^XIY . št. 201 (4046) TRST, nedelja 24. avgusta 1958 Cena 30 lir F^ar^11 ra Bučar in dr- dobrimi ^POn sta Pred »vgusta m5 1.eti- 20-Vidmu v Podpisala v * CaI,m ra,Jinskl Pala-'»ediia m,™’ s katerim sta med ejm promet o-® ttaliianttUS°slovanskiln J»*očjem S™ obmejnim *a°m j. ’ , . tem sporazu-čien t uveljavljen Elasju, plomenice o so *a*um .% biJian'la, za spo' ^ POdr-vhr, ° dolEa skupnT°>,a'- m J'e bilo feie po n^a sc® doseženo h J ih težav 'tvi ppecels' To je »o ln nasprotij. bi! taC2rljiV°' saj Je korak Za ^ frav,ien prvi 50v med i+tr° Jsanje odn°-*ijo in _ tallJ° m Jueosla alovešči rrJlt-k,omaj polegel h malo Msa ankoY' ki so meji V _, Ysa prej bili na sti». Jni Pripravljeno-iCo kfatkotrai^m° Sedai P° }2VaJanju nnmf triletnem lahko imJJ. ta sporazum, Varnost mo> da ie tajbolj rmiiPrekosiia vsa Videvanja na pred‘ bov °prehrfiirina'lst milijo-Priča o do;v, v treh letih bJU prehil6! m zanima- faspo govo^Stva in isto' lerialni ^1, 0 veliki ma- ^razum 1! ’ ki jo ie ta Carstvu r. prinesel gosDo-ibeje. a °beh straneh Nič ?iso ci?api Pomembne pa 2? ie d0SehP,0SIedice- Pri-fnja razm^° ga P°zna- r ani Rtfde pa teJ in oni phsrčnejšjh toplejših, H kar ,, osebnih sci- vl^Pevalo k n bistveno »?J1 nar^ Pomirjenju, 1 in imoi stni strpno-8>dice na odločilne porine OZrap;SPlOSn0 izbolj-v^lbsko na tem zgo-S't0£ko *vročem» predelu gOde° dokazuje, da je mo-ala, uJacJu razumeva-fhiike P^tevajoč stvarne £ da j« S^1 z,el° mnogo , ■hst nwa?ogoce rešiti v >?rašanin ,Yalstva pereča ^ PogioH Se zdiJ° na . PosnZ nerešljiva. ^Ijševaj11^ se Je znatno “bi. Nr-,*. tudi sporazum Mešj i^mbekawree ,U.Vedla"a _ komisij7“je •plen: * -TJšalp _____ difc‘ Sam„njegovo izvajava <„ mo SDOmnimr. o«, ?boljšajgDe^.ki s° znatno a je „sp°mnimo se, k? Predvit£?,razum prvot-,.raj* iv, deval «namembni Jn se k-y .Samo“v Je ,torej lahko jPaJ sosed.-neki določeni Saksa je toT, -pod^a. ki sPrerne. i določilo kma-u/bisija j* ria 'n mešana 0 obišče i? a’ da se Sfhji kraf Steri koli sovi0 ateviio’ drr°i!iecano Je ht^ba 6ri_?Pl bivanja, u-,.0a s slik« propust- ne avtohi znatno izboli-Sf apovu busnih zvez in žie bloki obsežno o-,he m °k druge vrste. 6 Urediti ie torej treba ’ na bi ta spo- razum v polnosti odgovarjal že sedaj resničnemu nazivu -tnajbolj liberalni sporazum o obmejnem prehodu v Evropi*. V kratkem se bo mešana komisija ponovno sestala in spričo uradnih izjav, tako z jugoslovanske kot italijanske strani, lahko pričakujemo, da bo sprejela nove pomembne olajšave. Tako vse kaže. da bo komisija brez odlašanja sprejela splošno željo, da se vstopi na enem in izstopi na drugem bloku, s čemer bodo ustvarjeni novi, boljši pogoji zlasti za turistične obiske pa tudi poslovni ljudje bodo imeli manj težav. Dozorevajo pa tudi druge zahteve po carinskih olajšavah, kjer bi navedli predvsem ukinitev «carneta» za motorna vozila, kot to velja že za prehode s potnim listom. Med takimi «večjimi» željami je tudi predlog za razširitev obmejnega področja. Mešana komisija sicer ni pooblaščena razpravljati o tem vprašanju, vendar pa lahko predloži iz-premembe vladama, ki bi končno odločali. Tu gre za dve v bistvu ločeni želji: Prvič za razširitev področja videmskega sporazuma na, nekatere sosednje kraje, ki so relativno blizu, kot na primer do Vipavske doline ali do bližnje Okolice Vidma. Drugič pa za možnost potovanj s prepustnico do oddaljenejših turističnih središč. Tako so številne splošne želje, da bi lahko na primer Tržačani obiskali Bled, Koprčani pa Benetke in podobno. Zanimivo je tudi izvajanje drugega in tretjega odstavka člena 5. videmskega sporazuma. Ta odstavka namreč določata, da se lahko lastnik propustnice, če obstajajo upravičeni razlogi (delo, zdravljenje, družinski in turistični) zadrži na sosednjem področju do enega meseca. V praksi se je že udomačil način, ki je v skladu s členom 5., da se lahko podaljša to bivanje pri policijskih organih neposredno na sosednjem področju. Končno lahko uvrstimo med te želje tudi okrepitev avtobusnih zvez zlasti med Novo Gorico, Gorico in Trstom, med kraškim in tržaškim področjem, zlasti pa med Trstom in Sežano. Prepričani smo, da v skladu z dosedanjim dobrim izvajanjem sporazuma in stalno izboljšujočimi odnosi, te želje ne bodo naletele na težave in da jih bo mešana komisija na prihodnjem sestanku uresničila ter s tem še olajšala izvajanje sporazuma v korist obmejnega prebivalstva. izrednem zasedanju OZN General De Gaulle je na propagandnem potovanju .po Afriki, kjer tamkajšnjemu zasužnjenemu prebivalstvu ponuja svojo «velikodušno« ustavo, o kateri pravi, da jim bo zagotovila neodvisnost. Njegova prva postaja je bila Tananarive na otoku Madagaskarju Na sliki ga vidimo, kako se dobrika domačemu, prebivalstvu. Toda na velikem zborovanju v Tati anarive je ob navzočnosti generala predsednik vladnega sveta otoka Philibert Tsirinana zahteval ustanovitev neodvisne republike na Madagaskarju, ki naj bi bila eventualno povezana s Francijo, ter ukinitev zakona iz leta 1896, na osnovi katerega se je Francija polastila Madagaskarja. Alžirska narodnoosvobodilna fronta pa je sklenila predložiti glavni skupščini OZN spomenico ter obrazložiti nedopustne razmere, v katerih Francija pripravlja referendum o ustavi v Alžiriji Po izglasovanju arabske resolucije v skupščini OZN bodo povabili tajnika OZN Hammarskjoelda na izredno zasedanje sveta ministrov Arabske lige V • ' •' r 4. I • • ' ' * • • • C _ ... Se prej se bo pa v Kairu sestal politični odbor lige ob navzočnosti tudi jordanskega in libanonskega zunanjega ministra - Hasuna predlaga ustanovitev sveta arabskih zunanjih ministrov za koordinacijo arabske zunanje politike - Obnovljen proipet med Sirijo in Libanonom Arabci N* S'*-- ’ Arab,-i "Vsake muzihe je enkrat konec. Sedaj pa brž pojdiva, hame-gredo! KAIRO, 23. — Politični odbor Arabske lige, v katerem so zunanji ministri Združene arabske republike, Iraka, Saudove Arabije, Jemena, Siidana, Libije, Libanona in Jordanije, se bo sestal '6. septembra v Kairu. Arabski diplomati v Kairu poudarjajo važnost tega sestanka po sprejemu arabske resolucije v OZN in dodajajo, da se bodo sestanka udeležili tudi predstavniki Jordanije in Libanona. V krogih blizu glavnega tajnika Arabske lige javljajo, da bodo ministri sklenili takoj po 6. septembru sklicati svet lige in povabiti glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda, naj se kot opazovalec udeleži tega sestanka. Tako bo imel glavni tajnik možnost istočasno razgo-varjati se z vsemi zunanjimi ministri držav članic Pge. Prjpominja se, da bo Hammarskjoeld prišel v ponedeljek v Jordanijo, kjer bo ostal nekaj dni, preden odide v Ženevo. Obiskal bo zatem Kairo in se bo v začetku septembra sestal z Naserjem. Nekateri menijo, da bo podaljšal svoje bivanje v Egiptu, zato da se lahko udeleži omenjenega sveta Arabske lige. To bo izredno nasedanje, na katerem bodo razpravljali o položaju na Sred-rjem vzhodu po odobritvi arabske resolucije v OZN. V arabskih krogih pripisujejo veliko važnost sprejemu arabske resolucije tudi zaradi tega, ker se ta skli- ge in-s tem vokvirja krizo na Srednjem: vzhodu v o-kvir, ki se tiče Arabcev samih. Kairski radio je sinoči poudaril, da je resolucija zaprla vrata imperialističnim poskusom, da bi internacionalizirali krizo v Libanohu. Egiptovski list (■Al Ahrams poroča, da je glavni tajnik lige Hasuna pripravil načrt v štirih točkah za okrepitev organizacije lige. List dodaja, da so Irak, Saudova Arabija, Jemen in Libija načrt podprle. Štiri točke načrta so: ustanovitev sveta arabskih zunanjih ministrov. Ta naj bi se sestal štirikrat na leto. da koordinira arabsko politično sodelovanje. Moral bi postati najvažnejši organ Arabske lige. 2. O-krepitev sedanjega pakta o skupni, obrambi. Da se o-lajša izvedba te točke, ’se člani Arabske lige ne bi smeli pridružiti tujim vojaškim zavezništvom ter se držati arabske politične linije, ki jo določajo Arabci sami. 3. Resolucije bi se morale sprčjemati /■ večino glasov in ne soglasno ka- cuje na'listino Arabske li- 1 kor do sedaj. 4, Ustanovi- tev zveze arabskih narodov, ki bi imela možnost postavljati , predloge in nasvete. Uradno priznanje poživitve Arabske lige s soglasnim sprejemom arabske resolucije v OZN odpira po mnenju opazovalcev novo obdobje v odnosih med Zahodom in Arabci. S tem v zvezi omenjajo v diplomat-skin krogih razgovore, ki sta jih ameriški državni tajnik Dulles in britanski zunanji minister Selwyn Lloyd imela z zunanjim ministrom ZAR Favzijem in z glavnim tajnikom Arabske lige Hasuno, To so prvi znaki poskusov, da pride do pomirjenja med Zahodom in arabskim svetom. Z arabske strani poudarjajo, da so države Srednjega vzhoda dokončno in v veliki meri dokazale, da hočejo voditi samostojno politiko in da ne bodo dovolile, da jim to politiko narekujejo od zunaj. V poučenih krogih ne izključujejo možnosti sprememb v Jordaniji. Vztrajno se govori, da namerava kralj Husein poklicati na vodstvo vlade novo osebnost, ki bi dala jordanski politiki prijateljsko obeležje do Združene arabske republike. V nekaterih krogih že omenjajo Nabulsija kot najbolj primerno osebo. Medtem pa je glavni tajnik Arabske lige Hasuna poslal kralju Huseinu brzojavko s čestitkami zaradi vzpostavitve enotne fronte arabskih držav. V svojem odgovoru je kralj Husein izjavil, da so vsi Jordanci sprejeli z velikim zadovoljstvom obnovitev arabeke e-notnosti. Predsednik jordanske vlade Rifaj pa je na t;skovni konferenci v A-manu izjavil, da je Jordanija «pripravljena pozabiti preteklost* in odpreti« novo razdobje v bratskih odnosih*, toda s pogojem, da se bo resolucija OZN z obveznostjo o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav izvajala. «Ce se bodo AraTici osvobodili zunanjih vplivov in se bodo odločili sami reševati svoje spore, je dejal Rifaj, jim v tem primeru ne bo težko rešit' vseh vprašanj. Dodal je, da bo Jordanija rada sprejela poskuse za obnovitev prija-tejskih odnosov z ZAR in Irakom, toda s pogojem, da ti dve državi napravita prvi korak. Dodal je. da bi upošteval tudi možnost neposrednih pogajanj z Naserjem ter re je izrekel proti vsakemu načrtu, ki bi določal razmestitev čet OZN v Jordaniji, «Ce se ne čutimo v nevarnosti, je dodal Rifaj, ni nobenega vzroka, da bi imeli v Jordaniji če- te OZN.» Vendar pa je pri tem ponovil,1 da se bodo angleške čete umaknile, «ko bo izginila vsaka zunanja grožnja«. Zatem je Rifaj .izjavil, da z veseljem sprejema obisk glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda. 1 Nato je Rifaj izjavil., da bi jordansko gospodarstvo lahko postalo neodvisno v petih ali sedmih letih, če bo dobilo zunanjo pomoč. Pripomnil je, da ne vidi nobenega vzroka, da bi se odpovedali ameriški pomoči. tudi če bo OZN ponudila svojo pomoč. Zanikal je nato, da misli odstopiti in dejal, da «ima še mnogo opravka, preden odstopni. Tudi v sirsko-libanonskih odnosih se že čutijo prve ugodne posledice sporazuma, ki so ga Arabci dosegli v glavni skupščini OZN. Danes se je obnovil železniški promet in cestni promet med obema državama. Ob začetku upora v libano-nu je bil namreč ta promet ukinjen. Sedaj bo v Sirijo in Irak mogoč dovoz blaga, ki se je nakopičilo Egiptovski tisk soglasno pozdravlja obnovljeno arabsko solidarnost in možnosti plodnega mednarodnega sodelovanja. «A1 Gumhurjai) piše med. drugim: «Tisti, ki so se vmešavali v naše zadeve in ki so prispevali k še večji zaostritvi, bi morali sedaj razumeti, da se- stavljajo Arabci družir je ne bo mogla n< stvar razdeliti.* «A1 f?ab» pa poudarj je soglasnost arabski) legacij v OZN rešila tovni mir. ((Dejansko, list, niti načrt sovjetsk sOlucije niti zahodni, ] je predložila Norvešk tudi ne indijski načrt imeli možnosti dobiti np glasov. Arabske d so izključile sleherno vmešavanje in so se s zumele o enotni rese ter so s tem orno, OZN, da reši svoj ugl mir.» «Ahbar el Jom» gov novih možnostih sodi nja med arabskim si in velikimi državami razlike; «Arabska zma Združenih narodih prva v zgodovini m rodne organizacije, na bo navdala z napuhom sprotno, spodbujala na k še večji zmernosti želji, da okrepimo naš nose z vsemi državam Egiptovski tisk daje poudarek tudi sesl med britanskim zum ministrom Selwynom dom in Favzijem. «A1 bar» poudarja, da spi arabske resolucije v in sodelovanje med skimi državami dopu Veliki Britaniji eno izbiro, to je iskati sj zum z Naserjem, Aktualni portreti PRINCESA MARGARET Je te dni dopolnila 28 let. S tem v zvez; se je veliko pisalo, da je tudi za njo prišel čas odločitve. S Tovvnsendom ji ne dovolijo se poročiti, ona pa vztraja. Govori se zato, da bi se njena želja mogla uresničiti, toda le, če se odreče dinastičnim pravicam. LIJIS DOMINGUIN Je slaven bikoborec in mož italijanske tilmske zvezde Lucie Bose. Pred dnevi pa bi bil kmalu postal žrtev svojega poklica, ko ga je podrl bik. Baje so bile temu krive oči bivše perzijske kraljice Soraye, s katero je bil prebil prejšnji dan in vso noč. MARY HUBER je bila doklej znana kot dobra športnica. Ko je sodelovala v neki plavalni ekipi pa jo je »opazil* neki filmski producent in sklenil z njo pogodbo za vrsto filmov. Kako se bo obnesla, je težko reči, ni pa težko uganiti, da je zelo lepa. TEDDY NADLER je doma iz Saint Louisa v državi Missouri. Do pred dnevi je bil neznan človek, sedaj pa je znan in bogat. Na ameriški TV rubriki «Odneliaš ali nadaljuješ* je doslej pri. lezel do vsote 1*0 mili jonov lir. JOSE GRECI ie stara komaj 18 let. )oslej še ni nastopila v filmu. Režiser VVilliam Wyler pa ji je v filmu «Ben Hur», ki ga sedaj snemajo, poveril vlogo Madone. Zaradi velike vročine in obilnih oblek, ji je med snemanjem postalo ze trikrat slabo. sile v svetu letom Sedem dni v svetu ALI Vil — da je vodstvo Confij*J* strie (združenje vseh it*'tlI sitih veleindustrijcev) M* lo s prihodnjo jesenjo a®1■ šati denarno pomoč- rgt® prot ik om u n* »t ion im P® nim strankam v višini « * mikjona za vsakega P . ca. Zmanjšanje podpore bi veljalo v glavnenv » sničarske stranke, me ,e,„,kj bodo pomoč demoknstj stranki še povečali. # * * - da se v Rimu 9^ da bo šel predsednik ' jonske vlade Fanfani v ^ kem na uradni obisk * . goslavijo. Pred dnem i* šel v Rim dosedanji it® .( skj veleposlanik v Beofl Gastone Guidotti, s ko* . se je Fanfani razgov _ ^ prav o tem potovanja, fani je namreč prepriča , bo izboljšanje odnos®® Italijo in Jugoslavijo P moglo k uspehu stali) f diplomatske internem)1 Atenah in v arabskih’ ^ vah za mirno rešitev kajšnjih sporov. Namer potovanje Fanfani ja # grad odobravata ~~ P® iz istih krogov tu®* shington in London. * * * — da je bilo pri e**® v skladišču raket blizu vadorja v Braziliji 10 nih žrtev jn več sto ran) ^ Do eksplozije je se je utrgala žica el*, .g ga voda viso-ke napet®s padla na streho skladišč kaj ponesrečencev i®* vt(. hude opekline, da bodo _a jetno podlegli in bo neS , tako zahtevala v celoti sto človeških žrtev. * * * r — da je zastopnik škega vojnega ministrft ■ javil na tiskovni konfet ^ da se za »breztežnostne» ^ torje ne zanimajo sanl°1l0t satelji fantastičnih romb ^ Povedal je, da v šteV ,j ameriških laboratorijih .( konstrukcijo letal že d‘Je ^ so proučujejo možnosti. ^ ko prodreti v skrivnos • ^ meljske težnosti. Letos ^ bruarja je ruski profesor njukovič tudi povedal > mnenje o fizikalnih ' of)lg stih gravitacije. Po njeO ^ težnostna energija ni j, stantna, temveč se spret ^ v skladu s temperaturo mentarnih delcev. * * * -j/it — da je newyorška o^jti morala za štiri dni živalski vrt, ker so n*'01 ci napovedali, stavko. [jcfc denar so najeli ptost0^ .^ ki so bil* pripravljeni * (rJ. živali, dokler je stavk* jala. * * * .a neke* — da skušajo na po angleškem univerzitetne ( sestvu nadomestiti ®r® AH elektronskimi aparati. ” 0j/ na prvem traktorju dajnik, s katerim uso ^ uozilo zn seboj, žarnica |9 nakazujejo položaj. koles ^ lemeža. Za sedaj delti0piti skuse z enim selektro h. oračem*, za bližnjo Pr ^t. nost pa napovedujejo se * * * 0d f — da bodo kmalu ceani plule tovorne P® ,av' nice brez posadk. T*k° lja sovjetski časopis ji ske študije*, ki por®1 bo začela leningrajsko na Pieselovih motorjeV ^t, lovati avtomatične n*P j. ki bodo poslale v p0,gvt»-sebje, ki je doslej del*1 re dijskih stroj-n-cah. Nji*1® golatorji bodo avtoflJ^|h v določali število vij t * bratov, temperaturo ' hladilniku in količine J.oj je treba z njim mazati ^ ne dele. Svetlobna >° na znamenja bodo P* vedovala strojniku ,sie.;st x okvaro. Odslej — pišf , sv® bodo strojniki opravil* ff jo službo tako, da b0 ,e)co* deli pred ploščo s mandamd, ki bo inst* ^ kjerkoli izven strojni®e:o i> ričanj pa napoveduj®! '^o. bodo zgradili trgovsko poki sploh ne bo itlie sadke. Pri tem b* up0)4i i* li navigacijski sistem, ^ luje s pomočjo vztraj® * * * . obt*' — da si prebivalci s mnogo obetajo od ”l i»* plavalca Nika Nestorja. (re Ohridskem jezeru d’l®u. jjjft)1 utr n, ker namerava i> prihodnosti preplavati *■ ski preliv. Zdaj prepl°v jjiS' dan 13 km in sicer ®“ p s° ma do Ohrida. LjuHe’.-0i merili njegov čas, Pral’ ur5' zmore približno 4 km * * * . t,r — da je pred dne',!ti5f šlo iz Afrike sporočil® .jjV1' hu poskusa z novim aj!