Poštnina plaćana v gotovini.
34.	V Ljubljani, dne 7. aprila 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
112.	Ukaz, s katerim se otvarja izredno zasedanje narodne skupščine.
113.	Naredba o postavljanju agrarnih izvedencev.
114.	Naredba o definitivni določitvi objektov in subjektov agrarne reforme.
115.	Naredba o monopolni taksi za električna vžigala.
116.	Odločba o likvidaciji oddelka za vere pri pokrajinski upravi za Slovenijo.
117.	Odločba, s katero se odreja, da so zavitki za denarna pisma s tekstilnim oproščeni luksusne takse ob uvozu.
118.	Popravek k pravilniku o opravljanju strokovnih državnih izpitov za uradnike ministrstva za agrarno reformo.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Naročnikom na znanje.
iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 69 z dne 28. marca 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja: Postavljeni so:
za vladne svetnike v 5. skupini I. kategorije: sroski poglavarji v 6. skupini I. kategorije Matej Kaki, Maks Wrischer, Vinko BorStner, Josip Žnidarčič, dr. Marko Ipavic in dr. Alojzij Gregorin — vsi na dosedanjem službenem mestu;
za policijsua svetnika v 6. skupini I. kategorije: višja policijska komisarja v 7. skupini I. kategorije Viktor Kokalj in Karel Pestevšek — oba na dosedanjem službenem mestu;
za sreske poglavarje v 6. skupini I. kategorije: sreski komisar Fran P o z d i Ö, vladna tajnika Ivo Poljanec in dr. Karel Tekavčič, sreska komisarja dr. Dioniz Maraž in dr. Herbert K a r -t i n, vladni tajniki Rajko M u 1 a č e k, Ciril Poklukar, Friderik Viher, dr. Stanko Majcen in dr. Lovro Bogataj — vsi na dosedanjem službenem mestu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30ega septembra 1924.: Kanonik stolnega kapitlja lavantinskega v Mariboru Fran Časi je postavljen za kanonika v 4. skupini I. kategorije.
Odloka ministra za finance z dne 21. februarja 1925.: Postavljena sta: za višjega davčnega upravitelja v 3. skupini II. kategorije pri davčnem uradu v Celju Ferdo Tičar, višji davčni upravitelj v isti skupini iste kategorije pri davčnem uradu v Šoštanju (na prošnjo); za davčnega oficiala v 4. skupini H. kategorije pri davčnem uradu v Šoštanju Fran T r e p 1, davčni oficial v isti skupini iste kategorije pri davčnem uradu v Celju (po službeni potrebi).
Zapisnika o V. in VI. predhodni seji narodne skupščine z dne 24. in 25. marca 1925.
Številka 70 z dne 30. marca 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. fe-i bruarja 1925.: V stanje pokoja je postavljen po drugem odstavku člena 141. uradniškega zakona Anton B e r č o n, poštni in telegrafski uradnik v
2.	skupini II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 4.
Odlok ministra za finance z dne 30. januarja 1925.: Pri finančni prokuraturi v Ljubljani je postavljen dr. Anton Orlič, pristav v 8. skupini
