolucija je moralni preporod, zato tudi obsojamo napake tistih, ki izrabljajo partijo za svoj ščit in za lestvico vzpenjanja navzgor...«
«... Celice so osnova, kjer se bijemo za človeka novega kova. Naša partija stoji pred čistko. Vrata vanjo so odprta ozko, za ven pa na stežaj...«
«... Nam ni nič bolj tujega kot egoizem posameznikov, Id so se prenapeli od oblasta in so pijani od položajev. Pravočasno bomo z operacijo odstranili rakasti tvor, ki zastruplja organizacijo. Otresli se bomo vojvodstva nekaterih poveljujočih, ki mislijo, da lahko počno vse in se skrivajo za partijo...#
(Nadaljevanje slediJ
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
4. aprila 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir -Mali oglas:* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo pri oglasnem Oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin ltali|e pri S F.t.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
OB 56. OBLETNICI PONESREČENE VSTAJE V DUBLINU
Množični sprevodi v čast padlim v boju za svobodo
Proslave v vseh večjih ulstrskih mestih Manjša svečanost pred poštno palačo v Dublinu
BELFAST, 3. — Ulstrsko odporniško gibanje IRA je v nedeljo priredilo velike manifestacije po vsej deželi, da bi proslavilo svoje borce, ki so padli v boju za osvoboditev Severne Irske. Ob tej priliki so tudi proslavili 56. obletnico ponesrečene vstaje proti Britancem v Dublinu.
Največji je bil sprevod, ki se je pomikal po belfaških ulicah, množične pa so bile tudi manifestacije, ki se jih priredili v drugih ulstrskih mestih. Manifestanti so kršili odloK organov javne varnosti, ki prepoveduje sprevode po vseh ulstrskih mestih, vendar kljub temu ni prišlo do izgredov, ker se britanski vojaki niso približali sprevodom in so jih nadzorovali od daleč.
V	ulstrski prestolnici so v katoliški četrti skoraj vsi razobesili zastave republike Irske. Na čelu sprevoda so bili mladeniči v tradicionalna uniformi pripadnikov organizacije IRA in sicer v belih dežnih plaščih s črnimi čepicami. Za njimi pa so stopali mladeniči v zeleno-belih uniformah. Zelena in bela barva sta barvi zastave republike Irske.
V	Londonderryju je zbrani množici govoril voditelj radikalne struje organizacije IRA Sean Macstiofan. Iti po navadi deluje na ozemlju republike Irske, ob tej priliki pa je skrivaj prišel v Ulster.
V	soboto ponoči so v Ulstru eksplodirale številne bombe, ki sp po- | vzročile veliko materialno škodo, vendar niso povzročile človeških žrtev. Britanske oblasti so v tej zvezi aretirale dve osebi.
Nekateri opazovalci menijo, da sta bila sprevod in zborovanje v Belfastu sicer množična, vendar da se ju je udeležilo manj ljudi kot so pričakovali organizatorji. Vreme v ulstrski prestolnici je bilo zelo slabo in marsikdo je raje ostal doma, vendar opazovalci menijo, da je prebivalstvo katoliške četrti na ta način izrazilo svoje negodovanje za nekatere akcije odporniškega gibanja. Gre zlasti za smrt gospe Marthe Crawford, ki je umrla med spopadom med gverilci in britanskimi vojaki, zadeta od slepe krogle.
# # *
DUBLIN. 3. — V republiki Irski so v nedeljo proslavili 56. obletnico vstaje proti britanskim oblastem, do katere je prišlo v Dublinu na velikonočno nedeljo leta 1916. Proslava je bila, kot je že običai. pred poštno palačo, kjer so se vršili najbolj srditi boji med irskimi rodoljubi in angleškimi vojaki.
Zaradi posebnega položaja v republiki, letos niso priredili tradicionalne vojaške parade, ker velik del vojakov straži na meji z Ulstrom. Oblasti so se omejile le na majhno svečanost pred poštno palačo. Skupaj s predsednikom irske vlade Jackom Lynchem se je proslave ude Težil tudi 89-letni predsednik republike Eamonn De Valera, ki ie med rea kimi preživelimi ponesrečene vsi a je iz leta 1916 in eden izmed njenir. pobudnikov.