žl' lom prot* otrošk. P pri katerem je s° skoraj četrt milij°na vjrt**e’ Vsi ti so dobili žive j® po dosedanjih rezuH- \« cepivo povsem zareslJ še bolj učinkovito od p o®' vega cepiva. Poskus ^9|ve®* prla Svetovna zdr* ^ ^ organizac!ja, vodil patyz *fT Američan dr. Koprow* jplii)1-stituta Wistar v Phil*a * * * otl>* — da gradijo v G}*' tovarno vžigalic, ki da najmodernejša v gjjo" saj bo izdelala * J*. Pr, žve plenic na uro. Vr‘ rafinski vosek bodo ^ rtiš'’ tovornjaki vozili v ®,s pe®' Iz katerih bo tekel i* zemeljske zbiralnike, foke ga bo ttedno dovolj PT slavijo novo dvojno pomembno zmago. Prva je u-goden zaključek izrednega zasedanja OZN, kjer so soglasno sprejeli arabsko resolucijo o rešitvi krize na Srednjem vzhodu. Dmoa zmaga pa je uspešni zaključek konference aio.us„.tn strokovnjakov v Ženevi, ki so ugotovili, da je posvem mogoče odkriti vsako še tako skrito jedrsko eksplozijo. Spričo tega so bile ZDA in Anglija prisiljene vendarle napovedati bližnjo prekinitev svojih jedrskih poizkusov po zgledu Sovjetske zveze, ki je svoje prekinila marca letos. V glavni skupščini OZN je med debato veliko število delegacij obsodilo angleško in ameriško vojaško intervencijo v Jordaniji in Libanonu ter zahtevalo umik njih čet. Izven uradnih sej so bila ves čas številna posvetovanja med posameznimi delegacijami in že se je nakazovala zaostritev nesoglasij, ker je Norveška ob podpori ZDA predložila resolucijo, ki je povzemala vse točke Eisenhoujerjevega načrta ter je skušala celo o-pravičiti vojaško intervencijo na Srednjem vzhodu. Toda zaradi velike aktivnosti afriško-azijske skupine in predvsem glavnega tajnika Arabske lige Hasune ter zunanjega ministra Združene arabske republike Favzija je med arabskimi delegacijami prišlo do sporazuma, na podlagi katerega so te predložile svojo resolucijo, ki je bila potem v skupščini soglasno sprejeta. Pred to resolucijo sta se umaknili ekstremni resoluciji Vzhoda in Zahoda in vsi so v arabski resoluciji našli vsaj deloma tisto, kar so iskali. Resolucijo je podpisalo deset arabskih delegacij, med njimi tudi libanonska in jordanska. Resolucija naroča glavnemu tajniku OZN, naj doseže takšne praktične dogovore, ki bi olajšali nagel umik, ameriških in angleških čet s Srednjega vzhoda. Razen tega poziva vse dežele, naj medsebojno spoštujejo ozemeljsko nedotakljivost in suverenost, potrjuje načela Arabske . lige in predvideva nadaljnje proučevanje možnosti, da bi na Srednjem vzhodu ustanovili regionalno ustanovo za gospodarski r.az- iz vmii zdhointh-'detega-' cij je Uteg- nile ameriške in angleške čete umakniti še pred koncem septembra, ki je določen kot rok tajniku Hammarskjoeldu, da predloži svoje prvo poročilo. Jutri odpotuje Ham-marskjoeld na Srednji vzhod in se bo najprej ustavil v jordanski prestolnici Amanu. Začel bo vrsto posvetovanj, kakor mu ta nalaga sprejeta resolucija, ki določa tudi, naj , bi se sporazumel o enavzoč-nosti» OZN v Jordaniji, Ta navzočnost naj bi eventualno bila v tem, da bi tam stalno bivala delegacija OZN. Mnogo je pripomogla k sporazumu nenehna dejavnost izvenblokovskih držav in med temi tudi . jugoslovanske delegacije, katere delo je vzbudilo veliko pozornost. Vse to je ugodno trplivalo na pomir-jenje med arabskimi državami, ki so sestavile svojo resolucijo. Ta korak ima tudi globoko političen simboličen pomen. Krizo na Srednjem vzhodu, ki je posledica zunanjega vmešavanja, so vendarle rešile države tamkajšnjega področja same. S tem se je vzpostavila arabska solidarnost. In sama skupščina OZN je izglasovala skupno z resolucijo načela Arabske lige, ki se v resoluciji omenjajo. To je posredno priznanje miroljubnosti te lipe. Za resolucijo je glasoval tudi izraelski delegat, čeprav se v njej omenja Arabska liga. To je tudi zelo pomembno, kajti Izrael je moral vendarle priznati arabsko stvarnost in jo bo moral odslej v večji meri upoštevati ter prenehati biti o-rodje zahodnih sil proti Arabcem, če bo hotel rešiti svoj obstoj. Arabska liga je bila doslej mrtva zaradi nasprotij med Egiptom in Irakom. Sedaj pa, ko se je zrušil glavni Steber Zahoda, stari Irak, bo postala organizacija, ki bo prej ali slej res prevzela nalogo arabskega parlamenta, Glavni tajnik arabske lige Hasuna je že izjavil, da je končni cilj lige ustanovitev arabskih združenih držam. V proces pomirjanja in vedno večjega sodelovanja med Arabc. spada tudi ponovno zbližan je med Saudo-vo Arabijo in Združeno arabsko republiko. Predsednik vlade Saudove Arabije princ Feisal je namreč pretekle dni obiskal Kairo, kjer se je dolgo razgovarjal z Naserjem. Prišlo je do novega obdobja tesnega sodelovanja in že se govori o možnosti, da se Saudova Arabija pridruži Združeni arabski republiki. \ In ne samo to. Tudi pakistanski ministrski predsednik je izjavil, da je bolje, če Irak ostane izpen bagdadskega pakta, ker to odstranjuje nesoglasja med arabskimi državami. Pripomnil je, da Pakistan želi združitev med Irakom in Združeno a-rabsko republiko. Kakor vi- ŠE VEDNO O UPRAVNIH VOLITVAH Nova zmaja miroljubnih sil Čeprav še niso se nanje vsi pripravljajo Predsednik vlade Saudove Arabije Feisal je bil pred kratkim na obisku v Kairu, kjer se je srečal s predsednikom Naserjem, s katerim sta razpravljala o «arabskem vprašanju« in še posebej o Libanonu in Jordaniji. Na omari sta pod stensko sliko vidni sliki jugoslovanskega predsednika Tita in kitajskega zunanjega ministra Čuenlaja dimo, gre za povsem važen razvoj, ki gre v smeri, kakršnega si v Washingtonu in Londonu prav gotovo ne želijo. Res je, da bo treba še dolgo, preden bo prišlo do pomirjenja na Srednjem vzhodu, kajti imperialistične sile ne bodo odnehale in bodo še vedno s pomočjo svojih lutk, kakršna je jordanski kralj Husein, rovarile na tem področju ter zavlačevale umik svojih čet. Toda složen nastop v skupščini OZN je pokazal, da se znajo Arabci v kritičnem trenutku združiti in odločilno nastopiti proti vsem spletkarjem. čala svojo sedanjo «kratko vrsto» poizkusov na Božičnih otokih. Atomski strokovnjaki, na katerih sklepe se obe izjavi sklicujeta, so namreč po več- tedenskih razgovorih v Ženevi prišli do soglasnega zaključka, da je učinkovit sistem nadzorstva nad jedr- (Nadaljevanje na 8. strani) Ve* ta teden smo v Trstu zaman čakali uradnega obvestila o razpisu občinskih volitev. »Dobro* obveščeni krogi, pravijo, da bo izdano obvestilo še ta teden. Toda isti krogi so napgvedovali objavo uradnega obvestila tudi že za pretekli teden. Na vsak način ni nobenih ovir, da bi do volitev ne prišlo. In politične stranke hitijo s pripravami, kot morda še nikoli. Jutri se sestane občinska volilna komisija, ki ima nalogo pripraviti seznam oolireeo, urediti volišča in pripraviti še druga tehnična dela. Po podatkih omenjene komisije, je do sedaj vpisanih 209.370 volivcev; od teh je lla.273 žensk in 94.097 moških. V primerjavi s številom volivcev za državnozborske volitve se je šteuilo volivcev zmanjšate za 1393 oseb. Takratnih volitev se je namreč udeležilo 211263 volivcev, od tega 116.166 žensk in 95.097 moških. Vzporedno s temi pripravami se odvijajo tudi priprave političnih strank kar kaže, da polagajo stranke veliko važnost bodočim občinskim, volitvam, ki bodo končno zaključile komisarsko upravo v tržaški občini. Datum volitev seveda še ni določen: lahko bo to 12. oktobra, ali pa tudi 19. ali 26. oktober. Uradno obvestilo pričakujejo nekateri po vrnitvi prefekt urnega komisarja dr. Mattuccija v Trst. Toda kot rečeno politične stranke ne čakajo križem rok na uradno obvestilo o razpisu volitev. Več kandidatnih list je že pripravljenih, prav tako so tudi že izdelani volilni programi. Demokristjani so sestavili svojo kandidatno listo že pred nekaj tedni. Vendar se čujejo glasovi o številnih protestih demokristjanov, zaradi izključitve iz kandidatne liste bivšega tajnika stranke profesorja Redenta Romana. Tržaška federacija italijanske koministične partije je tudi odobrila kandidatno listo, ki šteje 60 kandidatov. Svoje kandidatne liste so že sestavile in odobrile še naslednje stranke; socialdemokrati, republikanci, indipendentisti in liberalci. Precej zamotan je položaj v vrstah fašistov in monarhistov. Vse kaže, da bodo šli prvi na volitve v dveh skupinah; prvo skupino vodi dr. Morelli, drugo pa dr. De Totto. Ni pa še izključeno, da bo fašistično stranko zastovala na volitvah še tretja skupina, tako imenovana »Partito nazionale del lavoro*. Tudi monarhisti se niso med seboj sporazumeli ter bodo šli na volitve v dveh skupinah. , Med indipendentisti prav tako ni prišlo do sporazumu. Skupina Fronte za neodvisnost, ki jo vodita Giampiccoli in Valerio Borghese, je že sestavila svojo kandidatno listo in tudi volilni program. Istočasno pa je začel z zbiranjem podpisov za drugo kandidatno listo tudi bivši neodvisni občin, ski svetovalec Tolloy. Ce mu bo uspelo doseči zadostno število podpisov, bo šel s svojo skupino na volitve. Vodstvo Neodvisne socialistične zveze se je ta teden že sestalo in razpravljalo o vprašanju občinskih volitev in še o drugih političnih problemih. Imelo bo drug sestanek še ta teden, na katerem bo verjetno Že predložilo kandidatno listo in volilni program. Kot vidimo so politične stranke resno na delu. Kom sarska uprava je bila za Trst in njepovo gospodarstvo vse prej kot koristna. Vse stranke so si zato edine, da je treba čimprej izvoliti občinski svet in novega župani, da se začne z reševanjem vprašanj, ki so bistvene važnosti za Trst, njegov obstoj in razvoj. lllllllll(IIIIIIOIIIIIIIIIII(IIIIIIMI(IIIIIIIIIIIIIIHIIIII||l||l|l|l|l|||||||lllllll|ll|l|l|||||||lllllllllllll,llll,IH|l|llll,,,l|l,lll,IIMIMM,llllllllll,,l|lllMI,,,IMII,ll,IIIMI,l||,||HM||M||||IH|||||||M|||||||HH||||||||||||||||M|MM|||||H||||)|m|M|||m||||t|||||||||||||||| NAJNOVEJŠA mUJARDNA AF NJO? Giuffrejevi «agenti» duhovniki Čeprav pravi «bančnik - čudodelec>, da bo posojeni denar vrnil, bodo mnogi - razen Cerkve - oropani vseh svojih bornih prihrankov Washington in London sta se končno odločila imeli Ameriška in britanska vlada sta bili spričo pritiska svetovne javnosti spričo ugotovitev strokovnjakov na ženevski konferenc j vendarle prisiljeni napovedati bližnjo prekinitev svojih jedrskih poizkusov. Res je, da gre za povsem pogojno napoved, vendar pa je upati, da bo to le privedlo tj° sporazuma treh 'eatornff^tfflh^iii: Predsed-nikrEisenfi&Uter pravi v svoje-izjavi, dt-srr ZDA ob upoštevanju sklepov atomskih strokovnjakov v Ženevi pripravljene začeti 31. oktobra pogajanja s Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo o prenehanju poizkusov z jedrskim orožjem in o ustanovitvi mednarodnega nadzorstvenega sistema na podlagi poročila strokovnjakov. ZDA so pripravljene ustaviti svoje poizkuse za eno leto od začetka pogajanj s pogojem, da Sovjetska zveza ne obnovi svojih poizkusov in da se 31. oktobra začnejo že omenjena pogajanja. Sporazum o prenehanju bi se lahko podaljšal vsako leto, če bi se pokazalo, da st dogovorjeni sistem inšpekcije izvaja in da učinkovito deluje, in če bi prišlo do zadovoljivega napredovanja glede nadzorstva nad oborožitvijo. Pri tem pa Eisenhotver predlaga, naj bi se jedrske eksplozije v miroljubne namene nadaljevale pod nadzorstvom OZN. Tudi britanska vlada je objavila izjavo, v kateri sporoča, da bo ustavila jedrske poizkuse za eno leto začenši z dnem, ko se bodo začela pogajanja. Pri tem predlaga, naj se pogajanja med ZDA, SZ in Veliko Britanijo začnejo 31. oktobra, in pripominja, da bo do tedaj Icon- Ustvariiti si sliko o vsej »zadevi Giuffrp*, je zelo težko, skoraj nemogoče. Predstavimo najprej glavnega junaka »bančnika* Giuffreja. Do pred desetimi leti je bil blagajnik filialke bančnega zavoda Credito Homa-, gholo v Imoli, Podal je o-stavko in postali upravnik kapucinskih posestev za Emilio, Romagno in Marche. In od tedaj se začgnja nje^ gova svojevrstna dejavnost. Od duhovnikov, samostanov in zasebnikov vseh vrst sprejema «na upravljanje* kakršno koli vsoto denarja iznad pol milijona lir in daie obresti od 60 , 70, 80 in celo 100 odstotkov. Denarja ima na pretek in velikodušno pomaga župnijam, samostanom in kakršni koli drugi verski ali socialni ustanovi pri gradnji ali popravilu cerkev, socialnih ustanov, hiš, vil, stanovanjskih blokov itd. Ponekod krije stroške sam, ponekod krije le del stroškov, ponekod pa ljudem denar le posoja. Ker gre vse to v milijone in milijarde, bi bila mogla biti stvar sumljiva. Nasprotno, nihče se za to ne zmeni, najmanj pa cerkvene ustanove, ki mu po raznih samostanih, sirotiščih in drugih socialnih ustanovah postavljajo spominske plošče. torek so v Parizu pokopali znanstvenika Joliota urieja. Na sliki pogrebne svečanosti na dvorišču Sorbone P« tudi samega sebe ni mož. zanemarjal. V Imoli je :mel čedno stanovanje, ki ga j« pa odstopil -sinovonia svoje žene, s katero se'je poročil pred dvema letoma. Za se pa si je pred kupil razkošno vilo Gina Bartalija v Cercini. Posinov-Ijenca imata vsak svoj avtomobil vrste Giulietta-Sprint in Giulietta-Sprint Vel-oce, on se pa zadovoljuje z normalno Giu-lietto. Ni potrebna nikaka ekonomska visoka šola niti kdo ve kakšna strokovna izobrazba, da smo si takoj na jasnem, da tako finančno poslovanje — 80-90 odstotne obresti in še milijardne podpore — nima trdne podlage. Pri tem pa je vendarle zanimivo, da je bil Giuffre, kljub velikanskim podporam in izrednim obrestim vedno In ob vsaki priložnosti v stanju, da je temu ali onemu upniku mogel v 24 urah vrniti tako kapital kot obresti. In tu ni šlo za malenkostne vsote, saj računajo, da je imel v obratu okoli 60 milijard lir. Kako je to delal, je vprašanje, ki ga še niso razčistili. Vendar se začenja klo-pek odmotavati in kaže, da • bo zadeve v kratkem jasna. Pred letom dni je sicer davčna uprava začela po vsej tej zadevi brskati, toda tisti funkcionar finančne uprave, ki je po preiskavi v njegovi vili, vilo zapečatil, je moral Giuffreja prositi oproščenja in ga tudi prositi, naj v Rimu «pri svojih* posreduje, da bi ga zaradi prevelike vneme ne poslali po kazni na Sardinijo. Sedaj pa kaže, da smo že veliko dlje. V zadevo se je vmešal finančni minister Preti, ki je na tiskovni konferenci sicer rekel, da je proti Giuffreju zakonski pre. gon sicer nemogoč, razen morda glede prenizke davčne prijave, da pa bo šla zadeva naprej in po včerajšnjih vesteh kaže, da še nad Giuffrejevo glavo vendarle zbirajo temni oblaki. Po izjavah polkovnika finance Guglielma Bernardlja, ki je poveljnik finančnih straž za Emilijo in Romagno, je tako imenovano »anonimno združenje bančnikov*, kot so vsej tej zadevi nadeli ime, v krizi. Giuffre in njegovi sodelavci, ki so do včeraj vsakemu svojemu upniku mogli vrniti kapital in obresti, so danes v krizi in ne bodo mogli niti enemu svojih upnikov vrniti niti beliča več. Polkovnik Gu-glielmo Bernardi tudi pravi, da ima njegov podrejeni funkcionar poročnik Andrea Frattasio po preiskavi v sts-novanju Giuffreievega sodelavca Quarta Cassarottija dovolj dokumentov, ki bi znali spraviji Giuffreja in njegove sodelavce v zelo te- bogato žetev - 30 milijard Pred dnevi smo obširno pisali o opustošenjih, ki jih je pustilo za seLoj neurje v Piemontu. Na sliki preostali dve hiši vasi San Giovanni di Crevola. kjer je hudournik Diveria menjal tok, porušil cesto, železniško progo in trinajst hiš- Bilo je tudi 13 mrtvih »Bančnik« Giuffre žak položaj. Polkovnik Bernardi je dobesedno , rekel: »V nekaj dneh bom mogel dati tisku prve točne podatke. Smo na dobri poti. To je zagotovo, pa čeprav bo lani, drugo pa od 26. junija letos. (MoTda od tedaj, ko so začeli vohati, da nekaj smrdi?) Toda iz izjav polkovnika Bernardija izhaja, da so dejansko duhovniki zbirali denar za bančnika-čudodejnika pri kmetih, delavcih in povečini siromašnih ljudeh in da so posamezne vasi v Romagni, kot na pr. Runco di Portomag-giore, Masi Torello, Casola Valsenio in Sant Arcangelo, kjer je 80 odstotkov prebivalcev izročilo svojim župnikom ali kaplanom vse svoje prihranke, posamezni kmetje pa so prodali celo živino ali vzeli posojilo na svoje posestvo, da bi zbrali denar za Giuffrejeve »agente* kaplane in župnike. V mestih pa je Giuffre imel laične »agente*, ki so zbirali denar pri trgovcih, bančnikih in celo industrialcih, ki jih je nenavadno visoka obrestna mera zamikala. Ze iz tega, kar smo navedli, nam je jasno, da je zadeva korenini v cerkvenih »pašnikih*. Giuffre je te kroge že odplačal, saj jim je pomagal zgraditi raznih ustanov v vrednosti 30 mt-’ lijard lir. Kaj bo preostalo drugim, to se pravi, tistim, ki so denar daji, je drugo vprašanje. Giuffre pravi, da je njegova »banka* v redu in da pričakuje denar iz Amerike, Niso pa osamljene niti govorice, da ima Giuffre podporo tud: v visokih industrijskih krogih jn ker je glavno področje njegovega »dela* dokaj »rdeča* Romagna. bi to ne bilo nič kaj neverjetnega. dela še veliko, saj moramo . zaslišati najmanj 300 oseb*. Kar se tiče upnikov je I Bernardi rekčl, da ti neradi govore, ker še vedno u-pajo, da bodo kakor koli prišli do svojega denarja. Vendar: »Naj -e prepričajo — nadaljuje Bernardi —, da ne bodo dobili niti 'vinarja več. Ce da Giuffre še kako liro, stori to le zato, da bi odvrnil sume, da bj čimbolj odložil dan popolnega poloma*. To so 'zjave človeka, ki se je verjetno najbolj neposredno poglobil v zadevo in ki ima na razpolago tudi dokaze. Vse drugačnega mnenja pa je sam Giuffre, ki se je najprej zatekel v neki kapucinski samostan, nato se pa ojunačil in sklical tiskovno konferenco, kjer je novinarjem zagotovil, da ne bo noben upnik ostal niti za eno liro prikrajšan. Ko so ga spraševali, kako1 bo mo-gel to storiti, n: rad govoril, vendar je namignil da dobiva denar tudi od zelo pobožnih ljudi iz Amerike, ki »delijo svoje bogastvo s svojim bližnjim*. Imen teh ljudi pa ni hotel izdati, češ kolikšen naval potrebnih bi -bil, če bi za njih imena zvedeli. Vse njegovo "tolmačenje temelji vedno na izrednem »čutu poštenosti, pobožnosti in zaupanja v božjo previdnost*. Opravka ima v glavnem s samostani, duhovniki in višjimi prelati. Vendar je tudi znano, da so nekatere višje cerkvene kongregacije opozorile duhovnike, naj mu ne nasedajo. Eno opozorilo je od EDITH THOMAS Laodicejj V Efezu’ v Herm V A,eksarad ri ji v Odirala ’ 8 ko filozofije in 'taresa V ruozofij je eeTo ! !. Seznanila „ filozofiio c Egipta. Sezr Armesa ZTrmagiŽnimi obred' C;, regis,a'v La°- vraoev v sPoanala delo o v i„■ 0Ci'a. da se « končno , r°JStni kraj' ker tl Na lariii 6 nek'ie iive- Vrač»la j« S . katero se je ku' ko h san)ala o trenut-d°Wačo hišo Zn°Va 2aSledala vednoV°vmi. s.tarži ni Ma X odhod ,nh odnosih, hkrati na .]e raz)ezil, i« hotel S° bll‘ 2alostni. !