I.	kategorije, za tajnika v 7. skupini L kategorije pri isti prokuraturi.
Objava generalne direkcije carin z dne 7. februarja 1925.: «Srpska čitaonica» v Modriču je oproščena plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Številka 71 z dne 31. marca 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 16ega marca 1925.: Za vršilca dolžnosti mejnega veteri-
narja na mejni veterinarski postaji na Jesenicah, s sedežem na Jesenicah, v 6. skupini I. kategorije je postavljen po službeni potrebi veterinar Josip R i -h a r, dosedanji vršilec iste dolžnosti s sedežem pri sreskem poglavarstvu v Radovljici v isti skupini iste kategorije.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 18ega marca 1925.: V državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Žiga K1 u g m a n n, magister farmacije v Mariboru, dosedanji poljski državljan, skupno z ženo Rozalijo in maloletnim sinom Kolomanom. 4
Številka 72 z dne 1. aprila 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. marca 1925.: Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani so postavljeni: pri gradbenem oddelku za šefa odseka za nabavljanje in porazdeljevanje gradbenega materiala v 5. skupini I. kategorije inž. Rudolf K a v-č i č, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije; pri strojnem oddelku za šefa odseka za trakcijsko službo v 5. skupini I. kategorije inž. Gustav Jurman, dosedanji šef kurilnice v Ljubljani v isti skupini iste kategorije; pri prometnem oddelku za šefa telegrafsko-telefonskega odseka v 5. skupini I. kategorije Karel Sajovic, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije; za šefa odseka za vozno službo v 5. skupini I. kategorije Venčeslav Č e r n i g o j, dosedanji uradnik v 6. skupini I. kategorije; za vršilca dolžnosti šefa odseka za aktivno kontrolo v
6.	skupini I. kategorije Fran J e 1 a s i č, dosedanji uradnik v 7. skupini I. kategorije; pri ekonomskem oddelku za načelnika v 4. skupini I. kategorije Josip Gostiša, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije; za šefa odseka za oblastno prehrano v
5.	skupini I. kategorije Fran Planinšek, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije; pri računskem oddelku za načelnika v 4. skupini L kategorije Fran Arko, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije; za šefa odseka za kontrolo izdatkov v 5. skupini I. kategorije Fran Borštnar, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije; za šefa blagajniškega odseka v 5. skupini I. kategorije Karel Zupanič, dosedanji uradnik v 6. skupini
I.	kategorije; za vršilca dolžnosti šefa odseka za knjigovodstvo v 6. skupini I. kategorije Matko M i -k 1 i č, dosedanji uradnik v 7. skupini I. kategorije; pri administrativno-pravnem oddelku za šefa personalnega odseka v 5. skupini I. kategorije Evzebij Krašovec, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorijo; za šefa< fondovskega odseka v 5. skupini
I.	kategorije Ivan Varl, dosedanji uradnik v G. skupini I. kategorije; pri komercialnem oddelku za šefa komercialnega odseka v 5. skupini I. kategorije Emerik M a 1 a v e r h, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije; pri kontroli dohodkov za načelnika v 4. skupini I. kategorije Jurij Dobovišek, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije -vsi doslej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne
7.	marca 1925.: Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani so postavljeni v stanje pokoja: po členu 205. zakona o državnem prometnem osebju Ignacij
ß e g a, uradnik v 2. skupini I. kategorije in direktorjev pomočnik; Mihael Ogrinc, uradnik v
3.	skupini I. kategorije, načelnik strojnega oddelka; po členu 118., točki 1.) zakona o državnem prometnem osebju: Avgust Lorbek, Alojzij Demšar, Anton B o ž i č in Ivan Č e p i r 1 o, uradniki v 1. skupini HI. kategorije; po poslednjem odstavku člena 127. zakona o državnem prometnem osebju: Fran Horvath, Vincenc Niefergall in Viljem K 1 e n h a, uradniki v 2. skupini III. kategorije — vsi doslej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani in vsi s pravico do 15%nega zviška osnovne plače.
Zapisnik o VII. predhodni seji narodne skupščine z dne 26. marca 1925.
Zakoni in kraljevske uredbe.
112 *
Mi
A. iek s a, ndlex> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, na podstavi člena 52. ustave in po zaslišanju Našega ministrskega sveta:
Seje narodne skupščine, ki je bila izvoljena dne
8.	februarja 1925., sklicane na izredno zasedanje z Našim ukazom z dne 10. novembra 1924. na dan 8. marca 1925., naj so otvorijo dne 28. marca 1925. s čitanjem tega ukaza.
V Topoli, dno 28. marca 1925.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašić s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
113»
Naredba ministra za agrarno reformo
o postavljanja agrarnih izvedencev.**
Na podstavi naredbe ministra za agrarno reformo z dne 29. januarja 1920., št. 1091, naredbe z dne
1.	februarja 1920., št. 1594, in z dne 1. julija 1920.. št. 10.185, so se izvršile volitve agrarnih odborov v
* Ta ukaz je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 70, izdanih dne 31. marca 1925.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i venaca» z dne 28. marca 1925., št. 69. (XIV. — 1925.)
območju agrarnih direkcij v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu.