PO SPOROČILU ARGENTINSKEGA PREDSEDNIKA GENERALA LANUSSEJA
Policija je aretirala štiri ugrabitelje Fiatovega direktorja Oberdana Saiiustra
Preiskovalni organi naj bi odkrili skrivališče gverilcev — Intervju voditelja Ljudske revolucionarne fronte s tednikom «L'Express» —
Izjave predsednika tovarne FIAT CONCORD Aurelia Pecceia
Izvedelo se je medtem za nove podrobnosti o zasliševanju Edo-arda Ravellija, mladega potujočega trgovca, ki je bil prijatelj z Giuseppom Sabo, katerega preiskovalni organi iščejo že dalj časa.
Ravelli je skupaj s Sabo napisal knjigo «Emigrantov dnevnik*, ki jo je objavil založnik Feltrinelli.
Potujoči trgovec je spoznal mladega milanskega mehanika v Švici, kjer sta delala dalj ča.«a skupaj in kjer sta tudi spoznala pokojnega založnika. Po povratku v Italijo pa se je Ravelli začel izogibati prijatelju, ker je sodil, da je njegova politična dejavnost prevratniškega značaja.
Dr. Viola je izjavil, da je Ra-vellijevo pričevanje zelo pomembno, ker je med drugim pojasnilo tudi nekatere značilnosti Feltrinel-lijevega značaja.
aiiiiiiiiMiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiii
OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH NA ITALIJANSKEM POLOTOKU
BUENOS AIRES, 3. - Po vesteh iz Buenos Airesa kaže, da je argentinska policija aretirala ugrabitelje in druge osebe, ki so vpletene v ugrabitev direktorja tovarne Fiat Con-cord Oberdana Saiiustra. Imena u-grabiteljev, ki so še na svobodi, pa so zdaj znana policiji, ki jih aktivno išče.
Vest je včeraj ponoči sporočil časnikarjem sam argentinski predsednik Lanusse med tiskovno konferenco v predsedniški palači. Zvezna policija pa v svojem poročilu trdi, da je odkrila skrivališče, kjer je bil Fiatov direktor zaprt vsaj do srede.
V zadnjih urah so argentinski vojaki in policija (ugrabitelje išče približno 5.000 mož) zelo pospešili svoje operacije in kaže, da so obkolili pripadnike ljudske revolucionarne fronte. Po aretaciji štirih ugrabiteljev je Lanusse pozval v predsedniško palačo časnikarje, ki stalno sledijo afe-
ri Sallustro in jim je sporočil, da so oblasti aretirale štiri ugrabitelje. Malo prej so oblasti sporočile, da so odkrile skrivališče, kjer je bil Fiatov direktor zaprt dalj časa. Gre za klet neke hiše v buenosaireškem delavskem predmestju. Baje so agenti našli v tej kleti Sallustrove prstne odtise in slike, ki so jih ugrabitelji poslali časnikom. Policisti so aretirali mlada zakonca, ki sta stanovala v tej hiši.
Med preiskavo v stanovanju v središču prestolnice in v neki hiši v mestu Saavedra so preiskovalni organi zaplenili argentinske in tuje potne liste, vozniška dovoljenja in ponarejene osebne izkaznice ter večjo vsoto denarja. V hiši v Saavedri so agenti aretirali tudi dve ženski. Kaže, da sta skrivali denar, ki si ga je ljudska revolucionarna fronta pridobila z napadom na neko argentinsko banko.