*» SVe,!l a na.iti tam v tu- še ni mo- r" svetu v AI . . ‘sl, da hi' u ]e ze kdo sli' PUo dekle? aAl,!akega "apra‘ le? (Tt k0t VSe °sta' t X bil Vnuke? Bil ie tukai 7" tnkaj Peter, otogla Zabulon. Ali nt ^ jimi izbrati »em, I"ebrala bom. ko se vr- "Sd„ a Marita-kl je Šlo n3 b° maral dekle’ Bila njenaP° \VetU? je odvr‘ In .17, »ati. O* ?iio lem te oče preklel Maji jee”U Večnega. Polenu y . °Pet odpustil v ne?a odhoda"63’ na dan nje‘ 5'ako se , f°Pet Vznei"' ,P6t let kasneje, domač; i!a-.a p° P°« P^- * bila Žan f1’ Vr'na Vrata ^to jih Prta' kaiti zakla- ’v#iimi Veiamgr^°V^e rož s ? i5rab na n!l °troci. k. so °koij nje ’ so se zbra‘ St!nuie? ;t.Uka^ nibče več' ne li. l°da Je vPrasala. 1i k° so slr' iS° Se razbeža-Stasom'8311 b*ede °tem ta s tu- '!Sedove hispIar‘ia stopila do tesaria 7 0 ie hila hi- Pialcj sarja nagluš Jožefa starega, snega človeka, ki ?«&»* Več vzpenjal ka. atske e, Ie P°leg svo-tesai n i°Pl ln ie Prav-Jaz _ 0 desko ^klicaj* SIe,m barija, h*. *’*a*kja, mu je St°Vila nekortm Mariia- ie tase 'ek se SUsneje. j. nčil oč; obrnil in si s')alo . Zaradi sonca, ki p Ah! Uhce' Pic0. No. kl^PPdil1-: r.eke*> Vstopi. 4 JI je, naj sede na Ves‘^1' ka5 ie bilo *tarši,ICje so- - ‘ Je cas? kie „ Starčew' .odvmiia. '*• Potem,e Za tren, le vprašal. moji Mr, 'Ogi'b'g.‘asomžekel 8 trenutek okle-svojim n? Ve-če i„ J a sta umrla? Je ’n 'Poti? je rekla Poiokila glavo na “Pa. In t°ke. J°žef ■ ieVd|' kako" ”e^ai nosa opa- t'ate°7etljevaio , Sv°nCe. p val ‘3Sre- Potem je” Z,‘° C E,aso»: J6 S Je nada- S>, nanju r°ko. • •n •** Ira lc';eno je: Ch> n“Z“°Val na ott| svojo ro-S svojo rečeno je: e6pi bo ?a koie"a 5taJ,h”do"sed- «P, >0f- dvi^h-ie dilo. rečeno > • ‘gniti a. J* KjdO Ma?8117" Kait ’ kar je kat„flla ie J 1 rečeno je... ktajn S” RovoPhnaU na61n’ Peg- ' kjer in, njenem kier °b Vsak^an.Pjei° Več-iPiin ?° Po Pri>oznosti m .ricgovrebl cal° iz- " kakeg^ * % 9? ka j. •zr. Bilha. — Vem., — In sedaj, kaj boš storila? — Ostala boni tukaj. — Potem ti ni bilo treba niti oditi. — Kljub temu, je rekla Marija, — Kaj si našla? — Nič, je rekla Marija. — Potem ni bilo treba niti iskati. Pravzaprav, kaj st iskala? — Resnico, je rekla Marija. Lahko bi prav tako rekla: srečo. Toda o tem ni bilo nikoli govora. — Ni druge resnice, razen te tukaj, je rekla Bilha. - Sploh ni nobene resnice, je rekla Marija. # * * Marija je posekala veje, ki so ovirale vstop v hišo. Naslednje dni je ometla pajčevino, umila zidove in t>a. Potem je hodila na dolge sprehode. Vračala se je šele zvečer in je takrat nosila v naročju cele šopke raznih rož in cvetlic, da bi tako laže ohranila svoj mir pred pogledi sosedov. Po tem so sklepali, da išče zdravilne rastline in da se je na svojih potovanjih veliko naučila. Bilha je prišla prva in jo prosila za zdravilo proti kašlju. Marija se je spomnila neke trave, iz katere je njena mati kuhala zdravilne ča-e. Šla je na vrt in je tam še našla nekaj te trave. — Vzemi! je rekla. In Bilha je ozdravela. Malo po malem se je širi. glas o njeni sposobnosti. Marija je delala, kot se je spominjala iz otroštva in izkušenj svojih potovanj, in si izmišljala razne načine zdravljenja. Tako je postala končno sužnja zaupanja, ki so ga imeli vanjo. Od jutra do večera je imela polno hišo. Da bi bila lahko sama, je odhajala v hribe. Ti dolgi samotni sprehoidi so še povečali njen ugled. Samo ženske, ki se družijo z demo- im, iščejo toliko samote. * * * ' Mariji je nenadoma postalo jasno, da ji manjka vsega Spomnila se je zadnjih besed svoje matere: — Kdo bo pa maral dekle, ki je šlo po svetu? Ivan se je poročil in Peter in Zabulon. Poročili šb svoje tovarišice iz otroških let, in so bile zdaj že obdane z otroki. Tako pa je takrat, ko se je spustil večer in je odšel zadnji bolnik, šla enkrat Marija do Sarine hiše. ki se je poročila s Petrom, ali drugič do Noemine hiše, ki se je poročila z Za-bulonom, ali do Deborine hiše. ki se je poročila z Ivanom, * * * Potem se je odločila, da bo imela lastnega otroka. Medtem ko je pdspravliala hišo ali pohajala po hribih ali ko so vsi mislili, da samd previja rane, je razmišljala o tem svojem velikem hrepenenju po otroku. Te misli ni imela samo v svoii g.av^, ampak je izžarevala iz ga njenega telesa, iz njenega droba, iz njenih prsi. Toda Marija ni bila ena od tistih, ki se vdajajo svojim željam, ne da bi prej zadevo preiskali z vseh strani. Na svojih potovanjih se je naučila, da je bila v vseh deželah ženska, ki ima otroka, a nima moža, izobčena iz družbe, njen otrok pa je vse življenje nosil ponižujoč in neizbrisen madež. Misel na zvezo s kakšnim poročenim moškim je morala takoj zavreči. V tem kraju, kjer so vsak trenutek navajali besede božje, je bila nezvestoba redka. Tako žensko bi kamenjali. Tukaj so nestanovitni soprogi raje odpotovali v sosednje mesto, kjer je cvetela obrt prostitutk. Marija je po vrsti prereše- Edith Thomas ki se pomika v petdeseto leto (rojena 1909 v Montrougeu v okolici Pariza), je za svojo prvo knjigo, roman (Marijina smrti, prejela nagrado za najboljši roman v I. 1933. Njena dela obravnavajo problem ženske, toda tako, da prikazujejo ženske s svetle in temne strani. To pa dela Edith Thomas z nekim — kot ga sama imenuje — ženskim humanizmom ter v prepričanju, da bo (problem ženske« odpadel kot problem šele v socialistični družbi. Med zadnjo vojno je Edith Thomas sodelovala v francoskem odporniškem gibanju. • tala svoje sosede. Ivan, Zabulon in Peter so bili poročeni. Jožef je bil prestar. Ru-ben je že od rojstva imel krive noge kot njegov stari oče. Gad pa je bil neumnej-ši od povprečnih ljudi. Razen tega je, Marija — pol čudodelka, pol čarovnica — dan za dnevom pridobivala več oboževalcev in spoštovanje v srcih ljudi. To niso ugodne okoliščine, da daš sebi napraviti otroka. Marija je o vsem tem razmišljala in ni našla rešitve: Vsaka žival koza ali psica je bila y tem pogledu svp-. bodnejša. Hkrati je bila Marija ujetnica navad tega kraja in napačnih predstav, ki so jih imeli ljudje o njej. Za njo ni bilo druge kreposti, razen zvestobe ido ljudi. Iz zvestobe do vsega je blodila po svetu in iskala resnico. Iz zvestobe do ljudi jih je zdravila, pri tem pa jih je opozarjala, da ni zdravnica in da bi bilo bolje, če bi poiskali pomoč v sosednjem mestu. Iz zvestobe do same sebe je v Aleksandriji vzela svojega prvega ljubimca in je sedaj hotela imeti otroka. # * • Marija se je prepuščala tem sanjam in je hodila v hribe. Vsak dan, ko ji je u-spelo pobegniti od svojih bolnikov, je odhajala vedno dalje. Sedaj je prihajala že do same planine in je vstopala v njene doline. Tam je bilo mrzlo. Toda Marija se je vzpenjala še više, vse do samega vrha ,kjer je sonce najdlje sijalo. Tako je nekega dne prispela do livade, polne tulipanov in zlatic. Nekakšen pes je zalajal, potem je prišel-k njej in mahal z repom, v znamenje zaveznika. Pobožala ga je. V vdolbini, zaščiteni od vetra, se je pasla čreda koz. Čuval jih je fant, ki je igral na piščalko. Igral je popolnoma napačno in predirljivo. Pes je Stekel prod njo, fant pa je prenehal z igranjem, da bi ga pobožal, poten- je nadaljeval s piskanjem. Tudi ona se je približala in ga poklicala, toda ni se obrnil. Približala se je, ga znova poklicala, toda on je nadaljeval s svojim grdim piskanjem. Potem je stopila pred njega in ga pozdravila. Dvignil je glavo. Bi' je to fant šestnajstih ali morda sedemnajstih let, z zelo lepimi plavimi očmi, kot pr. psu. Odprl je usta, slišati pa je bilo samo neko hropenje. Potem se je mladenič otožno nasmehnil, pokazal na svoj jezik in napravil z glavo znak «ne». Marija je sedla k njemu v travo in mu z znamenji pojasnila, da bi hotela jesti. I Vstal je in šel v kolibo. Opa-' zovala je, kako se je spuščal po poti, pri čemer je poskakoval s kamna na kamen:, bil je lahkoten in močan, s širokimi rameni in ozkimi boki. Ocenjevala ga je. Vrnil se je s skodelico mleka in malce sira,-Ko je pojedla, se je Marija zleknila v travo. Mladenič pa poleg nje. Tako sta dolgo ležala, ne da bi se premaknila. Sonce je že zahajale. Ze je bila skoraj noč. Potem se je Marija obrnila in položila svoje ustnice na neme ustnice mladeničeve. * * # . 1, Ko je Marija občutila, da je zanosila, se ni vej vzpenjala na livado tulipanov in zlatic. Pravzaprav so tulipani in zlatice že zdavnaj oveneli. Marija je sedaj nosila v sebi živ spomin na nemega mladeniča. Se vedno živi v vasi svojih .staršev, njen 'otrok pa se bo sedaj rodil z madežem, da nima očeta. Nekega večera je šla k staremu mizarju Jožefu. Sedla je na stolček. Nekaj trenutkov je molčala, kot da hoče zbrati svoje misli. — Pričakujem otroka, Jožef, je rekla. Aid bi hotel bit: pred ljudmi oče. mojega otroka? Jožef je prenehal s tesa-njem deske in je dvignil glavo. Potem je tudi on dalj čara molčal. — Ce bi prišla k meni takoj po povratku s svojih potovanj in bi to zahtevala od mene, bi ti odgovoril; *Ne, Marija.# Toda od tedaj sem videl, kako tukaj živiš: v tebi ni nič slabega. # # # Po poroki jo je nekega dne vprašal; — Ali mi hočeš sedaj povedati, kdo je oče tvojega otroka? — Večni, je rekla Marija. OB RAZSTAVI DEL RUDOLFA SAKSIDE V KOPRU Rudolf Saksida ustvarja podobe iz sanj I Rudolf Saksida V sredo je bila v Mali galeriji konrskega muzeja odprta razstava slik simpatičnega tržaškega rojaka Rudolfa Sakside, ki' vzbuja med domačim občinstvom še posebno pozornost glede r.a dejstvo, da je slikar po vejni dalj časa živel v. kopru in se ravno v tistih letih tudi uspešno razvil v svojsko umetniško osebnost. Po triletnem premoru vzbuja ponovno srečanje s Saksidovimi deli hipno presenečenje :n trenutno nelagodnost ob izgubi orientacije, saj zadnje stvaritve kažejo, da se je slikar v zunanjem izrazu odpovedal vsemu tis! 'mu, pc, čemer smo ga doslej poznali v njegovi tipiki in posebnosti. Razstavljen i dela pričajo 0 novem razvojnem obdobju, ko je slikar postal sim bolist, izpovedovalke . širše razprtih vid^j ' inf . zrsjl^i | spoznanj. Slikana predmet-nost se je osvobodila svoje zemeljske teže in odpira 1 sugestivrto močjo *sčojs simbolične vsebine vrsta v svet sanj in prividoč, Pc to) Pipti se pa tudizad nja c*svirdalktična» fa|a lo 8 čno uvršča v celotno ji metnikovo snovanje, ki niha vse od futurističnih četkov preko obdobia »magičnega realizma« rp odteh-kov nove stvarnosti i na me- ji resničnega in umišljenega,- in je vedno odmaknjeno od veristične nepomembnosti v sfere, kjer se slikarjeva čustveno domišlniska narava razgovori' v intimni pesniški prispodobi. Spokojni, žametno mehki nspdvi sfarejših kompozicij so utihnili, lutke in rekviziti, ki so v ubranem skladju razodevali tiho lepoto drobhe človeške sreče ih zadovoljstva, so zdrsnili v pozabo, kot da so slikgrju odveč in premalo. Zaverovanost v domačo zemljo, ki ni skrivala radosti nad mikom življenja, je zamrla. Prostor se je spraznil in na pczornico so stopili novi igr»lci, režiser-slikar jim je dodelil vloge v ndvem scenariju, ki naj ga interpretirajo. Sanjski privid, čustveno zagnan in neposred-, nq doživet, se je ? zgosjtil v ■ j umsko) ■ pfecizn^ l ijipženi' simbol širših in globljih spoznanj, kjer se slikar ne ozi-i^i na zadržanost kretnje, lagai sebin* oicem azpo-nu od piavliično fantastičnega, rožnatih san; pomladi, v me-stčino zavitih skrivnosti do gluhe, žalosti., obupa in zad;j njilii fenčirt sivega spoznanji,i ki ostaja na situ zrele izkušnje in grenkih razočaranj. Slikar se spretno poslužuje oblikovnih osvojitev iz prejšnjih obdobij im jih skuša dokaj širokopotezno aplicirati na temo likil.no deskriptivne naloge. Sredstva so skopa in točno odmerjena za svoj ramen. Trdna grafična struktura enobarvnih, tonsko ali kontrastno razgibanih ploskev se podreja digctphni pregledne in uravnovešene kompozicije. Predmetnost je razvrščena na dveh vsebinsko pomenljivih planih. Glavni motiv se je zasidra! v ospredje, ki pa dobi svoje zgovorno obeležje šele na sceni prostora in časa, kamor presaja slikar ali jzbra-ne rekvizite iz svoje domišljijske garderobe, ali skrajno stilizirano resnično okoliš, ali pa je scena le zastor' čustveno simbolično barvanih ploskev. Ploskev ustvarja oblike pod magično tenčico barvne simbolike, na i vtoga, in pomen; je na ivlHncf prisotni plo-s^ejlobnih pra-v$ijo prosfor globine J brfzJčrajtjie.' vpčj ost» s piTgk-riva®jem lovijo ložnosti' finih tonskih efektov. vsebinsko poudarjajo, j« ponekod celo začrtujejo kom-poaicionalni okvir. Saksidova najbolj svojska Eric von Strolieim z Denise Vernac. Med letošnjim filmskim festivalom v retrospektivni pregled njegovih filmov. Benetkah bo tudi zanimiv Nbn ’ tako kot' Se •'* 06e- ,tvojMar>ia.S °nla sreha ‘hi p°slušLgreh )e bil, očeta njegovc- je '»šala sta da in ma- Sla i- : ma- >. L tukai. zapiinja!a’da uiitii aj s> n na v\zneje ne fs.' ne Si i, voj a-. njala tam v kriv’iiker ‘Hiš T ereh. ie v *^0tie ^aili »-3 Ea n's' za" Ki ti8,'e»uečkiJe rekel: % 1 ver: v svoji K:^C’s0ddabboKna - ».» sodbe brez Hi M; Vis , ie .“hja. ključ? vpra- )e spraviia. j« , u » le X Je sveuuPUa "a ulico, .. . ,n na - odšla večernem dve hiši stopil- ™ -- i» - X bi* ie sta-i.grMhar«-° j' sem ar>ja ni K ‘ici. Kj* ie )a*. Mar: >18. je m <■' skočila , j0 Po>iubna 8pustilB Vst- na obe lllllll .ll iM|fMnMWM«NWnMlltfMM.UMHH.IHHn....H....».»..»«»..n.HH...HI......IH..IH.........IH). HIH.I.HH. Hill... H.......11.11 IH»HIHI<»HIIHHI».II.IH>H»l.mi Pred kratkim je bilo kar je Cohl pokazal prvi risani film Letos, 17. avgusta, je minilo točno pol stoletja, odkar so se prvič pojavili na filmskem platnu risani filmi, ki od tedaj dalje zabavajo otroke in... tudi odrasle. Med pionirje risanega filma prištevamo poznanega pariškega karikaturista veš, Up Pl. X£?riia’ ie rekla. V>a “le £ ?k,aMari*- z»d, uje na teh Ute. e do Jg rekla Emila Cohla, TW j« 17. avgusta 1908 odprl novo poglavje v zgodovini filmske umetnosti, ko je. v nekem pariškem ^gledališču predvajal prvi risani film. Razumljivo, da je bil film kratek ter je bil glavni Cohlov namen ta, da opazi reakcijo publike na to novost. Film je bil dolg vsega 36 me- trov s skupnimi 1872 slikami; Cohl je s tem filmom združil filmsko tehniko (žive slike« z risbo. Emile Cohl se danes le redko omenja in njegovo ime gre v pozabo, vseeno pa je njegovo življenje in delo vsestransko zanimivo. Cohl se je rodil 4. januarja 1857 v Parizu. Ker je bilo za njegovo revno družino pariško življenje predrago, so se morali preseliti v Lil-le kjer je Emile dovršil osnovno šolo, nakar so ga starši poslali v izučitev dra-guljarskega poklica, kar pa n- malega Emila niti najmanj zanimalo. Njegovo največje veselje je bilo to, da opazuje življenje in ga prenese na papir v duhovitih karikaturah. Na srečo je bil njegov mojster ve- lik ljubitelj umetnosti in je Emila priporočil nekemu prijatelju iz gledališča, kjer je pozneje Cohl risal scenerije. Delo v gledališču ga je privedlo tudi do novih spoznanj in med temi je spoznal tudi znane karika- turiste tedanje dobe, ki so mu omogočili, da je sodeloval pri raznih humorističnih revijah in listih. Izum filma po bratih Lu-mičre je odprl Cohlu nova vrata in po štirih letih dela je dal Cohl v javnost svoj prvi risani film. Za pariško firmo Gomon je že naslednje leto izdelal nov film s temo, kateremu je dal naslov »Drama pri lutkah«, ter nato še »Vesele mikrobe«. Cez tri leta se je na račun časopisa «E-clair« odpravil- .v Ameriko, kjer je skupno n slikarjem Georgeom Mc Manusom dal temelje ameriškemu risanemu filmu, katerega sta pozneje ponesla do slave Walt Disney rn Max Fleischer. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je Cohl vrnil v Francijo, kjer je po končanih sovražnostih skušal priti do potrebnih finančnih sredstev, ki so bila neobhodmo potrebna za nadaljevanje njegovega dela — toda zaman. V tem času pa je bila proizvodnja risanih filmov v Ameriki že v svojem popolnem razvoju in so njeni izdelki poplavili tudi Evropo. Emile Cohl je prešel po tem neuspehu v popolno pozabo. Edinole pozneje se je še enkrat pojavilo njegovo ime, ko je skle- nila francoska vlada podeliti odlikovanje častne legije Waltu Disneyu’ ih so se oglasile govorice, čeg da bi bilo treba pripeti odlikovanje na Cohlove prsi. Novinarji so takoj poiskali Cohla ter mu skušali z dobitki pri raznih dobrodelnih predstavah omogočiti dostojnejše življenje, toda tudi to je trajalo le malo časa in Cohl je prešel ponovno v pozabo ter umrl v bedi 21. januarja 1938. Razvoj risanega filma je šel naprej in dosegel do danes res vsestransko zavidljive uspehe, za kar gre morda največja zasluga Wal-tu Disneyu, čigar ime je-znano po celem svetu. Vse pa kaže, da letošnja proslava 50-letnice risanega filma v Ameriki ni bila v dobrem znamenju. Znano je, da so Američani absolutni mojstri v tej zvrsti filmske umetnosti, toda v zadnjih letih se opaža huda konkurenca drugih držav. Ameriški producenti risanega filma so tudi v skrbeh, ker opažajo, da se finančno ne izplača izdelovati te filme. Iz tega sledi tudi zmanjšanje števila izdelanih filmov; saj so pred desetimi leti izdelovala letno holly-vvoodska podjetja tudi po 200 kratkih pet-minutnih risanih filmov, medtem ko bo izdelanih letos le okoli 30 filmov. Nič pa se ne ve, kako bo v bodoče. Walt Disney je sedaj sploh nehal izdelovati kratke risa. ne filme in le redkokdaj preda v javnost kak celovečerni risani film; raje se je posvetil snemanju celovečernih dokumentarnih fil- mov iz področja znanosti in narave. Disney je prišel tako do zaključka, da ne bo snemal več tistih kratkih risanih, filmov, ki so mu prinesli slavo in bogastvo. Tako ne bomo gledali več na platnu Mieke Mausa, race Donald Duck, psička Pluta, treh prašičkov, zlobnega volka itd. Pa tudi nekatera druga podjetja so nehala snemati podobne filme. Omeniti je predvsem tukaj producentsko podjetje »Metro Gold-wyn Meyer», ki je že veliko število let izdelovalo risane filme o mačku Tomu in miški Jerry ali pa podjetje «Wai-ner Bross«, ki je nad dvajset let izdelovalo svoje znane «Merrie Melo-dies« (Vesele melodije) ter zabavalo občinstvo po celem svetu. Razumljivo, da izdelovanje teh filmov ni lahko in je večkrat proizvodnja povezana s težavami in velikimi finančnimi stroški, kar pa ne bi smelo biti glavni vzrok opustitve izdelovanja. Na žalost je danes glavni kriterij v teh primerih tisti, ki upošteva predvsem komercialne inte-rese, pa čeprav na škodo umetnosti. Z druge strani pa prihajajo tudi razveseljive vesti iz raznih držav, v katerih so pričeli izdelovanje omenjenih filmov in bodo nedvomno boljši prišli v po. štev tudi za mednarodno filmsko publiko. Gotovi smo, da bo po 50 letih plodnega življenja risanega filma razvoj te u-metnosti šel dalje svojo pot ter bodo omenjeni filmi še naprej zabavali otroke in odrasle. M B. XIX. mednarodni filmski festival v Benetkah j i Divji mož prvina je v elementarni predanosti oblikovanju, ki se poraja iz določene duševne dispozicije in se poino osvešča in uglašuje še med samim nastajanjem podobe, v sposobnosti neposrednega čaranja posebnih razpoloženj, bi jih podaja z intuitivno nezmotljivim čutom za pristen in točen izraz. Saksida je predvsem slikar razpoloženj, predvsem lirik tihih, samotnih monologov, lahko tudi ilustrator lastne očarljive domišijije. Na tej vsebinski domeni je uspel in prepričal tudi v tem zadnjem »surrealističnem« obdobju. iz katerega bodo platna kot so Padajoča zvezda, Zlata nit, Razočaranje, Slovo, Noč nad mestom. Heroj, Divji mož, Barke ostala v spominu kot nadaljevalci tradicije Saksidovega žanra, nekaj pa se jih bo uvrstilo med beležke poskusa ali trenutnega domisleka. Na stopnji simbolično pojmovane likovne deskripcije in eklektičnega izbiranja sredstev iz že doseženega formalnega repertoarja pa se slikar po vsej verjetnosti ne bo zadrževa’ dalj časa. Ze na tej razstavi je nakazana pot naprej, novi rasti in novim problemom nasproti. MAJDA FRELIH Ce se uradni filmski festival prične šele danes, to ne pomeni, da ni na Lidu v Benetkah že nekaj časa živahno. Ne samo zaradi organizacijskih priprav temveč tudi zaradi nekaterih prireditev, ki so že v okviru festivala samega pa naj bo otvoritev razstave filmske literature raznih držav, prikazovanje filmskih žur-nalov, ki je tudi mednarodna prireditev s posebnim razsodiščem, ali pa kaj drugega. Glavni naval filmskih ljudi in novinarjev pa se vendar prične danes. Ob 16. in 18. uri sta na sporedu dva filma izven konkurence, ob 22. uri pa pride na vrsto prvi film v konkurenci. Film, ki je na sporedu prvi dan, ki je povrhu še nedelja, ima to ugodnost, da ga gotovo vidi precej ljudi. Med temi jih je mogoče več kot polovica, ki jim ni toliko do filma kot do mon-danega okvira začetka festivala s toaletami in televizijskimi projektorji. Cast, da prične festival, je letos doletela enega od dveh ameriških filmov, ki sta na sporedu, 'n sicer «God's Little Acre«. Po romanu Erskina Caldwella in scenari'U Philipa Yordana je film režiral Anthony Mann. Glavni igralci v filmu so; Robert Ryan, Tina Louise, Buddv Hackett, Fay Spain in Will Thompson. Kot je znano, je orispel v Benetke tudi pisatelj Erski-ne Caldwell, ki se bo udeležil predvajanja tega filma. Američani imajo na sporedu (3. sept.) tudi film »The black orchid«, ki ga je po sižeju !n scenariju Josepha Stefana režiral Martin Ritt. V tem filmu nastopa Sophia Loren ter Anthony Quinn, lna Balin in Jimmie Baird. Komisija, ki je Izbirala filme za festival, je bila zelo širokosrčna do francoskih filmov, ki so kar trije na sporedu, medtem ko se je zadovoljila z enim samim italijanskim. Od francoskih filmov bo na sporedu najprej (31. avg.) «Une vie«, po Mauoassantu, režiserja Alexandra Astruca. Glavna ženska vloga je v tem filmu zaupana Mariji Schell, nastopa pa tudi Antonella Lualdi. Dva dni pozneje bomo gledali francoski film #En cas de malheur«, ki ga je režiral Claude Autant-Lara po romanu Georgesa Simenona. Poleg Jeana Ga-bina igra v filmu Brigitte Bardot. In končno bodo imeli francozi čast, da festival zaključijo (6. sept.) s filmom #Les amants«. Z dvema filmoma (29. avg. in 4. sept.) se bo predstavila tudi japonska filmska umetnost. Režiserja japonskih filmov sta Hiroši Inagaki ter Kisuke Kinošita. Ze drugi dan festivala bomo imeli priložnost videti film, ki si je že pripravil precejšnjo reklamo. Navadno postavijo drugi dan na spored kak film, ki mu ne pripisujejo posebnega pomena, ker računajo, da po prvem »utrudljivem« dnevu ne bo posebnega občinstva. Toda z raznimi nemškimi negodovanji in celo uradnimi protesti se je zanimanje za film «Rosemarie» režiserja Rolfa Thiela močno dvignilo. Tretji dan je na sporedu poljski film »Osmi dan v tednu« režiserja A-leksandra Forda. Tud; o-krog te izbire so se slišali poljski protesti. Lars-Eric Kjellgren je režiral švedski film »Nočne luči« (?7. avg.) Peti dan festivala <28. avg.) bo gotovo privabil rekordno število gledalcev s sovjetskim filmom »Otarje-va vdova«. Na festivalu je vedno veliko zanimanje za sovjetske filme; letos pa se je zanimanje še povečalo, ker Sovjetska izbira ni všeč in so zaradi tega že močno protestirali. Film je režiral C,aureli, ki je z Beljašvili-jem pripravil tudi ccenarij. Po imenih glavnih igralcev in drugih sodelavcev se vidi, da gre za film. gruzinski Zadnji dan avgusta bodo Cehi pokazali film «Voleji brlog« Jirija Weissa po romanu Jarmile Glazarove. Znani Alec Guiness, ki bo igral glavno vlog0 v angleškem filmu »The Horse’s Mouth« u sept.) je obenem pisatelj scenarija Režiral pa Je film Ronald Neame. Predzadnji dan avgusta bodo Cehi pokazali film «Volčji lanski film Francesca Rosi-ja »La sfida«, v Katerem bo imela priložnost ,da se izkaže, Rossana Schiaffino. O filmih bomo med festivalom sproti poročali. IZ VOJN SPOMINOV Dogodivščine mornarja ,fOstimel sem in zračni vri-tisk me je skoro vrgel na tla Ne morem več točno opisati grozni prizor, ki sem ga takrat videl: kosi človeških trupel, drobci mine ter deli. čolna so leteli križem po zraku ‘ Takrat nas je bilo v Južni Italiji v taborišču Gravi-na~ zbranih več tisoč Slovencev in še posebno mnogo Primorcev. Iz vseh krajev so vsak dan prihajali in se prostovoljno javljali v partizansko vojsko. Največ nas je bilo iz alžirskih ujetniških taborišč, prišli pa so celo iz Palestine in Egipta. Dober mesec smo se tam vež-bali in urili z raznim orožjem. Med pehotnimi in topniškimi oddelki so takrat ustanovili tudi tankovsko brigado, ki je bila sodobno in odlično opremljena, tako da so kasneje med bitkami v Dalmaciji in Hercegovini Nemci mnogokrat mislili, da imajo opravka z zavezniško vojsko, kot so nam povedali Nemci ujetniki. Na orožnih vajah so naši večkrat potolkli v tekmovanjih na zadetke angleške vojake, ki so jim bili dodeljeni kot inštruktorji. Topničarji so se zlasti dobro odrezali, tako da so zavezniški oficirji kar strmeli. To pa ni bilo nič čudnega, saj so številni vojaki imeli za seboj celo abesinsko vojno. To se pravi, da so že nosili več kot sedem let vojaške suknje. Jaz, ki sem bil le tri leta vojak, sem se zdel v primerjavi z njimi se novinec. Po napornih vajah smo se zvečer radi zbirali, si pripovedovali in, po našem lepem slovenskem običaju, marsikatero zapeli. Ko smo tako neki večer kramljali, je dejal neki kraški fant: *Veste fantje, že dalj časa opazujem. V našem taborišču se zbiramo iz vseh bivših italijanskih edinic, pa še iz taborišč in tudi politični tkriminalci*, kakor so jih klicali fašisti, so med nami, toda mornarja pa nisem videl še nobenega.* Da ne bi zinil nikdar kaj takega. Takoj se je jezno oglasil postaven fant, ki je po narečju sodeč bil doma iz tržaškega Brega: «Kaj boš ti Kraševec slabo govoril o nas mornarjih. Pojdi v Monopoli, pa boš tam videl, koliko nas je zbranih. Jaz sem tukaj, ker so nujno potrebovali električarja, drugače bi bil že na Visu.* Vsi smo na mah umolknili in se obrnili proti fantu, ki smo ga dobro poznali, saj smo ga vedno srečevali z lestvo na ramah in kleščami v rokah, ko je šaril po taborišču. In še se je jezil mornar, mi pa smo ga na koncu le preprosili, da nam je povedal eno izmed številnih svojih ■ dogodivščin. «Po petih letih križarjenja in bitk na morju, ko smo nekajkrat prišli celo brez dimnikov in jamborov v pristan, so me izkrcali. Takoj so mene in še neke druge mornarje vkrcali na majhen parnik in odpeljali na bližnji otok, kjer smo zamenjali stražo. Na tem otoku ni bilo tako hudo, ker nismo■ biti-v preveliki nevarnosti. Sovražna letala so nas sicer vsak dan bombardirala, toda mi smo imeli globoko v skale izkopana zaklonišča z betonskimi zavarovanimi vhodi. Braniti pa se nismo mogli. Kaj pa smo hoteli pri tako veliki premoči? Tudi oficirji so uvideli, da nam ne bi nič koristilo, temveč le škodovalo, če bi začeli obstreljevati zavezniškg. letala. Otok ni bil velik, od kopnega je bil oddaljen 6 milj ali približno 10 km. Hrano in razne druge potrebščine so nam dovažali s precej velikim vojaškim motornim čolnom. Ko smo šli v bližnje mesto, smo se vkrcali kar na ta čoln, seveda pa smo morali imeti pismeno dovoljenje našega poveljnika. Dovoljenje ni bilo ravno težko dobiti, ker smo se odpravili v mesto le poredkoma, saj tam nismo imeli kaj iskati in pluti po morju ni bilo prav nič prijetno. Nevarnost je pretila iz zraka, morje je bilo skoro povsod minirano in sovražnikove vojne ladje so v tistem razdobju rade napadale. Nekega dne sem si po daljšem času, zaželel na sprehod v bližnje mestece. Kaj hočete, mlad sem še in nedelja je bila. K poveljniku sem šel in ga zaprosil za popoldanski dopust, nakar mi je odgovoril: «Danes ste se pa dogovorili. Saj jih gre več kot dvajset. To je pa preveč.* «Signor comandgnte,* ga prosim, *v mestu sem bil samo enkrat ves čas, odkar sem tukaj.* «Zakaj se nisi prej javil, sedaj jih je že preveč za mali čoln.* Pa se je le omečil in dodal: *Pa naj bo, dam ti dovoljenje, ki ga po predpisih ne bi smel.* Zahvalil sem se in se korajžno odpravil. Bil sem že v čolnu, ko je ves zasopel pritekel za menoj mornar, ki me je zamenjal na straži. Na tem otoku je stražar namreč lahko hodil z enega konca na drugi. Mornar me je zaprosil: *Moj bratranec me je prišel obiskat. Ze več kot štiri leta se nisva videla. Zato te prav lepo prosim, da bi stražil namesto mene.* *Prosi koga drugega,* sem se otresal. *Saj sem, toda komandant mi je rekel, da je najbolje, da greš ti, ker že veš, kako se mora stražiti in mi ne bi bilo treba na široko razkladati. In sedaj ni več časa, ker mora ladja odpluti. Bom pa drugič stražil namesto tebe.* Popustil sem in mu želel prijeten sprehod. čez kakih dobrih pet minut, sem se ustavil ob rtiču, kjer smo običajno prebili med stražarjenjem največ časa. Gledal sem proti našemu čolnu in kar naenkrat sem opazil strašen blisk. Ostrmel sem in zračni pritisk me je skoro vrgel na tla. Ne morem več točno opisati grozni prizor, ki sem ga takrat videl: kosi človeških trupel, drobci mine ter deli čolna so leteli križem po zraku. Takoj smo hiteli s čolnom na pomoč, toda med dvaindvajsetimi možmi, ki so bili v čolnu, ni ostal niti eden živ. Ubogega fanta, ki sem ga nadomestil na straži, pa sem prav jaz privlekel iz morja. Spoznal sem ga po znakih, ki jih je Imel na uniformi, ker tako grozno razmesarjenega človeškega trupla še nisem videl. Peklensko orožje so tiste magnetne mine, ki so jih takrat Nemci posejali po vseh morjih, iz bojazni pred zavezniškim izkrcanjem. Naši reveži so zadeli na tako plavajočo mino. No, vidite, kako sem se takrat rešil. Menda je človeku že usojeno. Naslednji dan nas je sklical komandant. Postavili smo se na mirno in poslušali fašistični tbollettino di guerra*. Na dolgo smo čuli, kako naj bi sestrelili dve sovražni letali. O naših fantih pa niti besedice. Stal sem blizu komandanta, in prav dobro slišal, kako je zamrmral: «ln ta lažna poročila morajo ubogi ljudje odkriti in stoje poslušati.* MAKS PEČAR VLOMILEC JI EVRNIL VID V življenju pogosto pride do tako močnih živčnih pretresov, ki povzročijo take spremembe v človekovem drganiz-mu, da si jih ne vemo razložiti. Pred njimi ostajamo brez besede, in strme iščemo pametne razlage. To je doživel ameriški pilot Roger Minks iz Forth Wortha v Teksasu, ko je nekega dne prestopil prag svojega stanovanja. Zagledal je svojo slepo ženo ležati v predsobi na tleh v mlaki krvi. Ko je po več urah le prišla 't. zavesti in odprla oči, je vsa začudena in skoro prestrašena vzkliknila: «Toda, saj... jaz vendar vidim! Zopet vidim!* * * * Dolgo pred tem je bilo v domu Min-ksovih kaj žalostno. Mlada in lepa pilotova žena, Ginger, je oslepela. Kar tako samo od sebe je prišlo, da je vedno manj videla, da ji je vsak dan bolj legala na oči mrena in svet se je zanjo zagrinjal v temo... Ko je prvikrat potožila svojemu zdravniku, da ji vid nekako peša, je napravil zaskrbljen obraz. A ko je nekega dne, nekaj mesecev pozneje, -vzkliknila prav temu zdravniku: »Toda, doktor, jaz ne vidim nič več!*, je zmajal z glavo in dejal: »Ljuba gospa! Res ste oslepeli, toda še je mogoče, da ozdravite. Ali jaz vam vida ne morem vrniti nikdar več. Samo kak nepričakovan močan živčni pretres, šok, ki bo kot strela z jasnega prišel nad vas, more napraviti ta čudež!» Tedni in meseci so neizprosno, neusmiljeno bežali mimo, ne da bi uboga žena ozdravela. Od zdravnika do zdravnika je hodila, vsa mogoča sredstva je poskušala, a videla ni več... * * * Tistega dne je nekdo pozvonil na vratih. Slepa žena je bila prav takrat sama doma. Mož se je odpeljal na letališče, zato je bila previdna. Ni hotela kar tako odpreti neznancu, ki je zvonil. Stopila je k vratom in odprla linico v vratih ter vprašala, kdo da je. «Delam skupaj z vašim možem, gospa, pa me je poslal sem, da bi mu prinesel nekaj, kar je pozabil doma...» Brez trohice suma in strahu je gospa Ginger takoj odklenila. A tedaj je že tudi začutila, kako so jo neke močne roke pograbile in neznanec jo je že tudi vlekel proti sobi. Nato je čutila močne udarce, ki so kar naprej padali po njej. Nazadnje pa ni udarcev nič več čutila. Omedlela je. Ropar pa je potem začel svoje delo. Odprl je vse predale, prebrskal po vseh omarah in v pisalni mizi. Razmetal perilo, papirje, premikal pohištvo... Po dolgem trudu je našel šest sto dolarjev, dve žepni uri in nekaj nakita S tem plenom je izginil iz stanovanja in pustil ubogo ženo na podu v sobi, kjer je še vedno nezavestna ležala v mlaki krvi. In ko se je kmalu zatem vrnil mož slepe žene z letališča domov, je presenečen obstal pred takim neredom. Vse naokrog po sobi so ležali kosi perila, papir in drugo. Žena tam pa še ni kazala nobenih znamenj življenja. Tako je bil osupel in iznenaden, da nekaj trenutkov ni vedel kaj storiti. Ko pa se je sklonil k ležeči ženi, je opazil, da se giblje. Odprla je že tudi oči... In potem pretresljiv, a hkrati vesel krik: «Toda... Saj vidim! Zopet vidim!» Roger pa ni mogel od prevelikega razburjenja spregovoriti niti besedice. Neznansko je bil srečen, ko se je njegovi ljubi ženi povrnil vid. Vzel jo je v naročje in jo kot otroka nosil po sobi in k oknu... Nazadnje je telefoniral zdravniku in ga prosil, da bi prišel pogledat njegovo ženo. Pravilno je napovedal zdravnik pred nedavnim, ko je dejal, da more mladi ženi vrniti vid le močan živčni pretres. To se je zgodilo v trenutku, ko jo je ropar zgrabil in cdvlekel. v sobo. Tako je ropar z zločinskim dejanjem nehote povzročil čudežno ozdravljenje. POTEM KO JE KREPKO POMAGALA REŠEVATI AMERIŠKI FILM... I bfttili uh eh lilni<ili nteljejev Lani je ameriška filmska produkcija močno občutila konkurenco televizije. Da bi ponovno pridobili filmu izgubljeno veljavo, so se hol-lywoodski producenti odločili povabiti iz Evrope dve najbolj priljubljeni umetnici: Sofio Loren in Mario Schell. S tem so si obetali, da bosta rešili ameriško filmsko proizvodnjo. še se spominjamo, kako bučen sprejem so Američani priredili Sofiji, medtem ko za prihod Marie Schell v Ameriki skoro niso niti ve deli. Listi so takrat pisali, da je »simpatična in nadarjena nemška umetnica prišla v Ameriko tako rekoč po prstih*. Navajali so tudi tedaj veliki honorar Sofije, o honorarju Marie Schell pa se danes nič natančnega ne ve. Pri nas smo Schellovo videli prvič v filmu »Poslednji most*, ki ga je snemala v Jugoslaviji. Prav s tem filmom je tudi zaslovela ter so tako ameriški producenti postali nanjo pozorni. Za vlogo »Gervaise* v i-stoimenskem filmu je prejela na festivalu v Benetkah, ona edina, pokal Vol-pi. Takrat so jo imenovali »Duše filmskega platha*. Do nedavnega je bilo torej čuti o njej samo lepe reči, same slavospeve, samo hvalo. Maria Schell ima sedaj 31 Simpatični nemški filmski umetnici očitajo Amerikanci, da ima pretirane zahteve, da je oblastna, sebična, netovariška To utegne biti za njeno nadaljnje umetniško delo usodno Maria Schell, ko je že postala «diva» let, rojena je bila na Dunaju, kjer je njena mati nastopala kot gledališka igralka. Marijin oče pa je ugleden švicarski pisatelj. Aprila lani se je poročila s filmskim režiserjem Hor-stom Haechlerjem. Nedavno pa so se začeli vratiti proti njej očitki. A-meriški magazin »Time* je objavil obširen članek, v katerem kritizira to nemško filmsko umetnico, ter našteva dolgo vrsto njenih »grehov*. Poznavalci razmer menijo, da je tako pisanje za vsakega umetnika lahko nevarna zadeva, pri Schellovi pa zlasti zaradi tega, ker film »Bratje Karamazovi* ni dosegel pričakovanega u-speha. In pravijo celo, »da če se Maria ne bo temeljito poboljšala in menjala svoje vedenje i pri delu, zlasti do režiserjev, i v odnosu do poklicnih tovarišev, utegne prav lahko doživeti polom...