Mandat teh izvoljenih agrarnih odborov jo že davno potekel in zategadelj so bili z odločbo mojega predhodnika z dne 7. avgusta 1924., št. 32.89.'), vsi agrarni odbori razrešeni nadaljnje dolžnosti.
Namesto razpuščenih agrarnih odborov je bilo agrarnim oblastvom z odločbo mojega predhodnika z dne 7. avgusta 1924., št. 32.898, odrejeno, naj zaslišijo, kadar nastane potreba, iz vsakega sela po dva agrarna zaupnika, ki ju odrede agrarni inter-esenti izmed sebe ob priliki, ko se vrši revizijsko postopanje o razdelitvi zemlje. Toda v praksi se je pokazalo, da ta odredba ni bila prikladna, ker niso tako izvoljeni zaupniki često poslovali v prilog izvajanju agrarne reforme.
Na podstavi tega odrejam: Vsi dosedanji izvoljeni agrarni odbori in prav tako tudi izvoljeni zaupniki agrarnih interesentov iz poedinih sel ‘•e smatrajo za razpuščene ter so razrešeni nadaljnje dolžnosti.
Obenem se pooblaščajo županijski (okrožni) 1 odločbe.
pese in drugega industrijskega rastlinja, t. j. ali se uporablja supermaksimum za one svrhe, za katere je po členu 4. prej omenjenega zakona puščen veleposestniku. Prav tako se mora ugotoviti, ali je treba ta supermaksimum še nadalje pustiti veleposestniku zaradi izpolnjevanja navedenih svrh.
Površine, ki se morejo napraviti sposobne za kulturo ali ki se morejo vzdrževati v kulturi edino s posebnimi znatnejšimi investicijami, se smejo na podstavi obrazloženega strokovnega mnenja ekonomskega in kulturnoinženjerskega izvedenca pustiti veleposestniku kot supermaksimum.
V odločbi se mora v vsakem poedinem primeru izrečno ustanoviti, za kakšno svrho se pušča supermaksimum in kakšne dolžnosti prevzema veleposestnik s tem, da se mu pušča supermaksimum.
Odločbo o določitvi kakor tudi o odvzemu super-maksimuma izda agrarna direkcija (oblastni veliki župan).
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za agrarno reformo v 15 dneh po vročitvi
agrarni uradi, da smejo, kadar je treba, iz vsakega sela postaviti z dekretom po dva agrarna izvedenca izmed takih oseb, ki so jim znane za povsem nepristranske in nesebične in ki hočejo vestno in zdušno zastopati interese siromašnih poljedclcev-interesentov agrarne reforme. Ti agrarni izvedenci so posvetovalni organi agrarnih oblastev v poslih, ki se tičejo izvajanja agrarne reforme, in urad jih mora po predpisih zapriseči. Njih zvanje je častno in noben izvedenec nima pravico, da bi zahteval kakršnokoli nagrado ali povračilo stroškov za opravljanje svoje dolžnosti.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 20. decembra 1924.; št. 54.650/24
četudi se ne vloži pritožba, se morajo vendarle vsi spisi predložiti ministrstvu za agrarno reformo, ki določi po eventualno izvršenih potrebnih poizved-bah končno definitivni supermaksimum pri vsakem veleposestvu ali pa odredi definitivni odvzem super-maksimuma.
Člen 4.
Preostali del veleposestva, sposoben za obdelovanje, in sicer njive, travniki in pašniki, ki je oddeljen za svrhe agrarne reforme, potem gozdi in druge površine veleposestva se morajo prav tako določiti v skupni površini po kulturah in po par-celah s katastralno označbo in površino tako, kakor ! je predpisano v členu 2.
I Posebe se določajo površine, ki bi se morale
Minister » .^arn,,	***. na ..........
dr. H. Križman s. r.
114.
strstvo za agrarno reformo v odločbe.
Člen 5.-.
15 dneh po vročitvi
Naredba ministra za agrarno reformo o definitivni določitvi objektov in subjektov agrarne reforme.* *
I.	Določitev objektov agrarne reforme.
Člen 1.