PO FELTRINELLIJEVI SMRTI
Pomembno pričevanje Sabovega prijatelja Edoarda Ravellija
MILAN, 3. — Namestnik državnega pravdnika dr. Viola, ki vodi preiskavo o tragični smrti založnika Giangiacoma Feltrinellija, je danes preučeval zapisnike in dokaze, ki so jih do sedaj zbrali preiskovalni organi. Dr. Viola je prišel danes zjutraj na sodišče, kjer je vzel nekaj zapisnikov, nato se je vrnil domov, kjer je delal ves popoldan. Pozno popoldne bi se moral verjetno sestati s kolegom dr. Colatom, ki bo poročal o preiskavi v Genovi,
Milijoni domačih in tujih turistov v tradicionalnih letoviščarskih krajih
Skoraj povsod je bilo vreme naklonjeno izletnikom - Gneča na cestah in neprevidnost botrovali številnim hudim prometnim nesrečam
Običajen prizor velikonočnih praznikov: ceste preplavljene z avtomobili
RIM, 3. — Na splošno zelo ugodno vreme je bilo letos značalno za velikonočne praznike, kar je napotilo velike množice ljudi, da zapustijo mesta ter preživijo dan ali dva v navari, ob morju, ali v gorah. Samo na cestah v Liguriji so danes našteli okoli pol milijona avtomobilov. Zaradi velikega prometa je prišlo tudi do prometnih nesreč, ki so terjale številne človeške žrtve. Najmanj prometnih nesreč je bilo morda v Lombardiji, kjer je morda največ motornih vozil, kjer pa so vozniki postali zelo previdni in disciplinirani.
Milančani so zapustili mesto že na veliko noč, drugje pa so si privoščili le ponedeljkove izlete, ker
je pač v tradiciji, da se za veliko noč ostane doma.
Izredno lepo vreme je vladalo dva dneva v Gornjem Poadižju (Južna Tirolska). Pritok turistov (domačih in še posebno tujih) je bil izredno velik. Povsod so s polno paro delale žičnice, sedežnice in vlečnice, da bi omogočile trumam smučarjev zadnje spuste po strminah v letošnji sezoni.
Vreme danes ni bilo posebno naklonjeno turistom v Liguriji, ki so kaj kmalu začeli zapuščati izletne točke.
V Rimu je bilo lepo vreme. Prebivalci so v trumah zapustili mesto ter odšli v bližnje in oddaljenejše kraje. V mestu so zagospodarili tuji turisti.
..........HMMiMMllinMIMMlMMMnnMHMMHMiMlHMlMMi.....mm.mu...........M
ARETIRANA NA UKAZ DRŽA VNEGA PRA VDNIŠTVA V RIMU
Bivša nuna je «oskrbovala» premožne zakonce z otroki
Navajala je neporočene matere, naj ne priznajo svojih otrok - Lastnica razkošnega penziona
RIM, 3. — Predvčerajšnjim ponoči so karabinjerji aretirali na ukaz pomočnika državnega pravdnika dr. DelTAnna bivšo nuno Caterino Testo, ki je zapletena v afero nezakonitih posinovi jen j in pohčeritev. Agenti so odpeljali žensko Iz njenega razkošnega penziona v Ul. Col deli a Forretta v rimskem rajonu M-.nte sacro.
Kdo je bivša nuna Caterina Testa? Do nedavnega je bila ravnateljica uctanove «Opera per la madre nu-bile* (dobrodelna ustanova za neporočene matere).
Vsa afera se je začela pred tremi meseni, ko je Maria Grazia Fusro (ena od številnih neporočenih mater ki so imele opravka z omenjeno ustanovo) prijavila sodišču, ds je pred letom in pol rodila otroka in da sta jo Caterina Testa in njen zaročenec Francesco Pas bil zaporniški paznik
S to prijavo se je pomočnik | nato odprla razkošen penzion za ne-pravdnika začel zanimati sploh za poročene matere. V trenutku, ko so
vse primere posinovljenj in po-hčerjenj s katerimi se je ukvarjala bivša nuna, ko je bila ravnateljica omenjene ustanove. Zdi se. da gre za kakih 20 primerov.