* Se ko je snemala v Nemčiji, je redno pred začetkom dela predlagala razne spremembe v filmu, kar so ji njeni tovariši največkrat u-godili. Saj so vedeli, da je zelo ambiciozna, a tudi sposobna. Le redki režiserji so si ji upali ugovarjati. »Dušica*, kakor so jo povsod nazivali, se je tedaj močno razjezila, in režiser, ki ni bil zadosti trden, je moral popustiti. Tudi pozneje, med samim snemanjem, je pogosto zahtevala nadaljnje spremembe. »Dušica* se je vsekakor dobro zavedala svoje veljave in je včasih čudno trmoglavo vztrajala pri svojem... Drugi tak očitek proti njej je, da je zahtevala, da sodeluje pri vsakem njenem filmu tudi njen mož. »Ali obadva ali nobeden od naju!* je zahtevala ob sestavljanju pogodbe. Neki ateljejski delavec iz Berlina, ki je več let od blizu opazoval Marijino delo in njen odnos do sodelavcev, ig dej 3,1’ »Le čemu je potreben pri njenih filmih sploh režiser! Saj opravi vse sama. A njen partner, če noče plesati, kot ona piska... Morali bi jo slišati, kako zna kričati, naša »ljubka Dušica*. V Hollywoodu se je to nadaljevalo, vendar pa tam niso bili navajeni na take metode :n zato niso hoteli prav vsi njej popuščati. A ko se je prvi večer po prihodu v Ameriko pojavila Maria v dvorani, so pisa; 11 ameriški listi: »Kot bi sence posijalo je bilo, ko je vstopila v dvorano Maria, in zvezdnice, ki so do tedaj blestele, so v hipu zbledele.* Polni so bili hvale glede I njene marljivosti, njenih u-temeljenih predlogov za spremembe, glede njene ne-prisiljenosti, njenega preprostega vedenja, njenih sposobnosti. Na zahtevo, da bo morala vsekakor nekoliko shujšati, je hotela vedeti vzrok. »Tako ste premalo erotični, premalo privlačni!* To je bilo za umetnico le preveč. O tem je pripovedoval režiser Brooks sam' »Stene so se tresle, zobje so mi šklepetali. Kakšna tigrica !» Maria mu je kratko, jasno. glasno in zelo odločno odvrnila: »Gledalci v Evropi gledajo moj obraz, ne pa moje telo!* Toda pozneje je le poskrbela, da je nekoliko shujšala. Med snemanjem filma «Bratje Karamazovi* so s« kaj kmalu vsi prepričali, da je Maria Schell velika umetnica in nadvse resna delavka. Brž so se morali tudi ostali njeni sodelavci prilagoditi njenemu tempu dela, kar je bilo spričo njene žilavosti in velike vztrajnosti ter resnosti, za neka- tere nekoliko težavno. Dela po 12 ur na dan... Na kritiko o njenem vedenju v magazinu »Times, MARIA SCHELL, ko je imela 15 let pravi Maria Schell: »Nihče ni brez napake. Vsekakor je zame tako dolg članek v tej ugledni ameriški reviji priznanje. Le tega ne morem razumeti, da se nekdo čuti poklicanega soditi o mojih čustvih, o moji ljubezni. Edini moj mož...* Maria Schell ima pogod bo s podjetjem MGM, ki jo obvezuje sedem let. Medtem pa bo gotovo še vmes kje drugje snemala. Taka umetnica, kot 1e Maria Schell, ki je zaslovp la kot Gervaise in Grušen ka, v filmih Bele noči, Podgane i. dr., zasluži vsekakor priznanje, čeprav ni morda tako privlačna, kot zvezdnice, ki je vsa njih u-metniška moč v zunanjosti, telesnih oblikah... Prepričani smo, da bo filmska umetnica «z najslajšim smehljajem*, ki je v filmu »Poslednji most* ponesla slavo jugoslovanskega filma v svet, srečno prestala to epizodo, in da je to nič ne bo oviralo pri njeni nadaljnji umetniški poti. OP VELJAVEN OD 25. DO 31. AVGUSTA Oven (od 21.3. do 26-4.) Naj vas ne prizadene preveč neko razočaranje. Prišle bodo še druge mnogo bolj ugodne priložnosti. Obisk dragega sorodnika. Bik (od 21.4. do @24.3.) Vzbudili boste zanimanje, kar bo lahko ne-1 varno za srčni mir. Takoj razčistite neki nesporazum. Hlaidne živce in takojšnji odgovor. Dvojčka (od 21.3 do 20.6.) Krat-kotrajanje depresije bo zamenjala dobra volja. Nekdo vam bo skušal škoditi, vendar se mu ne bo posrečilo, če boste oprezni. Rak (od 21.6. do 22.7.) Nasprotatva na vašem delov-nem mestu, vendar boste našli skupno rešitev. Sence v srcu bodo kmalu izginile. Presenečenje. Lev (od 237. do 22. *.) Ozračje ( CL \ spremenljivo ta-j ko na poslov-\ '** 1 nem kot sentimentalnem področju. Znali boste prestati težjo preizkušnjo in doseči uspeh. Devica (od 23.* do 22.9.) Privlačili boste neko simpatično osebo. Zvezde so Vam zelo prijazne. Pomembni in uspešni poslovni razgovori. Telefonski pogovor. Tehtnica (od 23. 9. do 22.10.) Nezadovoljstvo in trenutne krize. Vse pa bo mini- ' 10. ker boste čuli zanimive u- godne vesti. Predvideva se daljše potovanje. Škorpijon (od 23. 10. do 21.11.) Ugodne izpre-membe. Nova tipanja in zapreke boste premagali s trdno voljo. čaka vas dober nepričakovan zaslužek. čitev. Strelec (od 22.11. do 21.12) Novosti za vaše srce. Znašli se boste na razpotju in sprejeti boste morali važno 'odlo-Zvezde so ugodne za izvršitev načrtov. Kozorog (od 22. 12- do 20.1.) Pr- jetrn dogodki mirno življenje v okrilju družine. Naporno in koristno delo bodo molile-- nekatere zapreke. ®Vc S 'n« ha Vodnar (od 21. do 19.2.) Mnogo obljub, Vendar nič bistveno ndvega. Teden bo normalen, brez večjih novosti in se. bo vse odvijalo kakor po maslu. Ribe (od 20.2. do 20.3.) Neka vaša pobuda bo roifli-la zaslužene sadove. Odločiti se boste morali glede odnosov do neke osebe. Prijetne urice. Ficko ~ piše Maje blo zares forte lepo, ko smo jo mahali J*® Tabra in smo šli nečko po celi cesti, tolko 7« nas. Auti pej so nečko švigali vmes med nam so nam anka mahali ses punjami in forte zasp vali. Ma mi pej nismo nič parajtali, nečko smo naprej menli, se smejali in anka pojali. «Ben, zdaj se pej zares vre dobro zna, da bojo ^ hmali volitve za žepana in anka za Svetnike, ^ ko so vre začenli eden od druzga grdo pisat laka govorit.» «Ja, ja, sej anka mokra Cija piše, da so za uržah kar je slabga prnas, Titouci: za pasje vse dneve in za pešekana, če se kašen auto prbate m zato, ko še niso prnas nardili zakon od slove anks nsklk CUtU, AV OO »HOU /JI /tuo l»U» *'v* ,l|,c' gi n4 Vašem rtjestu že večkrat odvrgli puško Žite pa, da bi želja po avtpriteti ne preši S v S®3 ali celo v tiranijo. ^ i (c J. PIKA-POLONCA: ste oseba, katera si želi v » p*’- izboljšati »voje materialno stanje; uspeh na n* ~ «*- £ pa ne bi zadržali sami zase, ampak bi tudi ® ufjč,*#j koristi. Po značaju s'e dobrosrčni ter si IzpoP® JJr za vse lepo in pri/iačno. Niste si pa še o svojega življenjskega cilja, zaradi česar se sredi dvomov. pog« $p& proti ime. .'DNA VU&TOLOVŠtlNA O EKU ca SAMA NA -MESTO CIM PAmFN) SAMA SEM / KAKO Ml JE "kSSf%č&csajEL-Z£t Al/TO.... TC \KJE j£ ON SAMO... •* NE, MED MRTVECI , Ga ni/ S /pogum, gospodična 1 ^ sedaj je vse minulo /a/^> ODPELJEM VAS NIJ UAOEN. ^ KPAJ .... J (f--------- Nd TeAijevem dom v f -------- takoj pridemV/t, %4ZAJ I PO- W i khimia/alci so' TEDI JE IMEL - pr ai/ / ____ smo kre->zi Brnco pred leti večkrat poslušali na no ih smo tižaški slovenski oddajni po- lei bloka, staji. Sedaj Je obmolknil in na organi zamenjal ga je črnec, ki vsako jo, kateri smo Izletniki pred cerkvijo Goape svete OO VEUKOŠMARENSKj IZLET SLOV Prelepi vtisi s tridnevnega potovanja Po vaseh in mestih Slovenske Koroške »imraj^akai? Tl!” bi n 1 avtobus, ki naj seni ?s PeUal na Koroško, Prib*, • , nemal° zaskrbljen. šaste^f S° Samo sive in ple‘ :eSt . gUve ^ zdelo se mi fcnži 3 Se Pfipravliamo na je 7 ?0t' ženski spol Pelo7el V6Č al! mani * pe- Pot do P7k,nte lase- Dolga je Be Zilske in Rcžne doli- bn' nS?m Si mislil. in če ne radi *Ja' bom° zaspali in za-j,tž. ega tud' malo videli. A no sem se zmotil Komaj je av*-1- sta. SC jct sta avtobus premaknil z me. Zda'i Se °Slasila naša «Oj v sr-arem0>>' iNačela jo je tam ki j., mi avi°busa Grozdana, 6 an poskl'bela za visoke SO Je zač n°te’ Na njem levi tllkm, . *epo sekundirati pri-kem a tMarička' ^ J« v krat- žlvlienu> aZala’ da ima v sebi Prvih Za dVa ve*'kana- iz pobotna 7 P* Se ie oglasila iilabkot altistk ljala °naskal?°r ga predstav' ?xPolag med vila kot Zeask,a’ ki bl Odpra-i .i. altistka za številnej- ljal .kako taznni113*3 skupina. Ce so na m,p^a?o soprani in alti, bo-li ten6 - Seb°j vendar stakni- °Slasil°rja 'n basa> da se bo kar Se poPGln mešani zbor, sem t Je. tud* zgodilo. Imel zbral; 3 0:* vt's‘ da smo se pred n S^areJa* pevci, ki so raznjLn ai leti delovali pri ito Virt PeVSk'b zboiih, kajti Pesrni ^ sledila Pesem tli D’: °- da smo se zna- Jniranji kavi in na-kot daPttrebnesa dima, kant trenil z očesom. vidm i®metro^* ^ meri enajst ki- Pelje l*u,na Tricesima te je t87,r„,da bi bila take ravna, Puške oT ““d izstreljena °ko na ' Tu Pa se že pase sno in levo, kajti Karnj: na Se odpira od tu do . • moraš stopiti v da se r k°n8a pri Pontebbi, k° se h aPS* odpi'e do tedaj, Poti, °* sPet vračal po tej Ovčje 7° nek°l'ko vstran od ‘Ute VaiuS*’ k' so J' nadeli *° Jo turirUna' ^ babnici, ki Po ross 1 “Premenili v Cam- •V° «»«Ub0**? iSka‘ Klinarje-‘Jsni D ’ kjer smo Barkov-PJ' let j 8f d°brimi trideseti-u° doirač7P*Vali’ da naa ni- smo ni pust'll domov in P**Pravli«Sr tobn° ob polnoči *c Pot d0‘-da nastopimo dol-?Sr> Kli^ rsta- se je pojavil ?a bo jp ar '■ 'itrom v roki, *a lep, _,ei at Zadonela na-del sep. 0Venslta pesem. Vi-PlSe’ seda'am° ita,iianske na-Ptaviti J Pa se moram pri-kletstVo a nemške, kajt. pr e-Zen,lji, s. Vlai na naši lepi ras-UgL7diS po njej in nblastmki d^0 1° priali do tako grdih PSibanjih, ki ti aladke Ure izleta> sj 2a s,r.ej kot mogoče pu-Sabo te kraje, ki -so P°polnoma naši, a v "lua ; P°hlepna roka po-?u?ka. 1P nestrpno čaka tre-sled zadnja ?‘žn0 n,';-?aj moreš iti brez- «el Rezjute, ne da J.Njivie ^_S 't° P° ozki cesti t Bhajaii JDr s° se Pred st0 ->ansko košat pod ve*j' 7 *il1,p;'kar deiaj° °b ta, Se danes? k?»PeU do te,mpih misirh smo JSt SO trblškena ainlra odpravili v nekaj minutah, kar se je zgodilo tudi na av strijski strani, in že smo bili v območju belordeče zastave. Menda vendar ne bomo je mali v svojo sredo avtostoper-jevf Vstopila sta namreč oče in sin in pomirili smo se šele, ko nam je Tončka povedala, da je tov. Blaž Singer, tajnik Kmečke zveze za slovensko Koroško, določen za našega v( diča in da nas bo spremljal na vsej naši dolgi poti in nam razlagal vse, kar bomo videli. V resnici smo dobili imenitnega vodiča, ki pozna temeljito vso našo Koroško v gospodarskem, kulturnem in političnem pogledu. Se pred Beljakom smo krenili na levo in ko smo vprašali* kam gremo in nam je vodič odgovoril, da bomo kmalu v Zilski dolini, je Grozdana že navila svojo ploščo in zadonela je lepa »Slovenska mat’ me je rodila«. Ce je niso znali vsi, so pa pritisnili pri značilnem koroškem jodlanju hojla drijori. Ze vidimo pred seboj Drev-lje in Zilsko Bistrico in s tem smo v Zilski dolini. Ko smo se peljali mimo Preseškega jezera, ali bolje rečeno jezer-ca ao se nam pokazali prvi znaki modernega letovanja. Vse okrog jezera so postavljeni šotori, ki se tako lepo odbijajo od zelene pokrajine s svojimi pestrimi barvami. Za danes zjutraj je bil naš cilj Šmohor, zadnja slovenska postojanka v Zilski dolini, kjer smo izborno pokosili in še preden smo dobro prebavili, smo bili že v avtobusu, kajti na sporedu je še obisk velikega kosa slovenske Koroške. Ob povratku nas je tovariš Singer prijetno iznena-dil s svojim mikrofonom, da smo lahko tudi v zadnjih vrstah sledili njegovemu predavanju. Izvedeli smo, da je Zil-ska dolina bolj močvirnata in zato malo rodovitna. Svoječas-nc so se pečali Zilčani s konjerejo, a na žalost nosi ta dolina pečat zaostalosti. Ko smo se vozili pod Dobračem in nam je bilo rečeno, da se je v trinajstem stoletju razklal velik del dobraškega vrha, ki je zasul nič manj kakor trinajst vasi, jo je bar-kovljanski Doktor takoj po-gruntal. Vzel je iz žepa me-tersko mero in ko je iz pre-ceiš-nje daljave premeril povr. šino z gruščem pokritega pobočja, je dognal, da je bila zasuta samo ena vas. Ker je šlo ustno sporočilo skozi ženske, je število zasutih vasi zraslo vsakih petdeset, let za eno, tako' da je naraslo * število do dvajsetega stoletja na Irinajst in če pravi tako Doktor, bo tako tudi držalo. Vrbsko jezero (Foto Magajna) toliko zavpije, kakor da bi stopil s peto na žebelj, za njim pa se oglašajo drugi črnci, ki imajo opravka z bananami. Se do sedaj nisem dognal, če kupujejo ali prodajajo banane, samo to vem, da uh imenujejo približno stokrat. Vsekakor bi bilo potreb, no. da bi se med bananami vsaj tu pa tam zopet oglasil kvintet iz Brnce. Pot nas je peljala mimo Ba. škega’ in pozneje mimo Osoj-skega jezera, kjer se je ponavljala slika, ki smo jo vi. deli ob preseškem jezeru. Šotori na desno in levo, od sonca ogorele postave in na jezeru neštevilo vodnih smučar, jev Spogledali smo se in si rekli: za danes naj bo zadosti, dobro bi bilo, ko bi šli k večerji in tako smo tudi storili. V kratkem smo bili v Po-dravlju, kjer nas je čakalo udebno prenočišče, ki nam ga ie dala na razpolago Slovenska kmetijska šola katero vzdržuje Slovensko šolsko društvo, ki skrbi tudi za Celovški dijaški dom, ki ima i svoj sedež v Trbiški ulici. Na nasprotni strani Dobrača smo gledali visoke gore, ki se imenujejo Ojstrnik, Stol ir. posebno karakteristična pleša Jepe. Do sedaj smo slišali vedno ime Kepa (Kogel), domačini pa ji pravijo Jepa. Saj se imenuje vas pod njo Jepica in ne Kepica, tako je ime Jepa edino pravilno Iz bgljaške ceste nili proti desni skozi in »mo se spomnili kvinteta iz Brnca, ki smo pred leti večkrat poslušali Nad vse prijazni upravnik šole in posestva tov. inž. Nach. bar nas je peljal v lepo urejen hlev, kjer je mukalo dvaj. set glav živine. Na tablah, ki so visele nad kravami, smo brali imena Kobra in Kokra •n ko smo vprašali, če je med njimi tudi Lajka, nas je napotil do konca, kjer smo našli «Sputnika» in «Lajko». Izvedeli smo, da obiskuje to šolo do petindvajset gojencev, ki imajo na razpolago moden no popleskane spalne sobe in lepo jedilnico, v kateri so nam postregli z izborno večer. čitlgu, ki smo ga bili več ali manj potrebni. Ce je v tem prostoru vse mukalo, pa je v bližnjem hlevu vse cvililo. Ko smo vstopili v svinjski hlev, nas je pozdravilo cviljenje komaj zvaljenih prašičkov, s povzdig. njenim glasom se je oglašala prašičja mladina, le tam v ko. lu je mirno sedel kralj te velike družine. Doktor je vzel iz žepa «Primorski dnevnik« in začel računati na njegovih belih robih. Dognal je, da bi ta vladar zadostoval za petsto napolnjenih krožnikov in ko je končal račune, si je obrisal sline, ki so se mu cedile iz ust. Drugi dan na vse ( zgodaj smo se odpravili čez Vrbo v Bilčovs, kjer smo se ustavili v gostilni tov. Ogrisa, podpredsednika koroške Slovenske prosvetne zveze, ik ima svoj sedež v Celovcu na Gasome-tergasse 10. Kaj naj bi se z njim menili, če ne o naših lazmerah, ki so v vsakem pogledu podobne njihovim. Kakor mi, tako se ukvarjajo tudi oni z vprašanjem slovenskega jezika v uradih, šolah in cerkvah, da celo na domu. Tudi oni ustanavljajo prosvetna društva, ki gojijo slovensko petje in dramatiko. Boljše se počutijo kot mi, ker imajo poleg kulturnih ustanov tudi svoja gospodarska oruštva, ki skrbijo za neodvisnost koroških kmetov od tujega kapitala. Pot' nas je peljala potem pod humper-škim gradom skozi spodnji del Rožne doline do Borovelj, ki so bile okrašene z zastavami, saj so slavile štiristolet-rico svojega puškarstva (svoje izdelke prodajajo v triindvajset držav). Po spodnjem Rožu smo nadaljevali pot skozi Zitaroves, Doberloves in Sinčoves do Klopinskega jezera, kjer nas je čakalo kosilo. Bil sem na Klopinskem jezeru pred šestimi leči in sem mogel ugotoviti, da se je razvilo v tem predelu Koroške letoviščarstvo v takem odsb-gu, ki ga druga jezera ne poznajo. Po vodičevem mnenju je narasel obisk kar za štiri sto odstotkov v primeru z zadnjimi leti. Klopinsko jezero je namreč najbolj toplo, saj je v letošnjem letu dosegla voda nekaj nad petindvajset stopinj. Od tu smo jo mahnili skozi Celovec do Vrbskega jezera, ki smo ga obšli po vsej njegovi južni strani. Vrbsko jezero meri v dolžini nič manj kakor 16,500 km, v širini pa ne najožjem kraju 600 m in na najširšem 1,660 metrov. Njegova krasna lega pod visokimi obronki Karavank in stalna temperatura poletne vode, ki doseže do 10 stopinj, sta ga povzdignila med naj-slovitejša evropska letovišča. Na svoji poti ob jezeru smo mogli občudovati moderno stavbo našega hotela »Korotan« in nepopisni živ žav v Vrbi, kamor se vsako leto zateče na tisoče tujcev, ki lahko pridejo v ta kraj samo z napeto listnico. In zopet smo v Podravlju, kjer nas čaka druga večerja m drugo prenočevanje. Danes pa se poslavljamo od lepega Podravja, zato mora končati večer z veselico. Zvedeli smo namreč, da ima neka gostilna postavljen tak avtomat, v katerem železna roka dvigne ploščo in jo postavi na mesto nakar Se začne plošča vrteti. Seveda se je začelo vrteti sta- Zadnja točka našega dolgega izleta je bil ogled vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju in cerkve V popodanskih urah smo sl še ogledali koroški sejem, na krterem je dominiral jugoslovanski paviljon, ki je bil izdelan po načrtu arhitekta Mihevca. Pravijo, da bi. ta paviljon lahko služil zn kakšne kulturne prireditve. Rekli smo si: sedaj pa zado. sti, ker smo videli skoraj vso slovensko Koroško in čas bi bil, da se spravimo domov, saj se klatimo po svetu že tri dni. Vsi smo bili v tem edini in začela se je dolga pot do doma. Pred Beljakom smo si še napolnili tisto praznino, ki j. pravimo želodec in šele sedaj je začel pravi koncert. Pe. ro in staro, ker ni bilo mla- | tem je sledila in ker nismo samo Slovenci ampak tudi Slo. vani, smo šli naposodo po lepe pesmi v Srbijo. Orno goro, Dalmacijo, Hrvatsko, Slovaško, Češko in naposled celo v Rusijo. Grozdana, Marička in tista pobotna tovarišica so jih «žgale» tja do Trsta mi pa smo pritiskali, kar je bilo v naših močeh, kajti vse tri so postale posebno glasne. Ko smo se v Trstu poslavljali je bilo Slišati v glavnem le «na svidenje prihodnje leto!« !