Za objekt agrarne reforme se smatra vsako posestvo, ki se smatra po zakonu z dne 20. maja 1922. o prepovedi odtujevanja in obremenjanja zemljišč veleposestev za veleposestvo glede na izvedbo agrarne reforme.
Člen 2,
la uradna opravila se morajo vršiti po'odrejenem načrtu v poedinem srezu, in sicer najprej za privatna veleposestva, potem pa za cerkvena in državna veleposestva.
Uradna opravila, odrejena v členih 2. in 3., se morajo izvršiti obenem in o njih se izda ena odločba.
Na ta uradna opravila se pozove lastnik z odlokom, interesenti agrarne reforme pa po pristojnem občinskem poglavarstvu (uradu), ki ga je treba zaprositi, naj javno razglasi dotični odlok pravočasno trikrat na običajni način.
če je mogoče, naj se obenem izvrši tudi uradno opravilo po členu 4. in reši z uradnimi opravili po členih 2. in 3. z eno odločbo.
puščata veleposestniku, in one površine, ki se jemljejo za svrhe agrarne reforme in za katere dobi veleposestnik odkupnino, odrejeno z zakonom.
Ta uradna opravila se vrše torej na korist veleposestnikovo. Zato obremenjajo tudi stroški teh uradnih opravil in eventualno potrebnih tehničnih del veleposestnika. Če veleposestnik na poziv urada ne položi za ta uradna opravila potrebne vsote, se odtegnejo skupni stroški po končanem uradnem opravilu in obračunu od zakupnine, ki jo mora prejeti veleposestnik od države za svoje posestvo.
II.	Določitev subjektov agrarne reforme.
Člen 8.
Po definitivni določitvi objektov agrarne reforme se definitivno določijo subjekti agrarne reforme.
Člen 9.
Za subjekte agrarne reforme se smatrajo po obstoječih predpisih:
1.	) Prva in druga kategorija interesentov agrarne reforme po moji naredbi z dne 6. julija 1920., št. 10.500, o popravi popisa interesentov agrarne reforme, po možnosti pa tudi tretja kategorija interesentov agrarne reforme v primeru odstavka b) člena 5. zakona z dne 20. maja 1922., kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup.
2.	) Dobrovoljci po zakonu o dobrovoljcih.
3.	) Kolonisti.
Člen 10.
O dodelitvi zemlje navedenim subjektom agrarne reforme se mora izvršiti revizija po teh načelih in po tem postopku:
Revizija in definitivna določitev
krajevnih agrarnih interesentov.
Člen 11.
Prvenstveno se mora dodeliti zemlja krajevnim (domačim) agrarnim interesentom prve in druge, po možnosti pa tudi tretje kategorije okolnih sel, ki gravitirajo na dotično veleposestvo.
Za domače (krajevne) agrarne interesente “e smatrajo po § 9. predhodnih odredb invalidi, vdove in sirote bojnikov, vojaki in dobrovoljci, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ostali poljedelci, ki vobče nimajo zemlje ali pa je nimajo zadosti, toda vsi samo, če jim je bil in jim je ostal glavni poklic poljedelstvo. Semkaj spadajo tudi tako zvani avtokolonisti, ki so se naselili do dne 1. januarja 1924.
Kar je zemljišča veleposestev, ki se je odvzelo za svrhe agrarne reforme, preostalo po dodelitvi tem agrarnim interesentom, se mora uporabiti za kolonizacijo dobrovoljcev in ostalih kolonistov.
Na vsakem veleposestvu se mora po parcelah s katastralnimi označbami, površinami in kulturo določiti doslej puščeni maksimum za obdelovanje sposobnega in nesposobnega zemljišča tega veleposestva (tako zvani ožji in širši maksimum) po odredbah člena 4. zakona z dne 20. maja 1922., kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup.
Odtujitve površin veleposestva, izvršene z odobritvijo ministrstva za agrarno reformo na račun maksimuma, se morajo vzeti v račun z navedbo odločbe in parcele po katastralni številki, površini in kulturi ter odbiti od maksimuma.
Za določitev maksimuma izvede županijski (okrožni) agrarni urad (sreski poglavar) za vsako veleposestvo razpravo, odločbo pa izda agrarna direkcija (oblastni veliki župan).