Zdi se, da je Caterina Testa izkoristila določene zakonske pred piše ter s pomočjo nekaterih ljudi izstavljala, oziroma skrbela za izstavljanje lažnih dokumentov o rojstvu otrok. Če je kak premožen zakonski par, ki ni imel lastnih otrok, hotel priti do «pravega* lastnega sina ali hčerke, se je baje lahko poslužil Testinih uslug. Ta jo poskrbela, da je bil novorojenček (ali novorojenka) vpisan kot pravi njun sin (ali hčerka). Namestnik državnega pravdnika preiskuje baje tudi možnost, da so nekatera dekleta rodila otroke »po naročilu*.
Zdi se ,da je bivši nuni ta deiav
sarrtti ki jo «*»	___ — , -------------—. —
navedla na to, da ne prizna otroka I nost dobro nesla, saj je pred tremi za svojega.	1 meseci zapustila ustanovo ter kmalu
jo karabinjerji aretirali je imela Testa v svojem penzionu pet deklet za katere so javne ustanove plačevale po 6.000 lir za vsako. Poleg tega pa je že napravila prošnjo na ministrstvo za pravo z zahtevo, da bi podpisalo konvencijo s penzionom. ki pa upravlja, glede vzdrževanja pomoči potrebnih neporočenih mater.
Zdi se, da je v primeru Caterine Testa šlo za širokopotezno izkoriščanje vsaknje žaloigre deklet, ki se znajdejo v vrtincu življenje z bremenom otroka, ki ga oče ne priznava.
Caterina Testa ni pričakovala aretacije. Včeraj zjutraj je čelu nameravala odpotovati iz Ritna, to da sredi noči so jo presenetili karabinjerji ter jo odpeljali v zapor Rebibbia. Pred dnevi .in je pomočnik pravdnika le opomnil, naj si poišče pravnega zastopnika.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Benetkah, kjer so danes zabeležili okoli 100.000 obiskovalcev več kot navadno.
Kot smo že dejali so mnogi ostali za veliko noč doma, kot veleva tradicija. Številni verski obredi so pritegnili veliko množico, posebno v Rimu, kjer je papež Pavel VI. bral tri maše: prvo že v soboto zvečer, drugo v jutranjih urah v neki rimski župniji in tretjo v baziliki sv. Petra. Tu je tudi spregovoril množici ter opoldan blagoslovil mesto in svet (»urbi et orbi»).
Kot smo že dejali, je prišlo ob praznikih do številnih prometnih nesreč, ki so terjale večje število žrtev. Naj jih naštejemo na kratko, ne da bi bili pri tem izčrpni.
BELLUNO: trije mrtvi in štirje ranjeni v bližini S. Stefano di Ca-dore.
PADOVA: Eden mrtev in trije ranjeni blizu kraja Fenole.
PORTOGRUARO:	38-letni kara-
binjerski podčastnik Michele Vocel-la se je ubil, ko je trčil z, motorjem v nekega kolesarja, ki se je nenadoma pripeljal na glavno cesto. V trenutku nesreče je agent zasledoval nekega avtomobilista, ki je bil zagrešil neki prometni prekršek. Vocella je umrl, ker ga je povozil neki avtomobilist, ki je prihajal iz nasprotne smeri.
TREVISO: Eden mrtev in eden ranjen pri trčenju dveh avtomobilov.
MONTEBELLUNA (Treviso): Trije mrtvi prii dveh prometnih nesrečah.
VOGHERA (Pavia): Eden mrtev in eden težko ranjen.
AREZZO: Včeraj se je neki avto s tremi osebami zaletel v neki krajevni vlak ozkotirne železnice. Pri nesreči so trije mladeniči izgubili življenje. Gre za brata in sestro in nekega njunega bratranca.
ROVIGO: Eden mrtev in trije ranjena.
FOGGIA: 17-letni Enrico Falco se je polastil avtomobila, ki je last njegovega brata ter nato povozil triletnega dečka, ki je kmalu nato umrl. Falca so karabinjerji aretirali.
A VOLA (Siracusa): Zaradi eksplozije petarde je bilo ranjenih šest ljudi. V tem kraju praznujejo velikonočne praznike z umetnimi ognji. Petarda je eksplodirala med množico. Policijski agenti iščejo krivca, ker oblasti niso dovolile izvajanje programa.