«• 1' f«M t Vsa čast Slovenski prosvetni zvezi, ki je organizirala ta nad vse leipi izlet po Koroški in če -bi- imeli izreči kako kritiko, bi rekli: skoraj, da je bilo preveč. Tak izlet bi se lahko skrčil na dva dni in bi lahko bil na programu vsako leto in to ne samo enkrat, ampak celo dvakrat. Prav gotovo bi se zgodilo, da bi se izletniki v avtobusu takole izpraševali: kaj nisi bil ti tudi lansko leto z nami, kajti takih naravnih lepot, kakor nam iih nudi slovenska Koroška, si jih človek rad ogleda večkrat. Ko sem se vračal proti Bar. kovljam, sem začel misliti in s' rekel; poglej, kako je to čudno! Pred sto leti smo imeli opravka z Bleiweissom, pozneje z Einspielerjem, danes vodi koroške Slovence Zwit-ter, petja jih uči Hartmann, tržaške Slovence vodi po Koroškem tovariš Singer, pod odejo jih spravlja tovariš Nachbar, ,na bilčovsicem pokopališču pa sem bral na na grobnem kamnu, da je tam »geboren« in «gestorben» Pe-’er Juritsch in zraven njega tudi pristen Nemec Mikula laka je pač Koroška H. P. lo že več. Priporočljivo bi bilo da bi ob cesti Sempolaj-Gor-jansko postavili ustrezne kažipote. To bi bilo potrebno zlasti na koncu Sempolaja, kjer se pot odcepi v Prečnik in na križišču dega, za solo plese pa je skrbela *okrogla» Mitzi, ki se je stalno smukala okoli Doktorja in ga z lepimi bočnimi gibi vabila na bugi-vugi. Kdo bi se mogel ubraniti taki plezni sireni, ki je pustila doma petnast otrok in sedemnajst vnukov, zato ni čudno, da se je naposled tudi Doktor pustil omamiti in začelo se je vrtenje, ki bi spadalo pravzaprav na televizijsko platno in ne v navadno gostilno. Doktor je pokazal svojo plesno sposobnost, a priznati moramo, da se je tudi Mitzi res moško držala. Večina gledalcev smo podpirali trebuhe, da nam ne bi počili, {ozno smo legli k počitku, s Icljub temu smo bili pokon-c že zgodaj in ko smo se poslovili od prijaznega upravnika in njegove družine, smo začeli že tretji dan potovanja po Koroški. Naša prva pot je bila do Velikovca, da si ogledamo grob padlih partizanov, ki so ga nestrpni povojni esesovci ne samo oskrunili, ampak naravnost razdejali. Kakor pri nas, tako se tudi v Avstriji iztaknejo tatovi, ki so ukradli po! kilograma Kruna, a se ne najde sled za zločinci, ko gre za skrunitev groba. Od tu smo nadaljevali pot do ojstrskega gradu, ki je nekaj edinstvenega. Pot se vije okoli navpič. ne skale in preden prideš do vrha, moraš iti skozi štirinajst vrat in po ravno tolikih mostovih, ki so jih mogočni He-venkuellerji potegnili za seboj in si tako rešili svojo giofovsko kožo, medtem ko so bm podložniki v dolin- predani na milost in nemilost sovražniku. BAZOVICA Tudi letos je prišla v našo vas mlatilnica. Letos je odpravila delo v treh dneh, medtem ko je druga leta mlatila od o-sem do deset dni in tudi več. Temu je kriva samo letošnja suša, ki je uničila skoraj polovico poljskih pridelkov. Bil sem pri mlatilnici in gledal, kakšno žito so kmetje vozili. Lahko rečem, da so bili vsi vozovi, ki so jih pripeljali, skoraj prazna slama, saj so kmetje revno žito pokosili in ga niso niti povezali v snope, kakor so to delali vsa druga leta. Vprašal sem nesatere kmete, kako so z žitom zadovoljni. Odgovorili so mi, da niso dobili povrnjenih niti polovico stroškov, kar so porabili za oranje, gnojenje in vsa druga dela. Nekaj vozov je prišlo Kot znano- )e naš cerkveni tudi iz sosednih vasi. Seveda patron sv. Rok, ki ščiti tudi so se otroci zelo veselili, ko so repentaborsko faro. Se ga do zvedeli, da je v vas prišla stojno praznujemo in tudi le mlatilnica, saj je to zanje do- tps . okrajšan podredni veznik, A. merilo, 42. hčere mož. 43. ijubkost, 44. reka v ZKKR, 46. nasprotje dura, 47. posnemanje, 48. vihrati, frfotati, 48. mi Kuvnost, 56. pristanišče v Jugoslaviji, 51. vrag, 52. nežen, mehek, 53. prav tak, 55. znaK za radij, 56. ptica pevka, 57. živilo, 58. zdravilo proti malariji, 60. rahlo okisan, 62. jugoslovanski prvak v telovadbi, jj. sloven.sk: zgodovinai. 65. orientalski čarovnik, 65. doma-^ za jhya*. 67. izdatek, ,-71. gorenje, blimen! 72 izredno nagei; ,6 vrsta obdelovalne zemlje, 77 števnik, 78. regulirano, 79. električna merska enota, 80. brez glasu, 81. kovinski. NAVPIČNO: 1, pripadnik slovanskega naroda, 2. krajev- ni prislov, 3. zgoden, 4. naznanjen, 5. gozdna žival, 6. hlapljiva tekočina, 7. mestece v Dalmaciji, 8. vrsta lesa, 9. žensko ime (oseba iz «Hamleta»), 10. del avtomobila, 11. ‘duhovnik po srbsko, 12. zemeljska o-brambna naprava, 13. povest, v kateri nastopajo živali, 14. o. črtam, 15. značilna vrsta, 16. žensko ime, 17. glej 80. vod., 25 žensko ime, 26. toda (v narečju), 28. majhen telesni or- gan, 29 pripadniki izumrlega germanskega plemena, 30. podložen z vato. 31. ptič, 32. vsakdanji. 34. signalni drog, 35. j ljubezensko čustvo, pesništvo, j 36. melje žito, 38. drugače, res da 40. majhen kip, 43. vprašal, nica, 44. jezikoslovni pripomo-| ček, 45. skupek čebel, 48. vlo-| žim. prodam, vnovčim, 51. ; zglajene, 54. japonsko vrhnje j oblačilo, 56 popačen. 57. reši-| telj, rešenik, 59, kar je prišito, I 61. začetnici imena in priimka j skladatelja ((Gorenjskega slavč. ! 62, ropot, teptanje, 64. prižnica, 66 vodni hlapi, 87. tekočina, močnik, 68. število, f>9, orenjel izorana zemlja, 70. nadstropje (srb.), 72. alkoholna pijača, 73. manj kot celota, 74. nekatere, 75. italijanska nikalnica. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. PrUt, 5. preslepljeni, 15. IV, 17. rumen, IS. Hrvat, 20. letale. 22 imenik, 24 golim, 26. Menina, 26. nonec, 30. delen, 32. robat, 33. kk 35. reket, 37. iejav, 39. sivo, 40. lat, 42. selen, 44 nagon, 46. Col, 47. emir. 49. curek, 51. krham, 53 ro, 54. dinja, 55. lakaj, 56. majam, 57 nota, 58. Taras, 59 Maver, 60. dn, 61. Ina, 62, Marij, 63. kadet, 64. Leo. 65. ki, 66. Pirej 67. kolec, 68. koks, 69. talon, 70. kamin, 71. brkat, 72. porok, 73. prvak, 74. Bevan, 75 popis, 76. hrast, 77. Mazat, 79. pristaviti, 80. lestvica. NAVPIČNO; 1. priskledniki, 2 rum, 3. umen, 4. tenor, 6. rh, 7. erg, 8. svod, S.lajež. 10. etilen, 11. 11, 12. jem 13. eter, j4. Nanos, 16. vrutolornnost, 18. Nives, 21. kibic, 23. Kekec, 25. mejak. 27. navor, 29. celula-ren, 31. nagrmaden, 34 kamioni, 36. terarij, 38. vohavec, 41. tinta. 43 nekaj, 45. najet, 48. rja, 50. kas, 52. mar, 58. tarok, 59. Malik, 60 dekan, 62 milost, 63. komat. 64 lokati, 66, Pariš, 67. kaosi, 68. krvav, 69. topi, 70. krat, 71. Bert, 72. por, 73. pri, 74. bas, 75. pp, 76. hv, 77. me. kmalu za.te.rn So sirene poli -c/jsklh avtomobilov pretrgale „ i notno ti Smo ... - Tedi jr Ivan Gabrovec Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 24. t.*fl' ob 16.30 na domače pokopališče v Sesljanu. Žalujoča soproga, sin, hčef*' Sesijan, 24.8.1958 vnuki in setra Coriško-benešbt dnevnik dogodki tedna Tri leta obmejnega Prometa »*2n*?,!! Podpisa l«m okZ *porazum« o ma' fcriiki i ,n*m Prometu je Lr /Up0n dr' Bernardi* i miooh^. Je *l sPorazum «ien * !Teni Prometu do-da »* v,em 2 namenom, Mrehn^00*' obojestranskim Ponr?« PTebiva^tva, da se Z7e'VH -««« Poni e jr ’« s0 nastale z novo hilo'ponUPraianje’ kaj bi riti d. nleBovem dobro sto-boij ** ,e sporazum še razil *»>,, il’ je župan iz-žele2niik(,„°nJ*n0st obnovitvi ®«r»o ; • Prometa med se- nem B " }uzno Postajo, obe-»taciteu S*,3e *avzel za vzpo-m'd on .Jetahke0a prometa *>”* llZ'P- in jtzaoslovan- dafclone« i ‘ Prav tako je m, jy ?n kakršnikoli iniciati- fanju odL,tremela po izbol> iavoma n med obema dr-lem podlaOi vedno več-®-ajem« . a sporazuma in Tudi °beh držav. Nova *, Podpredsednik OLO *”«iarU Franc Skok je •^e kJT0darSke in P°li- Sksil je sporazuma. Na- °t>la*ti ° se jnooslovanske tlfe® za vzposta- Krasom j“ y”* zveze med m€B d *" Prstom, za otvo- kov nn Solastniških blo-ctvoritev ff°rifkem Krasu ir GabriJela in ErZčtvim'drl Voredotn. P“Vl*«k zavarovalnine 18 kmete da potijo;"0 okrožnico je vla-rancev v Pr,spevek zavaro-co,ne od , ec,ce bolniške blagovni d ■ ° 1S l'r za vs"k Pfištejei °n <"e se k temu ne Prisil* ^katere dodat-t),aJ, 'ne’. Potem bo mo-blon/. Can kmečke bolni-°Pravline- plačati Po 20 lir Povišek h del°vni dan. Ta ""rovane. pTzdstavljal za za-f' t»o dnh vflik° breme, saj trajne ek pokrajinske •ona [ir °Večal za 3.6 mili- ‘'O' od'7 terih člani- kabina mil,j°nov, ki jih je do imei aosiej prejela, ne bo-Ji>l Pošilio”0 koristi, ker ” Riniu 3° osrednji blagajni 1?» v°Ku', Tka. kakor tudi o NjV. * veuiiu6- Prcprečijo W !llh v industrijskih s* v °do tun RazPrav- 0 načrtu, naj do Prvih Sh -ga spe,jali J,stik a'iša t.,a na PleSi‘ °v, Jej U(D do ostalih 0 tik ob meji. Prebivalci Plešivega so prepričani, da bodo načrt sprejeli, ne vedo pa, kako bo z njegovo izvedbo. Eno je gotovo: hiše so brez vode in jo nujno potrebujejo. Oblasti naj to u-•poštevajo in naj z deli ne zavlačujejo. Za dobo 1Q let bodo podaljšali -lov v občinskih loviščih in razpravljali o znižanju občinskih davkov zaradi škode, ki jo jč mraz lanskega maja. jo po opravkih, je razumlji-vo, da se je s tem število prehodov čez mejo še povečalo. PSDI in prosta cona Goriška sekcija PSDI je pričela na svojem sedežu proučevati ob udeležbi članov in simpatizerjev pravilnik o u-pravi proste cone. Sekcijski tajnik Fantini je prečital besedilo nekaterih členov, okoli katerih se je razvila živahna diskusija. Vanjo so posegli oav. Devetag, Candussi, Ponti-ni, odv. Anversa in drugi. Diskusija o ostalih členih se bo nadaljevala ta teden. «»------- Srečolov v korist ECA Včeraj dopoldne so otvorili srečolov v dvorani Petrarce v Gorici. Zanj vlada veliko zanimanje, zlasti še, ker bodo srečne roke lahko dobile televizor ali motorno kolo. Srečke se bodo prodajale dva tedna. Srečolov bo v korist ECA. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letali- gramov (fantki 3158, deklice 3094 g). Zabeležen je bil zelo zanimiv pojav: na vsakih 100 rojenih deklic se je rodilo 133 dečkov. Noben otrok se ni rodil mrtev. V maju je bila v tem letu najmanjša u-mrljivost. Umrlo je 33 oseb Povprečna starost umrlih moških je bila 61 let, žensk 66 Največ smrtnih primerov povzročajo bolezni krvnega obtoka (33.3 odst.), 27.3 odst. zaradi raka itd. Na področju občine je bilo 29 prometnih nesreč, v katerih je bila ena oseba ubita, 17 pa ranjenih. 37.7 odst. nesreč se je pripetilo med avtomobilom in motociklom, med motocikli je bilo 10 odst. nesreč. Največ ranjenih (25.5 cdst.) je zaradi trčenja motociklistov in pešcev. Ker sta bili taki nesreči samo dve, r.am ta odstotek pove, da sta bili ti dve nesreči zelo hudi Ce se upošteva, kako’ je do nesreče prišlo, potem nam statistika pove, da se je 72 cdst. nesreč pripetilo med vožnjo. Na drugem mestu (10 odst.) so nesreče, ko je vozilo zapeljalo s ceste. Največ nesreč je zaradi prehitrega zaviranja. V teh nesrečah ni bila ranjena nobena oseba. Po 17 odst. nesreč je bilo zaradi prevelike brzine in zaradi nespoštovanja prednost: slopje in da bodo, ko bo dograjeno, ponovno sprejeli odpuščene delavce a da je ta čas še daleč. Delavska zbornica je s svoje strani zahtevala sklicanje sestanka med sindikalisti in upravniki podjetja. «»------- Velik promet s propustnicami Konec tega meseca zapadejo sedanje propustnice. Mnogi so si že preskrbeli nove, prav tako pa je še veliko takih, ki hočejo izkoristiti vse prehode, šele potem bodo napravili prošnjo za novo. Ker hočejo vsi «do kraja« izkoristiti propustnice, je te dni na obmejnih blokih zelo velik promet. 2e dolgo časa stražniki na obmejnih blokih niso imeli toli!» dela kot včeraj. Ker je bila L,- . . . . , poleg tega tudi sobota, a''to™ ■ ’ nnlnieninn Ua>i natb Dontn ljudje pogosto hodijo čez me- odst.) so povzročili pešci 3 neprevidnim prečkanjem ceste. Normalno se pripeti največ nesreč ob nedeljah. V maju pa je bilo največ nesreč ot četrtkih čez dan, ker sta bi- največ ponesrečencev. «»------- Trčenje dveh motociklov Ob 21. sta se v Ulici Garza-rolli zaletela dva. motocikla; prvejja je vozila Ormela Co-stiera iz Ulice Mazzini 4. dru- , šču zabeležili najvišjo tempe-povzrocil i raturo 25,6 stopinje, najnižjo ‘pa 14.8 stopinje. ŽU. Pri nesreči si je Costiera zlomila desno nogo in se potolkla po telesu, Černič pa si je ranil despo gpko. Oba so z »Silnim avtom odpelji'' bolnišnico Brigata Pavia, r—(<».-------------- Plesne prireditve Danes zvečer so v Gorici na vrsti kar trije" plesni večeri. Na Gradu bodo plesali na letnem plesišču ob zvokih orkestra Cosmaro. V teku večera bodo izvolili «Najlešo graščakinjo«, ki bo kot nagrado dobila enotedenski dopust v Li-gnanu. V Grofovem parku v Podgori pa bodo prisotna dekleta, ki bodo dobila v dar piščalke, s temi izvolila «najlep-šega princa«. V Podturnu pa se bo danes zvečer nadaljevala domača šagra na lesenem brjarju. Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Uporna zemlja«, P. Finch in M. Ure, cinemascope v barvah. VERDI. 15.00: »Diana, be)a sužnja«, M. Michael in k Battaglia, barvni film. VITTORIA. 15.30: «V cesarjevi službi«, R. Risso in M. Noel, ciričmasčope v barvah. CENTRALE. 15.00: «Pokol pri Velikih vodnjakih«, B. Sullivan, M. Selman; cinemascope v barvah. MODERNO. 15.00: »Zgodilo se je v kaznilnici«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani Gosposka ulica 12, tel. 22-68. 5. dan evropskega atletskega prvenstva 3 zlate kolajne za Poljake 2 za Nemce in 1 za Angleže Jugoslovan Lorger dosegel najboljši čas v polfinalu na 110 m Italijanske štafete izvrstne v predtekih ovire STOCKHOLM, 23. — Peti I ne bi kdo izmed njih poslu dan evropskega atletskega pi-j zeval zloglasnih dvojnih pod platov. Minimalno normo 193 so precej lahko preskočili vsi in med njimi tudi Jugoslovan n ir : • x Ta _____ venstva je potekel v znamenju triumfa poljskih atletov ki so osvojili 3 o.d šestih zlatih kolajn, za nameček pa še eno srebrno. Dve zlati kolajni in 1 ^rebrno so dosegli Nemci, 1 zlato, 1 srebrno in 1 bronasto Angleži, Rusi pa »o se »morali zadovoljiti« s tre mi srebrnimi in dvema bronastima kolajnama. Po eno bronasto sc dosegle še Fran cija, Češkoslovaška in Islandija. Za nove prvake evropskih prvenstev so .bili danes proglašeni: Poljaki: Kryszkowiak (5000 m), Janiszetvska (200 m), Schmidt (troskok), Neme? Germar (200 m) in Wemerje va (krogla) in Anglež Rosve (krogla) Današnja tekmovanja je še bolj kot včeraj motil dež ki je zelo pokvaril tekmovalne steze. Kljub temu pa je glavnim točkam prisostvovalo do 20.000 _ gledalcev in med njimi tudi švedski kralj. Tekmovanje se je začelo s kvalifikacijami v skoku v višino in sodniki so vsem tekmovalcem pregledali sprinterice, da se KOLAJNE Zlata Srebr. Bron. SZ 8 14 6 Poljska 7 2 I Anglija 5 2 4 Nemčija 4 4 10 CSR i 1 1 Finska 1 — Romunija 1 — Švedska — 1 1 Italija — 1 — Bolgarija — 1 — Norveška — 1 — Madžarska — 1 Švica — 1 Francija — 1 Islandija — — 1 TOČKE SZ 185, Nemčija 108, An- glija 89. Poljska 86, CSR 21, Švedska 16. Italija 14, Finska 12, Francija 11„ Ma- dzarska 11, Švica li, Ro- munija 8, Nizozemska 5, Norveška 5. Bolgarija 5, Islandija 4, Jugoslavija 2. Marjanovič, Italijana Cordo-vani in Roveraro pa sta i> nerazumljivih razlogov odstopila. Sledili so kvalifikacijski meti v kopju. Italijana brata Lie-vore sta se kvalificirala ob prvem metu, favorit Poljak Sidlo pa šele ob drugem. Zelo zanimiva sta bila polfinalna tekma na 110 m z ovirami. V prvi skupini je brez težav zmagal Nemec Lauer, izpadel pa je Tržačan Švara. V drugi skupini je triumtirai Jugoslovan Lorger, drugi pa je bil Mazza. Lorger je dosegel najboljši čas dneva in za jutri se obeta velika borba med njim in Nemcem za zlato kolajno. V krogli za ženske je. nepričakovano zmagala Nemka Werner z novim rekordom prvenstev. Jugoslovanka Usenik je bila z dobrim metom osma V finalu na 200 m za ženske »ta morali Rusinji Itkina ir Zabelina prepustiti prvi mesti Poljakinji Jams«ewski in Nemki Sadau, v finalu ng 200 za moške pa je zmaga* tavorit Nernec Germar. Troskok je bil spet domena Poljaka Schmida, zelo slabu pa sta skakala oba Italijana. Cavalli je zasedel šele 12 mesto, Gatti pa je bil zadnji (18.) Znatno boljši je bil Me-coni v metu krogle s 5. mestom. V tej disciplini je nepričakovano zmagal Anglež Rovve z novim rekordom pr venstev, favorit in evropski rekorder Skobla pa je bil šele tretji. Izredno napet je bil tek n» 5000 m. Favoritov je bilo več toda Poljak Kryszkowiak je zmagal z avtoriteto. Sledili so predteki štafet, v katerih so se posebno lepo u-veljavili Italijani, ki so se povsod kvalificirali v finale. Prvenstvo se bo zaključilo jutri, ko bodo razdelili še 9 naslovov. Glavno zanimanje velja za maratonski tek, v ka- izmed velikih favoritov goslovan Mihalič. Ju- nov) 3T3”2; 3. Italija (Fossati, Fraschini, Scavo, Panciera) 3’13”3; 4 .Finska (Strand, Re-kola, Rintamaki, Hellsten) 3'13”4. 2. skup.: 1. V. Britanija (Sampson Mc Isaac, Wrigh-ton, Salisbury) 3’13”4, 2. Švedska (Lindgren, Holmberg, Jonsson, Peterson) 3’14”6, 3. Poljska (Swatowski. Jakuboiv--Ki, Kazmierski, Makomaski) 3’14”9, 4. Švica (Urben. Gal-liker, Waegli. Weber) 3’15”3. ŠTAFETA 4x100 m ZENSKE (prve tri iz vsake skupine v finale: 1. skup.: 1. Nemčija (Wein-meister, Sadau, Berkemeyer, Mayer) 45"9, 2. Italija (Valenti, Bertoni, Musso, Leone) 46"2, 3. Poljska (Hojnacka, Janiszevska, Jesionowska, Bi-bro) 46”5, 4 Švica (Frisch-knecht, Merz, Bolliger, Fischer) 50”8. 2. skup.: 1- SZ (Krepkina, Kepp, Poljakova, Maslovaska-ya), 2. Nizozemska (Bloem-hoff, Spijk, Man Kuik, Bilje-veld) 46‘T, 3. V. Britanija (Wejton. Hyman, Devv, Quin-ton) 46”3, 4. švedska (Lund-strom. Johansson M.. Johans-son U., Martensson) 47”3, 5. Francija diskvalificirana s. časom 47”2. ŠTAFETA 4x100 m MOŠKI PREDTEKI (prve tri iz vsake skupine v finale): 1. skup.: V. Britanija (Rad-ford, Sandstrom, Segal, Brea* cker) 40”9, 2. SZ (Tokarev, Ozolin. Konovalov, Bertenjev) 41 ”1. 3, Frapcija (Dohen, Ca-price, Lissenko, Delecour) 41”c, 4. Poljska (Branowski, Foik, Zielinski, Schmidt) 41”3, 5. Švica (Weber E., Muller, Wehr!i, Weber R.) 42". 2. skup.: 1. Italija (Cazzola, D’Asnach, Berruti, Mazza) 40”9, 2. Nemčija (Malendorff, Hary, Futterer, Germar) 41", 3. CSR (Jenaček. Iluščak, Mandli. Kynos) 41”1, 4. švedska diskvalificirana, 5. Madžarska diskvalificirana. 