PALERMO: Dva mrtva in 12 ra njenih pri treh avtomobilskih nesrečah.
Na koncu še nekaj zanimivosti Zahodnonemški kancler W. Brandt je preživel yelikonočne praznike v bližini Cagliarija. Obedoval je pri nekih pastirjih, ki so mu postregla z jagnjetino.
Za veliko noč je imel smolo juž notirolski smučar Gustav Thoni. Ko se je zabaval na neki plesni prireditvi v vasi Tubre, so mu neznanci ukradli iz avta gramofon, ki je vreden 60.000 lir.
V	Gornjem Poadižju je razjarjena množica skušala linčati nekega nemškega turista, ki je povozil pri-letnejšo žensko, ki je prihajala !~ cerkve.
V	Gornjem Poadižju so zabeležili precej požarov gozdov in nasadov zaradi hude suše.
Po vesteh, ki krožijo v argentinski prestolnici kaže, da so vojaki našli področje, kjer se skrivajo ostali Sal-lustrovi ugrabitelji s svojim jetnikom.
Argentinski dopisnik pariškega tednika «L’Express» je pred približno enim mesecem govoril z voditeljem Ljudske revolucionarne fronte, časnik je objavil intervju v svoji današnji številki.
Po pisanju dopisnika pariškega tednika kaže, da so gverilci imeli že dalj časa pripravljen načrt za u-grabitev Oberdana Saiiustra in so ga razložili časnikarju, vendar mu niso povedali ne ime ugrabljenega ne datum akcije.
Poveljnik gverilcev je nato govoril s časnikarjem o delovanju Ljudske revolucionarne fronte in o nekaterih uspelih akcijah te organizacije. Dejal je, da Ljudska revolucionarna fronta sprejme v svoje vrste vse levičarske borce, vendar ima vsaka skupina svojega političnega komisarja, katerega imenuje Delavska revolucionarna stranka, ki je včlanjena IV. internacionalo.
Poleg vidnejših akcij, kot so bili napadi na argentinske vojaške enote, gverilci pripravljajo vsakodnevne manj zahtevne vendar zato nič manj pomembne akcije, kot so napadi na tovornjake, ki prevažajo mleko in meso. Tovor zaplenijo in ga nato razdelijo najrevnejšim in najpotrebnejšim prebivalcem.
Ljudska revolucionarna fronta je pripravila v ta namen tudi ugrabitev Oberdana Saiiustra, saj je zahtevala za njegovo osvoboditev tovor šolske opreme in obutve za najrevnejše argentinske šolarje v vrednosti enega milijona dolarjev.
V nedeljo se je vrnil v Italijo tudi predsednik družbe Fiat Concord Au-relio Peccei, ki je izrazil upanje, da bo Sallustro v kratkem osvobojen. Peccai je to večkrat ponovil kljub temu, da je odločno zanikal vsakršen stik med tovarno in ugrabitelji. Na vprašanje, kako ocenjuje ravnanje argentinske vlade, je predsednik argentinskega Fiata odvrnil: «Akcija argentinske policije je bila zelo hitra in učinkovita, ne moreipo pa. zanikati da je stališče, ki ga ie zavzela argentinska vlada, preorečilo naš dogovor z ugrabitelji*. Kot je znano je predsednik Lanusse prepovedal upravi tovarne, da bi sorejela pogoje ugrabiteljev, ki bi lahko povečali popularnost Ljudske revolucionarne fronte. S tem ukrenom je onemogočil vsakršno pogajanje med gverilci in tovarno.
Brodolom italijanskega tankerja
CEUTA, 3. — Danes so prispeli v Ceuto italijanski mornarji, ki so bili vkrcani na tankerju «Giuseppe Giulieiii*, ki se je potopil y noči med soboto in nedeljo 14 milj daleč od rta San Vincente. Brodolomce je pobrala nemška ladja «Scateborg», ki je takoj priplula na kraj nesreče.
Kapitan italijanske ladje Agosti-no Calvo je ob prihodu v Ceuto pojasnil vzrok brodoloma. V motornem oddelku se je nenadoma odprla velika luknja. Voda je začela vdirati v ladijski trup in je takoj pokvarila električni generator. Kmalu se je tanker nagnil in ko je posadka spoznala, da je
bila potopitev neizbežna, je zapustila tanker.	.3
Brodar do sedaj še ni sporočil uradne verzije o brodolomu. Kaže pa, da potopitev ladje, ki je bila polna petroleja, ni povzročila onesnaženja morja.
Na sliki tanker ((Giuseppe Giu-lietti* med plovbo.


PO SPOROČILU JUGOSLOVANSKEGA ŠTABA ZA ZAŠČITO PREBIVALSTVA PRED ČRNIMI KOZAM]
Velik požar uničil steklarno v Prokupiju
BEOGRAD, 3. — Velik požar je, kljub naporu gasilcev, delavcev in vojakov, popolnoma uničil steklarno v Prokoplju. Materialna škoda je zelo velika, ker so tovarno obnovili pred nedavnim. Ogenj je uničil vse proizvodne naprave, skladišče in tehnično dokumentacijo.
Hiter poseg zdravstvenih oblasti omejil širjenje epidemije črnih koz
Število okuženih večje samo na Kosovem ■ V Beogradu iz karantene prva skupina izoliranih
BEOGRAD, 3. — Štab za zdravstveno zaščito prebivalstva pred črnimi kozami pri zveznem tajništvu za zdravstveno in socialno politiko je danes sporočil, da se je v zadnjih dneh število ljudi, ki so umrli za črnimi kozami povečalo samo na Kosovem, medtem ko v Beogradu, čačku, Novem Pazarju, v vasi Trnjane in v občini Plavčane gore, niso zabeležili niti enega primera obolenja ali smrti. V Jugoslaviji je do sedaj zbolelo za kozami 149 oseb, od katerih je 23 ljudi umrlo. Zvezni štab je ponovno opozoril pristojne organe, da je zdravstveno neupravičeno in istočasno škodljivo za gospodarstvo in za normalno življenje oviranje prometa in gibanja uspešno cepljenih oseb.
V Beogradu so danes odslovili iz karantene prvo skupino oseb, za katere so ugotovili, da niso okuženi. Istočasno so občinski štabi začeli zbirat; podatke o ljudeh, ki se do sedaj niso še cepili. Te bodo najprej skušali prepričati, da je cepljenje potrebno, če pa bodo vztrajali pri svojem dosedanjem stališču, bodo proti njim sprejeli ustrezne ukrepe.
Republiški tajnik za zdravstvo in socialno politiko dr. Djordje Jakovljevič je danes izjavil, da je največja nevarnost, da se epidemija črnih koz razširi po vsej Srbiji, že mimo. Mogoči so samo osamljeni primeri obolenja med osebami, ki so bile v stiku z okuženimi.
Danes so v pokrajini Kosovo
zaključili cepljenje vseh prebivalcev. Sedaj bodo začeli cepiti tiste osebe, pri katerih prvo cepljenje
ni bilo uspešno.	B. 8.
* * *
REKA, 3. — Na Reki so zdravstvene oblasti začele s smotrnim cepljenjem prebivalstva proti črnim kozam. V prvih dneh so ljudje kar navalili na ambulante, kar je omejevalo delo zdravstvenih ekip. Zato bodo oblasti v prihodnjih dneh cepile šoloobvezne otroke in delavce, ki imajo na razpolago ambulante v p idjet jih, pri katerih delajo. V ostalih ambulantah pa bodo najprej cepili ljudi, katerih priimki začenjajo s črkami od A do H nato pa ostale skupine prebivalcev.
Reške zdravstvene oblasti sodijo, da so do sedaj cepili proti črnim kozam približno 100 tisoč ljudi.
V Ljubljani pokopali dr. Fedorja Koširja
LJUBLJANA, 3. — Danes so pokopali znanega slovenskega javnega delavca dr. Fedorja Koširja, ki je mnogo prezgodaj umrl zaradi srčne kapi.