5000 m FINALE: 1. Krszyskowiak (Polj.) 13'53”4, 2. Zimmy (Polj.) 13’ 55”2. 3. Pirie (V.B.) 14'01”6, 4. Clark (V.B.) 14'03’'8, 5. Srti-nuk (SZ) 14’05”6, 6. Iharos (Madž.) 14’07”2. 7. Jurek (CSR) 14’12”2, itd. KROGLA MOŠKI — FINALE: 1. Rowe (V.B.) 17.78 (nov rekotd prvenstev), 2. Lipcis (SZ) 17,47, 3. Skobla (CSR) 17,12, 4. Lingnau (Nem.) 17.07, 5. Meconi (It.) 16,98, 6. Loš- nikov (SZ) 16,96, 7. Varju (Madž.) 16,77, 8. Sosgornik (Polj.) 16.65, 9. Urbach (Nem.) )6,65, 10. , Artarski . (Bolg.) 16,48. ll.Kwiatkowski (Polj.) 16,32. 12. Plihal (CSR) 16,26; 13. Lucking (V.B.) 16,02, 14. Thprsager (Nem.) 15,88. 15., Ca; kanikas (Gr.) 15,74. TROSKOK — FINALE: 1. Schmidt (Polj.) 16,43 (nov rekord prvenstev), 2. Rjakov-ski (SZ) 16,02, 3. Elinarsson (Isl.) 16, 4. Marcherzyck (Polj.) 10.83, 5. Battista (Fr.) 15,48, 6 Rahkamo (Fin.) 15,18, -7. Stiaus« (Nem.) 15.11, 8. Ran-tala (Fin.) 15,09, 9. Krupala (CSR) 15,07, 10. Gourgouchi-nov (Bolg.) 14,91, 11. Norman (Šved.) 14,87, 12. Cavalli (It.) 14.84. 13. Ericson Šved.) 14.79, 14. William (Fr.) 14,62, 15. Hofstede (Niz.) 14.49, 16. Sfi-kas (Gr.) 14,34, 17. Hinze (Nem.) 14,26, 18. Gatti (It.) 13.80. Danes NEDELJA 24. AVG. 14.00 TEKI: maraton (finale), 1500 m (finale), 110 m ovire (finale), štafeta 4x100 m moški (finale). štafeta 4x400 m (finale). 800 m ženske (finale), štafeta 4x100 m ženske (finale). SKOKI: višina moški (finale), METI: kopje moški (finale). 17.15 Zaključna svečanost. Vaterpolo pred Budimpešto Jugoslavija - Italija 5:4 ZAGREB, 23. — V okviru priprav za evropsko prvenstvo v Budimpešti, je pinoči jugoslovanska va-terpolo reprezentanca premagala italijansko s 6:4 (4:2). imiiMiMMMMiiMiiiiililitiiiiiilimiiiiiMimiiiiimfniiiiliHiiililllilimHitiiitimiimiimtimtiiimiilMiiiiililliiiliMitiiiiiiiiiiittiiiiHlililiiiiiiiiiHii Medconski šahovski turnir M ni nit e vič premagal Canlcssa Gligerič prekinil oni Prva zmaga Fuesterja • Poraz Szaboja • Ruski mojstri prekinili Tehnični rezultati VIŠINA — KVALIFIKACIJE (minimum 1,93): Kialifikacirali so se: Marjanovič (Jug), Amiet (Sv.) Dahi (Šved.), Ahonen (Fin.), Stepanov (SZ), Pettersson (Šved.), Sahiner (Tur.), Fair-brother (V.B.), Lewandowsk (Polj.), Lansky (Tur.), Salmi-nen (Fin.), Kačkarov (SZ), Puli (Nem.), Fabrykowsxi (Polj.), Elbogen (Tur.), Pfeil (Nem.). Izločeni: Miller (Nemčija) 1.85, Hermann (Fr.) 1.90. Odstopili so: Bo-do (Madž.), Marsellos (Gr.). Medovaraszky (Madž.), Cordovani (It.), Roveraro (It.). KOPJE — KVALIFIKACIJE (minimum 67 m): Kvalificirali so se v prvem turnusu: Schenk (Nem.) 72.70, Juisma (Fin.) 71,76. Danielson (Norv.) 70,57, C. Lievore (It.) 70,30, G. Lievore (It.) 70,22, Vallman (SZ) 69,80. Radziwo-l owicz (Polj.) 69.54, Syrova‘-ski (Fr.) 69,48. Hellgren (SVed.) 67,40; v drugem turnusu: Fridriksson (Šved.) 73,90, Sidlo (Polj.) 73.41, Kul-esar (Madž.) 69,95, Macquet (Fr.) 67,79, Rasmussen (Norv.) 67,35; v tretjem turnusu: Kuznecov (SZ) 68,54. Izločeni: Van Zeune (Bel.) 59,43, Will (Nem.) 65.36, Laine (Fin.) 66,58, Smith (V.B.) 65,35. 200 m ZENSKE — FINALE: Janiszewska (Polj.) 24”l, 2. Sadau (Nem.) 24”3, 3. Itkina (SZ) 24”3, 4 Zabelina (SZ) 24”6, 5. Stbnick (Nem.) 25"7, Paul (VB.) se ni kvalificirala. 200 m MOŠKI — FINALE: 1. Germar (Nem.) 21”, 2. Segal (V.B.) 21”3, 3. Delecour (Fr.) 21 ”3, 4 Mandlik (CSR) 21"4, 5. Brightvvell (V.B.) 2!’’9, i. Konovalov (SZ) 22”. 110 m OVIRE — POLFINALE (prvi trije iz vsake skupine v finale): 1 skup.: 1. Lauer (Nem.) 14”5, 2. Hildreth (V.B.) 14”9 3. Mihajlov (SZ) 14’’9, 4. OJ-sen (Norv.) 14"9, 5. Švara (It.) 15", 6. Kamerbeek (Niz.) 15”1. 2. skup.: 1. Lorger (Jug.) 14”4, 2. Mazza (It.) 14”7, 3. Johansson (Šved.) 14”8, 4. Dohen (Fr.) 14’9, 5. Marsellos (Gr.) 15”, 6. Brand (Nem.) 15”3 KROGLA 2ENSKE — FINALE: 1. Werner (Nem.) 15,74 (nov rekord prvenstev), 2. Cenke-vie (SZ) 15,54, 3. Press (SZ) 15,53, 4. Lue-ttge (Nem.) 15,19, 5. Allday (V.B.) 14,66, 6. Coma (Rom.) 14,55. 7 Kluie (Nem.) 14.48, 8. Usenk (Jug.) 14,20, 9. Halkier (Dan.) 12.92. 10. Saenen (Bel.) 12,05, 11. Poit (Avst.) 11,74. 12. Frisch-knecht (šv.) 11,50. Bognar (Madž.) odstop. ŠTAFETA 4x400 MOŠKI — PREDTEKI tprve tri iz vsake skupine v finale: 1. skup.: 1. Nemčija (Kauf-mann, Poeischke. Kaiser. Haas) 3”125; 2. SZ (Gračev, Krivošev, Nikolski, Rabma- Oo sledn »a s popolnoma belimi lasmi, ki mi je ne-^il ? staien „ Močno me je spominjal na Pepija, bil je Vt>t^šaialt° -ie trm1 *pri Jezuitlh»- Od Onorta sem se bil na-Da ravnati s takimi tiči, in osorno sem ga '« 8oT“ stranT',‘“je stal Pri Onoriu; toda ni mi bilo mogoče. i0 dv 5^'i na ^°,.me vpraševali za nasvete, posebno tisti, N is Pa h°čete? ^ Kič. Poi61^.®e Poberite! MeTvl-nrMi tako govorili a w bil debel trgovec, debel na trebuhu in sem prav tako debelo cigare. Zdaj pa iste* v* Tai,‘‘a vač sem prav tak t^iai °>e da sa odvržete. kri*!0 Podmv!^inila osornost. Dal sem mu čik in ga rn^iive ' slabi Pn°stlh- Dolgoletna, uspešna trgovina, po-Uv- 1 dBmen’ce t ’ neko prenagljeno jamstvo, konkurz, hčerj šhiti 'yA° je odsedel leto dni zapora, se ni več "a za katp6fno z nov8 se vrača k »Jezuitom«. Ima Pa _je mnogo žrtvoval in ki živita v dobrih nočeta oljudni ______ ____ _ ‘gareto, pa je nimam, ker sem odvisen od čru‘.‘!u dai^^ki r^;weca Poznati- Večna zgodba o kralju ‘Ugj^uai CelQ* poljudni izdaji. Opravičil sem se mu, da V kovčku sem imel še precejšnjo količino jugoslovanskih cigaret, toda Tugomer II. mi ni bil dovolil, da jih vzamem s seboj v celico, češ da bom cigarete lahko kupil po «spesi». Vsako jutro po «ariji» pride namreč paznik in zapiše, kaj kdo hoče nakupiti; potrošek se odbije od jetnikovega pologa v pisarni. Ta postopek se imenuje «spesa>. Beseda pomeni potrošek, izdatek ali tudi nakup. Ker je dovoljeno v celicah kaditi cigarete kupljene po «spesi», imam Tugomerja II. še danes na sumu, da mu je bil kak prodajalec tobaka posebno pri srcu. Malo me je to brigalo, ampak denarja nisem imel, da bi cigarete kupoval. Sinoči in danes zjutraj so me zalagali s cigaretami tovariši v celici, posebno Onorio ih Pepi. Ko sem Pepiju hotel odkloniti, češ da je sam revež, je dejal: Le vzemite! Gigi skrbi zame. Potem bom pa jaz za njega. Tovarištvo med jetniki je naravnost vzorno. Ko je tretji dan mojega bivanja »pri Jezuitih« robijaš, ki je bil prišel iz Kopra in „e čakal v Trstu, da ga odpremijo v drugo ječo, dobil od svoje v Trstu živeče sestre paket z grozdjem, breskvami, cigaretami itd., je takoj napravil devet točno enakih kupčkov — delil in meril je dobre pol ure — in vsakdo v celici je prejel svoj kupček, tudi moj nesimpatični Nemec iz ljubljanskega »rožnega venca«, ki je neprestano ždel na svoji postelji in ni imel z nikomer stika. Takoj po »ariji« se je oglasila v naši celici »spesa« Na razpolago so bile cigarete in tobak, grozdje po 6 lir kilogram in mleko po 4 lire liter. Kaj naj počnem s svojimi desetimi lirami? Cigarete moram imeti. Vzel bom najslabšo vrsto, »popolare« (ljudske); cena je bila lir 1.20 za 10 cigaret. (Danes, ko to pišem, je cena 2 liri). Dvajset cigaret «popo-lari« stane lir 2.40. Grozdje bi strašno rad imel, ker mi je grlo suho od zatohlega zraka v celici; toda grozdje je luksus, tega ne zmorem. Tudi lačen sem namreč. Od včeraj zjutraj, ko sem v Postojni pojedel kos kruha ob vodeni kavi, nisem bil še ničesar zaužil. «Aria» pa mi je priklicala apetit. Po temeljitem preudarku sem se odločil za pol litra mleka Kruha sem imel. Tako sem porabil skoro polovico svojega kapitala. Kaj bo, ce ne pride pomoč? Kakor so mi povedali, ne bom mogel pričakovati odgovora na pismo pred petimi dnevi S svojimi desetimi lirami moram torej izhajati celih pet dni in že prvi dan zapravljam dvakrat toliko, kolikor bi smel. Moral bom varčevati v prihodnjih dneh. Moje delo me je vedno pošteno hranilo in nikoli nisem se imel takih malenkostnih računov. Toda še noben denar v življenju mi ni pripravil toliko skrbi, obenem pa tudi toliko užitka in zadoščenja kakor teh Martinovičevih 10 lir. Gospodaril pa sem tudi imenitno: Ko sem v četrtek, dne 4. septembra 1941, odhajal, mi je Tugomer I. izročil preostanek 2 lir. Tisti dar. sem imel še velik izdatek: Papir za pismo in ovitek sta stala 20 stotink, znamka 30 stotink, skupaj pol lire. Pisal sem na hodniku, ki je bil trikrat bolj prijazen ali bolje: trikrat manj neprijazen nego celica. Pridružil se mi je tovariš iz celice, ki me je, sam nepismen, naprosil, naj spišem tudi zanj pismo. Ko je videl, kako mi leti pero po papirju, me je prijel za roko: — Za boga! Pišite počasi! Tako bova več časa na hodniku. Paznik, ki naju je nadzoroval pri pisanju, je bil videti pnjazen. Ali bi ga naprosil, naj mi izroči moje cigarete iz skladišča? Samo če ne bo to kak Tugomer III.! v svojem življenju sem bil že v avdiencah pri visokih gospodih: ministrih, predsednikih, načelnikih itd. Toda na nobeno avdienco se nisem -tako pripravljal kakor na to s tem paznikom, ki sem ga osumil «tugomerstva». Ko sem tako dvomil in razmišljal, sem opazil, da sta kazalec in sredinec na paznikovi roki rumeno okajena. Ha! Kadilec je! Korajžo, Mikula! Prav počasi, po odvetniško tehtajoč vsako besedo sem začel: ~ Gospod paznik! Imam veliko prošnjo do vas. Glejte, danes sem si naročil na «spesi» dva paketa cigaret. Naročil' bi vsak dan po en paket za vsakega tovariša v celici, če bi imel denarja. Trenutno ga nimam; ko mi dospe, se’ bo to tudi zgodilo. Imam pa v kovčku dobre cigarete. Rad bi se oddolžil tovarišem, ki so me do zdaj zalagali. Vi ste gotovo kadilec in boste razumeli to. Dovolite mi. da dvignem cigarete iz kovčka! Večno vam bom hvaležen. »•Sns? v2™rhc111 ~J» ponudili sobesedniku Sicer na nn * ?epa’ ne da b kadilca. Paznik je rekel: svetu kadilec razumi — Ko končate pismo, bova šla v mae»zin — Ne ne.6^6 UStraŠU in je hUel ugotavljati: _ ye> ne! Tega nisem mislil. 22? fS'™ ~ r pripovedovanjem se je močno razgovoril 8 ** med RIMSKA MAMICA — Vedeti morate, — je začel Onorio — trgovine opoldne povečini zaprejo Nekeca dne n* V ml! nič boljšega v načrtu in sklenil sem da nisem. lniel delikatesno trgovino na Ulici Nazionale ^,p v. bogato železnem roloju sem odprl z enim »amta nrui^VniC°K na štabno sem dvignil rolb ne meneč se za rop£. Kdor me^fe videl, si je moral misliti, da sem gospodar ali kak uslužbeneV (Nadaljevanje sledi). TRST, nedelja 24. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 201 (1016) Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovi*1^ UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nat«. — TELEFON »3-IM IN S4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir’ ^ Založništvo FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: ^^13.37$ tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani Prva neuradna reakcija Moskve na sporočila Minglona in Londona d jedrskih eksplozijah Tass obtožuje ZDA in Anglijo nove zavlačevalne taktike Seplembra eksplozija francoske bombe? «Le Monde« predlapa celo, naj bi izdelovali «evropsko» alomsko orožje MOSKVA, 23. — Ameriškega in angleškega predloga za pogajanja o ustavitvi jedrskih poizkusov niso v Moskvi še uradno komentirali.Agencija TASS pa je v svojem komentarju med drugim poudarila, da so ZDA od aprila do junija napravile 32 jedrskih eksplozij, od katerih so javile samo 14. Agencija pravi dalje, da je ameriški predlog o prekinitvi poizkusov «nov korak v zavlačevalni taktiki*, ki so jo Američani uporabljali tudi glede razorožitve. Tassov komentar pravi dalje: «Do 31. oktobra no- —■—— čejo Američani in Angleži nadaljevati svoje jedrske poizkuse in s tem škodovati vsemu človeštvu. Ugotoviti je treba dejstvo, da je Velika Britanija prav istega dne, 22. avgusta, napravila novo poizkusno eksDlozjin "3 Božičnih otokih. Vsaki neprr stranski osebi je jasno, da ni objektivnih vzrokov proti prenehanju jedrskih poizkusov ali proti dejstvu, da ZDA m Velika Britanija ne bi sledili sovjetskemu zgledu v tem vprašanju, ki se tiče vsega človeštva.)) Spričo tega se vodilni krogi ZDA in Velike Britanije poslužujejo novih spletk. Njihovo obnašanje nasprotuje interesom vseh narodov.« Komentator moskovskega radia pa je v svoji angleški oddaji, namenjeni Jugovzhodni Aziji, izjavil, da včerajšnja angleška jedrska eksplozija na Božičnih otokih dokazuje »protislovje med besedami in dejanji, ki je še posebno očitno po zaključku konference strokovnjakov v Ženevi, ki so prišli do soglasnih zaključkov, da je mogoče ugotoviti sleherno jedrsko eksplozijo« V pričakovanju uradnega odgovora sovjetske vlade pa poudarjajo opazovalci, da je Sovjetska zveza večkrat pozvala zahodne države, naj sledijo njenemu zgledu in prekinejo svoje jedrske poizkuse. Zahodne države so zahtevale, naj se prej ugotovi, ali je mogoč učinkovit nadzorstveni sistem, in naj bo sporazum o prekinitvi poizkusov povezan s tem sistemom. Ker je že nevska konferenca ugotovila, da je učinkovit nadzorstven-sistem mogoč, sta ameriška in angleška vlada morali pae vsaj formalno «pokaza-ti dobri voljo«. Ker pa se obvezujeta da bosta poizkuse prekirfib takoj ko se bodo začela za devna pogajanja, je pričako vati. da bo Sovjetska zveza ta pogajanja sprejela, čeprav je ona 'brezpogojno prekinila svoje poizkuse. Težave še vedno prihajaj' s francoske strani, ker hoče Francija na vsak način imet. svoje atomsko orož'e. Danas, nji «France Soir« piše, da s. v teku priprave za eksplozijo prve atomske bombe, k-bo septembra ali v prvi pe lovici oktobra v alžirski Sahari. I.ist pripominja, da br do za prve francoske atomske bombe uporabljali pintom' Omenjeni list pravi dalje. • neral De Gaulle je danes ori-žel iz Tananarive v Brazzaville v francoski ekvatorialni Afriki. Pierre Pflimlin oa je skupno z, drugimi par. amentar-ci odpotoval z letalom iz Tananarive na obisk v razne pokrajinske prestolhiee na Ma-dagaskariu Na sprejemu na visokem jr«, misariatu je De Gaulle dejal, da se pripravlja skupnost a-friških in metropolitanskih o-zemelj kajti vsako ozemlje se bo vladalo in upravljalo samo. Skupna bo samo diplomacija, obramba in denar. «V tem je velika reforma, ki jo hočemo izvesti,* je dejal De Gaulle. Ce hoče kdo biti sam, potem je mnogo verjetnosti, da utone. Zaradi tega se morajo ljud.ie združevati in zato mora povezava med prekomorskimi ozemlji in Francijo tvoriti pra- vo skupnost. S to reformo pa mora priti sprememba nekaterih ustanov v sami Franciji, če ljudstvo to hoče,« je dejal De Gaulle, ki je nadaljeval, da je v tem priložnost za nov začetek, od katerega naprej bo Fran-ija in ozemlja, ki se ji bodo hotela pridružiti koraka, la skupaj. Potem je general govoril še o ponosu Francije nad vsem LONDON. 23. — Tri zahodne države so danes poslale Sovjetski zvezi noto, s katero predlagajo obnovitev diplomatskih razgovorov v Moskvi za sklicanje konference na najvišji stopnji. Tr: note, ki so enake, so bile izročene včeraj sovjetskemu zunanjemu ministrstvu. Note odgovarjajo na sovjetska pisma od 15. julija, s katerimi je sovjetska vlada predlagala sklenitev pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med vsemi evropskimi državami in ZDA. Zahodne države se sklicujejo na svoje predloge od 31. maja v zvezi s težavami, ki so nastale s tem. da sta Vzhod in Zahod predložila vsak svoj dnevni red za morebitno konferenco najvišjih. Zahodni predlogi so omenjali dnevni red petih toč. Velika Britanija izjavlja v svoji noti, da pričakuje sovjetski odgovor na te predloge. »Hkrati, nadaljuje nota, je treba z obžalovanjem ugotoviti, da so pripravljalni razgovori v Mo.-kvi zašli v slepo ulico.. Angleška -vlada je mnenja, da je še pred razpravljanjem o pre.dlogih ene ali druge strani potrebno rešiti to vprašanje. Zato ne misli Velika Britanija za sedaj komentirati bistva sovjetskega pisma od 15. julija ali pa načrta za pogodbo, ki je priložen. To pa ne zaradi tega, ker naj bi se morda strinjaid s tem, kar je rečeno. Vzrok je enostavno v tem. ker angleška vlada ugotavlja, da so predlogi, ki jih vsebuje načrt pogodbe, v veliki meri odraz predlogov, ki so že vključeni v sovjetski spomenici od 5. maja in ki se tičejo dnevnega reda za sestanek predsednikov vlad.» Razgovori veleposlanikov v Moskvi za pripravo konference najvišjih so bili prekinjeni Moskva odgovoriti na zadnjo noto ZDA, ki predlaga naj-se 1. oktobra začnejo v Ženevi razgovori med zahodnimi in vzhodnimi vojaškimi strokovnjaki o tehničnih vprašanjih v zvezi s sistemom za preprečitev nenadnega napada Tudi bonnska vlada je odgovorila na pismo Sovjetske zveze od 15. julija, š katerim je Hruščev predlagal vsem evropskim državam, Veliki Britaniji in ZDA pakt o prijateljstvu in varnosti med Vzhodom in Zahodom. Odgovor bonnske vlade je enak odgovoru Velike Britanije, ZDA in Francije in pravi, da bi razgovori o prijateljski pogodbi med Vzhodom in Zahodom izven diplomatskih priprav za konference najvišjih prinesli samo nepotrebne komplikacije. književnost je Ro,-er Martin du Gard prejel l. 1937. NEW YORK. 23 Glavni tajnik OZN Hammarskioeld ie dane« sprejel francoskega zunanjega ministra De Mur-villa ter je nato nadalieval sve.ie priprave za odhod na Srednji vzhod. ljivo, zakaj se je moral socialdemokrat Preti umakniti pred demokristjanom Andreottijem, ki .e — vsaj trenutno '— doživel zmago. Tudi republikansko glasilo »La voce repubblicanal) napada socialdemokrate in smeši njihovo protislovno pisanje v «La Giustiziaa. «Ves tisk je zelo dobro razumel, zakaj gre,» piše list. «Zelc dobro je razumel, kdo in kaj je v ozadju napada na zakladnega ministra v glasilu ministra za finance. Politična nuja sili danes socialdemokratsko glasilo in tudi ministra Pretija, da je objav.l pojasnilo, ki pomeni dejansko umik. Naša dolžno: t pa je, da iz vsega tega poiegnemo nekatere zaključke. Ti zaključki pa so na žalost lahko samo negativni. Telefonski razgovor z Andreottijem, ki je odgovoren zaščitnik najbolj razvpitih finančnih škandalov, ki so vznemirjali v zadnjih letih naše javno življenje, je pomenil, da se v sedanji obnovljeni vladni kombinaciji ne bo ponavljajo tisto, kar se je dogajalo v vladi treh strank. In prav na tem terenu čakamo socialdemokrate — smo pisali pred dnevi, ko smo komentirali jasno stališče glasila PSDl pri ti Andreottiju. In kot vidimo, nismo čakali dolgo. Škandal se je sedaj še povečal. Toda potem ko je javnost odkrila. da so soodgovorni tudi cerkveni krogi in politični krogi krščanske demokracije, nima nihče več hrabrosti, da bi šel dalje od nekaj besed, ki se nujno izgubijo v zraku.« Kljub temu pa kaže, da republikansko vodstvo proučuje možnost vstopa v vlado o čemer bodo razpravljali na svojem kongresu, ki bo konec oktobra. Pogoji bi bili naslednji: moralizacija javnega in političnega življenja, zagotovitev vlade, da se Cerkev ne bo vmešavala v politiko, dejanski socialni razvoj vladne politike z borbo proti brezposelnosti začenši s prihodnjo zimo in izvajanje ustavnih določb glede ustanovitve dežel. Danes je tudi italijanska vlada odgovorila na sovjetsko no. to od 15. julija, v kateri je bilo predloženo vladi ZDA in zahodnoevropskim vladam, naj sklei ejo s SZ pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Rimski odgovor je podoben ameriškemu, britanskemu, francoskemu in nemškemu m je v bistvu negativen. V odgovoru se zahteva od vlade SZ, naj najprej odgovori na zadnje zahodne predloge in spremeni svoje dosedanje zadržanje ter pristane na obnovo diplomatskih priprav. «Seie v tem primeru bo na podlagi postopka,« je rečeno v odgovoru, «ki ga predlaga Zahod mogoče proučiti vse predloge, vključno sovjetski predlog od 15. julija, da bi se ugotovilo, ali so ti predlogi dejansko koristni in konstruktivni za svetovni mir in za pravično in trajno ureditev evropskih vprašanj.« A. P. NIKOZIJA, 23. — Ciprski grški župani so soglasno odbili britanski načrt za bodočnost otoka. Na svojem zborovanju so župani sklenili, da bodo popolnoma podprli stališče nadškofa Makariosa, ki je odbil angleški načrt. O puiius»u r irtllLijc nav* | LC unj v loju* p- ‘ ---- kar je naredila za ljudstva te 16. junija. V zahodnih krogih Herci,- izjavljajo tudi, da bi morala Roger Martin du Gard je včeraj umrl PARIZ, 23. — Preteklo noč ie v Bellenu umrl Roger Martin du Gard, Nobelov nagrajenec za literaturo. Njegovo ime bo ostalo v zgodovini književnosti povezano z delom, ki je popolnoma prenovilo francoski realistični roman, »Les Thibaultn, ki je izšlo v 12 knjigah od 1922 do 1940. Nobelovo nagrado za kil LUJIJJ •> “ ...............n................................... SZ krši tudi sporozume o blagovni izmenjavi s FLRJ Odklonjeno do Slovesna otvoritev beograjskega sejma tehnike BEOGRAD, 23. — Danes so v’Beogradu svečano odprli drugi mednarodni sejem tehnike. Svečani otvoritvi so prisostvovale številne vladne osebnosti ter predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vuk-manovič in drugi- Navzoči so bili * tudi diplomat ki predstavniki ki so akreditirani v Beogradu. Na sejmu je razstavljenih okoli 6000 vzorcev, ki jih razstavlja 890 podjetij in 30 držav ter 700 jugoslovanskih podjetij. I-talija je navzoča na velesejmu s 160 podjetji in je rn drugem mestu med tujimi državami. takoj za Zahodno Nemčijo. Ob otvoritvi je govoril član zveznega izvršnega sveta Sergej Kraigher. Nocojšnja «Borba» piše., da vse kaže, da Sovjetska zveza ne bo dobavila Jugoslaviji 200 tisoč ton pšenice na podlagi sporazuma o dobavi blaga za letos. Jugos^vansko podjetje, j po katerem bi morala Sovjetska zveza dobaviti to pšenico, se je nekajkrat obrnilo na sovjetsko podjetje,' toda dobilo je negativen dogovor Po pisanju «Borbe» je podoben položaj tudi glede dobave nekaterih drugih proizvodov, ki bi jih morala Jugoslavija uvoziti iz Sovjetske zveze na podlagi dogovorov med obema državama. ((Borba« pripominja, da se to dogaja prav v trenutku, ko v Beogradu zaseda jugoslovan-skoasovjetska mešana komisija ki razpravlja o nadaljnjem napredovanju blagovne izmenjave med obema državama Tito obiskal Novo Gorico NOVA GORICA, 22. — Pred-sodnik republike Josip Broz Tito se je danes dopoldne pripeljal čez Vršič v Zgornjo So- bi! v Tolminu, popoldne pa je nadaljeval pot proti Solkanu, kjer ga je nekaj po 14. uri sprejela velika množica prebivalstva. Predsednik je ,bil v spremstvu svoje soproge Jo-vanke, predsednika ljudske skupščine Slovenije in tajnika okrajnega odbora Zveze komunistov Slovenije Tinete Remškaria Na križišču pred hotelom Sabotin v Solkanu se je avtomobil predsednika republike za neke,j časa ustavil. Množica je obkolila avtomobil jn prisrčno pozdravljala predsednika. Skupina pionirjev in pionirk je gostom poklonila več košaric sadja. Kolona avtomobilov je kmalu nato krenila dalje po Železničarski ulici, Erjavčevem orevoredu in Magistrali proti tovarni pohištva v Krom-bergu, kjer je predsednika pričakoval delovni kolektiv. Po ogledu tovarne je pred-seunik nadaljeval pot čez. Kras v Koper. Popoldne je jeŽPl,. 1 Izjavljajo tudi, da bi morala '94V. Nobelovo nagrado za | ska zveza uocavui iu pšenico, šk,. dolino. Okoli poldne je Tito prispel na Brione ....................... minili......................................................................................................................................................................................................................................... mu ________________j elzim vnum iotn rtnstrtnilnr. nnSMl t Frnnriifl Pfi Cr(iul- (Nadaljevanje z 2. strani) jkimi eksplozijami povsem izvedljiv. Sporazumeli so se o različnih metodah ugotavljanja in odkrivanja teh eksplo-zii ter jih priporočali svojim vladam Pri tem so ugotovili, du bi bilo treba v ta namen na kontinentih in otokih ter na majhnem številu ladij sredi oceanov postaviti mreže nadzorstvenih postaj, ki bi bile opremljene z vsemi potrebnimi aparati za različne metode ugotavljanja in odkrivanja jedrskih eksplozij. Ves nadzorstveni sistem pa bi mo-luli postaviti pod vodstvo mednarodnega nadzorstvenega organizma, ki naj bč skrbel za koordinacijo vse dejavnosti. V posebnem poročilu vladam, ki ni bilo še objavljeno, dajejo strokovnjaki po-arobna navodila glede organiziranja nadzorstva in navajajo približne kraje, kjer naj bi bile nudzorstvene postaje. Voditelj sovjetske delegacije na ženevski konferenci prof. Fjordov je izjavil, da je zelo vazno, ker so strokovnjaki prišli do soglasnih zaključkov. Pripomnil je. da ti zaključki dokazujejo, da se nobena jedrska eksplozija, niti najmanjša. ne more prikriti. Tajnost ne bo o nobenem. primeru zagotovljena, pa če bi kršitelj sporazuma o prenehanju eksplozij te delal pod zemljo, pod vodo ali pa stotisoče kilometrov od našega planeta Svetovna miroljubna javnost je te ugotovitve ter a-meriško in angleško napooed sprejela z velikim olajšanjem, posebno še, ker ta vest sovpada z drugim razveseljivim dogodkom o zmagi miroljubnih sil v skupščini OZN nad imperialističnimi silami, ki so hotele svojo vojaško intervencijo na Srednjem vzhodu pokriti s plaščem OZN. Toda na žalost moramo ugotoviti, da ne prihajajo iz Pariza nič kaj razveseljive vesti. Tamkajšnja vlada namreč vztraja na svojem stališču, da bo nadaljevala svoje poskuse za pripravo in eksplozijo svoje atomske bombe v Sahari. V tamkajšnjih vladnih krogih pravijo, da jih morebitni sporazum SZ, ZDA in Anglije ne bo vezal, m da je francoska vlada pripravljena pridru žiti se sporazumu, le če si dogovorijo o splošni razorožitvi in če se uničijo dosedanje zaloge atomskega orožja. Medtem pa bo vztrajala, da se vključi v «atomski klubu. To pomeni, da bo s svojim stališčem tak sporazum, kakršnega zahteva, samo ovirala. Toda francoski tisk že opozarja, da si bo francoska vlada prevzela s tem veliko moralno odgovornost pred svetovno javnostjo in da bo slej ah prej prisiljena spremeniti svoje stališče. Ne glede na to pa so ugotovitve jedrskih strokovnjakov ter sklep ameriške m angleške vlade velikega pomena in odpirajo pot nadaljnjemu sporazumevanju in sklicanju konference na najvišji stopnji Z uspešnim zaključkom izrednega zasedanja skupščine OZN ter z napovedjo Wa shington a in Londona se je ustvarilo mirnejše ozračje prav pred rednim zasedanjem skupščine OZN, ki se bo začelo 16. septembra. Upati je, du tega ozračja ne bodo skalili kaki novi nezaželeni dogodki... 7 dni v svetu j De Gaullova ustava Francoska vlada je v sredo sprejela osnutek nove ustave, o katerem se bo prebivalstvo izreklo na referendumu 22. septembra. Takoj po sprejemu osnutka se je De Gaulle odpr ivil na pot po Af.ikt kjer je zrn el propagandne govore, da bi tamkajšnje prebivalstvo pre-ia priuru-1 pričal, naj glasuje za njegovo le če se ' ustavo, ki jo on prikazuje kot ‘ višek demokratičnosti. Zelo ve-likodušno obljublja tamkajšnjemu prebivalstvu, da se bo lahko svobodno izrekalo, ali hoče neodvisnost, ali ostati združeno s Francijo. Pogoj za to pa mora biti seveda odobritev ustave. Kako tamkajšnje ljudstvo reagira na vse te lepe obljube, naj omenimo, da je v prestolnici Madagaskarja Ta. nanarive, kjer se je De Gaulle najprej ustavil, predsednik tamkajšnjega vladnega sveta na zborovanju pred sto tisoč poslušalci ob navzočnosti De Gaulla zahteval ustanovitev neodvisne republike Madaga. skurja ter ukinitev zakona o priključitvi iz leta 1396, na podlagi katerega se je Francija polastila Madagaskarja. Alžirska narodnoosvobodilna fronta pa je napovedala da bo poslala OZN spomenico, v kateri bo obrazložila pritisk, ki ga Francija izvaja na tamkajšnje prebivalstvo, da ga prisili, da se izreče za De Gaullovo ustavo. Tako je na primer določeno, da bodo glasovnice dvobarvne: ena barva za «da», druga barva pa za «ne». S tem bodo oblasti lahko nadzorovale, kako bo prebivalstvo glasovalo in temu primerno izvajalo posledice. Vsa svetovna javnost posveča precejšnjo pozornost piipra-vam za francoski referendum, ker gre za določitev' prihodnjih odnosov med Francijo in njenimi prekomorskimi ozemlji. Največje število teh ozemelj, osemnajst po šteoilu, je v Ekvatorialni m Zahodni A- friki ter na Madagaskarju. | Francoske posesti v »črni A-friki» dosegajo široko področje, ki se razprostira na tisoče kilometrov od Atlantskega o-ceana do Sudana od puščave Mauritanija do obal Konga. To je ozemlje, ki je po površini enako ozemlju ZDA, ha njem pu živi okoli 27 milijonov prebivalcev. Vse te dežele so zlasti v gospodarskem, sicer pa tudi v slehernem drugem pogledu zelo zaostale. Njihovi glavni proizvodiv ki sil hkrati tudi glavni izvozni ar tikli. so kukuo, palmovo olje in slonova kost, Sele v zadnjem času so začeli z načrtovanjem za izgradnjo posameznih velikih objektov, med katerimi je najbolj znan načrt za izgradnjo hidroenergetskega sistema na Gornji Volti. Po drugi svetovni vojni se je na teh področjih razvijalo močno politično gibanje za neodvisnost, samoodločbo ter gospodarski in družbeni napredek. To gibanje je dobilo močno spodbudo z ustanovitvijo prve neodvisne črnske države Gane. Pri tem je zlasti značilno, da se danes v francoski Ekvatorialni in Zahodni Afriki razdeljeni na mnogoštevilna ozemlja, to gibanje javlja kot enotna akcija. Gioanje zajema razna ozemlja, kljub temu da so bili z *reformami» ki jih je izvedla francoska vlada, u-vedeni posebni lokalni »samo-upravni» organi z zelo omeje nimi pravicami. Ta pojav je toliko pomembnejši, ker na prostranem ozemlju Ekvato rialu« in Zahodne Afrike žive. pripadniki raznih plemen z zelo različnimi tradicijami, zgo- dovinskim razvojem, gospodarsko m kulturno ravnijo itd. Pred letom dni in pol je Francija izdala »okvirni zakonu, po katerem so prekomorska ozemlja dobila neke vrste ulokalne samoupraven, vendar pa so francoski guvernerji obdržali pravice, da razveljavijo l vse uavtonomne sklepen lokalnih skupščin, kolikor ugotove, da niso v skladu z interesi metropole. V obdobju od sprejema tega »okiurnega zakonan pa do danes so se v francoskih posestih v Afriki odigrali veliki dogodki: prišlo je do znanih vstaj v Kamerunu in na Madagaskarju, do stavk v Daho-megu in Senegalu itd., obenem pa so se tudi osvobodilna gibanja v teh deželah še naprej močno krepila. Osnutek nove francoske ustave kaže določene težnje k liberalizaciji odnosov med metropolo in kolonijami vendar pa še zdaleč ne upošteva potreb in zahtev narodov teh ozemelj. Ustava predvideva ustanovitev tako i-menovane »francoske federaci-je», v kateri bi bili odnosi med članicami zasnovani »na temelju enakopravnosti», to da ta «enakopravnosti, in »avtono-mija« se podrejata širokim pri-stojnostim federacije, ki obsegajo mimo zunanje politike, o-brambe, valutnih vprašanj in skupne ek onomsko-finančne polivke celo tudi kontrolo pravosodja in kontrolo nisokošol-skega pouka, Tako je razumljivo, da je ta osnutek naletel na oster odpor afriškega osvobodilnega gibanja, ker je o-snovna in vedno bolj enoduš-nc zahteva črnskih ljudstev — popolna neodvisnost. O tem odporu priča tudi spomenica, ki jo je vodilna stranka afriškega zbiranja nedavno poslala vladi v Pariz. Na septembrskem referendumu bi se moral n pre bival-stvo teh ozemelj izjaviti o bodoči obliki svojih zvez in od- nosov s Francijo. Po De Gaul lovi izjavi z dne 3. avgusta so pred deželami «črne Afri-kei> glede tega tri variante: ati da ostanejo še naprej kolonialna ozemlja ali da se izvede »integracija» s Francijo in da postane določeno področje francoski departma ali pa da te dežele postanejo članice projektirane «francoske federacije« z omejenimi zakonodajnimi in izvršnimi pravici mi. De Gaulle je izrecno naglasil, da ne prihaja v poštev izjavljanje za Zvezo s Francijo v obliki konfederaci. je. In še nekaj: na referendumu se o bodočnosti zvez s Francijo ne bodo izjavljale dosedanje celote (Zahodna in Ekvatorialna Afrika), ampak vsako izmed 18 ozemelj posebej De Gaulle je v svoji izjavi p: at) tako poudaril, da bi izjavljanje proti vsem trem. p.edlaganim variantam pomenilo #ločitev od Francije z vsemi posledicami, ki jih prinaša ta ločitev, ter s tveganji i„ nevarnostmi za tiste, ki jo bodo izbrali». Pri tem ja poudaril, da tista ozemlja, ki se ločijo od Francije, ne morejo v bodoče računati na francosko gospodarsko pomoč. Ce up oštevamo, da so ta ozemlja popolnoma nerazvita m da so poosem gospodarsko odvisna od Francije, postane jasno, kakšen je cilj pritiska, ki ga izvaja De Gaulle s svojim stališčem. Na osnutek ustave in zlasti na De Gaullovo izjavo gledajo v teh deželah kot na neke vrste ultimat in pritisk na njihovo svobodno voljo pri odločanju o bodočih zvezah s Francijo. In značilno je, da doslej niti en afriški politični voditelj ni podprl De Gaullo-vega stališča, medtem ko se je vrsta gibanj in političnih voditeljev ostro izjavila proti predlogu. MOTO CIMATI Izključni zastopnik M. Slkii^ 7 OPČINE I EL. 21-322, TRSI najboljših znamk: Najnovejše MOTORJE SPRlNJ [J SUPER SPRINT 49 ce - ATA LA VITTORIA - zenska moška kolesa. Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Cene ugodne - Olajšave pri plačilu. NOV VELIK EMPORIJ GssebS d. z o. *■ TRST, Ulica sv. Frančiška 14 - Tel. 31-60® Vsi plastični predmeti so vam na razpolag« . . . POTROSITE IN PRIHRANITE Prost vstop ~ Na debelo in na drobno Tvrdka LORENZI T K S T, „ Ul. S. Lazzaro * ■ tel. 24-245 Izvaža: KOLESA in ženska, znamke DANIA z vsemi Diw tel. 24-245 -,p Izvaža: KOLESA fil0g in ženska, zi DANIA z v nami 18.000 cpE, LAMBRETE, VESF&-MOTORJE, po AVTOMOBILE, izredno nizkih cenf - i OBIŠČITE AUTOVIE CARSICHE proga TRST BAZOVICA - PADRICE TREBČE GR' OPAyA’ Udhodi s postaje Trg Libertd in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11, 12- ? ' 14., 15., 16, 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40- ^ OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11.. 12.JC, 13.10, L ^ 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, •* 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Ltberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00- g go, OB PRAZNIKIH: ob 7,25, 8.30, 10, 11, 12.30. 13.10, 4j, 14.30, 16, 15.30, 16, 16.30, 13, 17.30. )8. 18.30, 19. 20.30, 22.30. Odhod s Frnetičev „ OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40, l°-“ ,4.30, OB PRAZNIKIH: ob 8. 9.10, 10.50, 11.40, 13.20 .H,. jp, 15.15, 16.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35. 16 18.50. 19.20, t 20.20, 20.50, 21.45, 23.10 PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Ltberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17 30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05, 18.05 PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7.30 in 13.10. Iz HerpeV uri in 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOMJO • BOLJ UNEC • DOl-I1^ ob DOMJO .PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnic« * OB DELAVNIKIH: ob 6.35. 7.25, 10.20,’ 12.05 l3’ 16 35 17.05,* 18.05, 18.35, >9 20 20.45, 22.35. .7.0S OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*. 14.30, 16.05 18.15, 19.35, 20.40. 22.05 dru N. B. * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega. se ustavijo v Dolini. PROGA TRST - DOMJO • R1CMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice jj, OB DELAVNIKIH: ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35. 18.05, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05. 16.20, 19.35, 22 50. PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TRST O OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST • PODtONJER LONJEB Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj dalje četrt ure do 22.30, in vsake pol ure dc. 24.00; &a Lonjer ob 20.27 ia PODLONJERJA. 6etft OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj dalje vsak«! gj*. ure do 28.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLON ■« teik ,. Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. macije kličite telefonski št. 36-794 in 55-378■ (l( 1*0 CA