Fedor Košir je bil dolgoletni predsednik Planinske zveze Slovenije. Že v mladih letih je bil vnet smučar in planinec. Še ko je bil univerzitetni študent se je vključil v osvobodilno gibanje. Leta 1943 je odšel v partizane. Po vojni je opravljal pomembne funkcije v slovenskem pravosodju.
uiiiiiiimimimiiiiiiimiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimHiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiimmimiiiiiiiiMimimiiiimimiiimimimii
FELTRE, 3. — Karabinjerji Feltreju so danes uvedli preiskavo o tatvini 120 detonatorjev. Kaže, da sn tatovi odprli vrata blindirane-ga vagona na postaji S. Martino della Bastiglia. Po opravljenem delu so tatovi, ki se verjetno spozna ^jo na razstrelivo, ponovno zapečatili vrata vagdna.
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15,
22.15	Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.30 Saksofonist Papetti; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Komorn; koncert;
19.10	Iz zgodovine slov. književnosti; 19.20 Za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Bizet: Carmen.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box; 16.20 Puccini: La Boheme.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Dunajski orkester; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasha po željah; 14.15 Polke in valčki; 14.00 Zabavna glasba;
15.00	Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Popevke; 16.30 Med primorskimi pevci; 17.10 Orkestri;
17.30	Plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Ritmi za mlade;
19.30	Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00,
20.00	23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Spored z E. Simo-nettijem; 14.00 Veselo popoldne;
16.00	Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Bizet: Carmen.
II. PROGRAM
7.30,	8.40, 9.30,	10.30,	12.30,
TOREK, 4. APRILA 1972
13.30,	15.30, 16.30,	17.30, 19.30,
22.30,	24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Gino Paoli in Shirley Bassey; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gra-dimento*; 13.50 Kako in zakaj;
14.00	in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Orkester Ray Connif;
21.00	Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 It. sodobna glasba; 1145 Baročni koncert; 12.20 Pianist F. Medori; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba XIX. stoletja: 14.30 Plošče;
15.30	Simfonični koncert, 17.35 Jazz; 18.45 Angleži in narava; 19.15 Vsakovečemi koncert: 20.15 Umetnost dirigiranja; 2130 Osmi festival sodobne glasbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Prokofjevov koncert; 9.40 It sodobna glasba; 10.20 Operni odlomki; 11-00 Medigra; 12.00 Tenorista F. Merli in R. Tucker;
12.30	Potret avtorja; 13.30 Dvorakove komorne skladbe; 14.15 Antologija izvajalcev.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30,
22.00,	23.00 in 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Pesmi R. ščekove in M. Poliča; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli in godci; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.40 «Na poti s kitaro*: 15,30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Violinist M. Pogačnik; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom
Mario Ruiz Armengol; 17.10 Popoldanski simf. koncert; 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, o-troci! 20.00 Prodajalna melodij;
20.30	P. Roudy: «Cirkuška točka*;
21.30	Lahka glasba; 22.15 P. Du-kas: Sonata za klavir; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Melodije za lahko noč.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; 13 00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 17 00 TV za najmlajše: Skrivnost stare farme; i7.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Prostor; 18.15 Risanke;
18.45	Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja;Vohunstvo med ev ropskim odporniškim gibanjem;
19.45	Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka: Pikova dama, četrto nadaljevanje; 22.00 Človek in vraževerje; 23.00 Dnev nik.
II. KANAL
18.30	Odprta šola; 21.00 Dnevnik;
21.15	Glasbena oddaja; 2215 TV film: Indijanec Havvk.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; TV vrtec, Tri kotnik, denar, nafta; 10.40 Ru ščina; H-00 Osnove splošne izobrazbe: Šolsko okolje; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16-10 Angleščina; 17.45 F Bevk: Pesterna; 18.05 Risanka;
18.15	Obzornik; 18.30 Od zore do mraka: Pod ledenimi šotori; 19.05 Taborniki in vseljudska obramba;
19.30	To je marketing - I. del; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Dom na griču — ameriški film; 22.55 Po-ročilfii
KOPRSKA barvna tv
19.50 Tečaj francoščine; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: Obračun; 21.20 Dokumentarec: Sami na svetu.
Datumov ne najavljamo
(Nadaljevanje s 4. strani)
mestecu. Po navadi se kozmonavti, ki bodo sodelovali v določenem programu, izberejo leto dni pred izstrelitvijo. Za vsako misijo obstajata po dve rezervni posadki. Člane posadke izbira komisija, ki jo sestavlja 20 članov. Med njimi j® tudi general - major Šatalov.
Kake tri tedne pred izstrelitvijo odpotuje posadka na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. To je sovjetski Cape Kenr,edy. kraj izstreljevanja vseh vesoljskih ladij, onih s posadko in brez nje. V Bajko; nuru posadka nadaljuje z vajami v sami vesoljski ladji. Člani posadke preverjajo inštrumente, polnijo police s hrano, predlagajo manjše «hišne» spremembe v pilotski kabini itd. Za razliko od Cape Kennedyja Bajkonur nima simulatorjev, v katerih bi posadke še zadnji trenutek mogle preveriti svoje sposobnosti in manevre, ki bi mogli priti v poštev.
Dva dni pred izstrelitvijo, potem ko je državna komisija potrdila, da je ladja pripravljena za odlet, kozmonavti počivajo, gledajo filme, po navadi lahke komedije, tet telovadijo. Funkcije in imena članov doslej niso bila objavljena, vendar se da sklepati, da so funkcije podobne tistim funkcijam, ki jih opravljajo ljudje v NASA. Na dan ko bo ladja odletela, se kozmonavti zjut-aj podvržejo še kratkemu zdravniškemu pregledu, nato jim na telo pritrdijo biomedicin; ske senzorje, nakar si kozmonavti nadenejo vesoljske obleke.
V skladu s tradicijo, se pred odletom astronavti zberejo v neki sobi. Nekaj trenutkov sedijo v popolni tišini, ki jo prekine glas: »gremo*. Preden se odpravijo k štartni rampi, kozmonavti zapišejo na vrata sobe svoja imena. Nekako v spomin, nekako v slovo. Med poletom so družine kozmonavtov v Zvezdnem mestecu. Žene ostalih kozmonavtov delajo družbo ženam kozmonavtov, ki so v vesolju. Soproga Vladimira šatalova je pripovedovala, kako je v času poleta njenega moža imela polne roke dela, ko je pripravljala neko specia; liteto za goste in da tedaj ni niti utegnila biti zaskrbljena.
Po končani nalogi se kozmonavti vračajo v Zvezdno mestece na zdravniško kontrolo, ki po krajših poletih traja od 3 do 5 dni. Po 18-dnevnem poletu «Sojuza-9» leta 1970 pa sta dva pilota ostala »v hišnem priporu* polna dva tedna, dokler se jima ni organizem ponovno prilagodil gravitaciji.
«Mi ne objavljamo datumov izstreljevanja — je rekel general Šatalov — ker ne želimo po nepotrebnem obvezovati ljudi, ki se pri' pravljajo na polet*. Kljub temu je Šatalov napovedal možnost novih vesoljskih poletov v prihodnjih mesecih in pri tem rekel, da bo to »nadaljnji korak v primerjavi Z dosedanjimi*. Ko je govoril o la' boratorijih. ki krožijo okoli Zeirv lje in katerim Sovjeti pripisujejo največjo važnost, je šatalov rekel: »Predvsem moramo zvedeti, kako dolgo more človek zdržati tam gor. Zaradi tega pri vsaki odpravi skušamo podaljšati čas bivanja v vesolju, to je ena izmed glavnih točk našega programa*.
Razen s Šatalovim smo razgovof vodili tudi z astronavtom inženirjem Aleksejem Jelisejevim, ki je rekel, da »v najbližji bodočnosti m v načrtu nobeno pristajanje sovjetske ladje s posadko na Luni*. Na vprašanje, ali bo to uspelo do lete 1975 je Jelisejev odgovoril; »Da, do tedaj bomo verjetno že poslali naše ljudi na Luno*.