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za agrarno reformo v 15 dneh po vročitvi odločbe.
četudi se ne vloži pritožba, se morajo vendarle vsi spisi predložiti ministrstvu za agrarno reformo, ki določi maksimum končno in definitivno.
Člen 3.
Na vsakem veleposestvu se mora po parcelah s katastralnimi označbami, površinami in kulturo določiti doslej puščeni supermaksimum.
Za določitev supermaksimuma izvede županijski agrarni urad (sreski poglavar) razpravo za vsako veleposestvo. Pri tej razpravi se mora ob istočasnem sodelovanju oblastnega direkcijskega ekonomskega izvedenca uradno ugotoviti, ali se uporablja ta supermaksimum za vzdrževanje agrarne in mlekarske industrije, za vzdrževanje pepinierskih vzreje-vališč živine in za vzdrževanje kobilarn, za gojišče semenja, za pridelovanje konoplje, riža, sladkorne
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-
venaca» z dne 26. marca 1925., št. 67. (XIII. —-1925.)
Za interesente agrarne reforme se mora dotična odločba o določitvi maksimuma in supermaksimuma kakor tudi o oddelitvi zemljišča za svrhe agrarne reforme vročiti pristojnemu občinskemu poglavarstvu (uradu) z zaprosilom, naj to odločbo takoj trikrat javno razglasi na običajni način z dostavkom, da je ta odločba vsakemu agrarnemu interesentu na vpogled pri občinskem poglavarstvu (uradu) med uradnimi urami, in s pozivom, da smejo interesenti svoje pismeno obrazložene pritožbe vložiti v 15 dneh pri županijskem agrarnem uradu (sreskem poglavarju). Dan tretjega razglasi te odločbe velja glede interesentov agrarno reforme za dan, ko se je odločba vročila.
Pritožbo sme vložiti veleposestnik (velezakup-nik), vsak agrarni interesent in vsaka pravna ali fizična oseba, ki se čuti z odločbo oškodovano v svojih pravicah.
Pritožbe, najsi vložene tudi po roku, odrejenem v členih 2. in 3., se morajo z vsemi spisi vred predložiti ministrstvu za agrarno reformo.
Pritožbe, vložene po roku, odrejenem v členu 4., mora agrarna direkcija (oblastni veliki župan) zavrniti.
Dan, ko se odda pritožba na pošto, velja za dan, ko se je vročila pritožba naslovljenemu uradu.
Ko sta maksimum in supermaksimum definitivno določena, se ne smeta več izpreminjati in tudi se ne sme zanju izvajati kakršnokoli uradno opravilo brez izrečne privolitve ministrstva za agrarno reformo.
Člen 6.
Za tehnično stran izvajanja te naredbe se izda posebna tehnična instrukcija.
Člen 7.
S temi uradnimi opravili se določajo končno in definitivno maksimum in supermaksimum, ki se
Člen 12.
Županijski agrarni urad (sreski poglavar) mora izvesti najprej revizijo dosedanje dodelitve agrarnim interesentom.
Pri tej priliki se mora preiskati tudi pravilnost popisa interesentov agrarne reforme po naredbi z dne 6. julija 1920., št. 10.500, ter obenem ta popis po novih podatkih popraviti, zlasti pa ugotoviti za vsakega poedinega interesenta število rodbinskih članov, lastno in dodeljeno agrarno zemljišče.
Pri tej priliki je treba ugotoviti, ali so tisti, ki so se jim doslej dodelila agrarna zemljišča, res pravi interesenti prve in druge kategorije in ali je za dodelitev agrarnim interesentom tretje kategorije dopustna uporaba odstavka b) člena 5. zakona z dno 20. maja 1922., kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup.
Prav tako je treba ugotoviti, ali so dosedanji agrarni zakupniki izpolnili vse predpise agrarne reforme, ali pa so jih prekršili, in potemtakem, ali se jim more še nadalje pustiti agrarno zemljišče ali pa naj se jim odvzame.
Zlasti je treba ugotoviti, ali je zakupnik redno in pravočasno plačeval dosedanjo zakupnino, eventualno odškodnino za oranje in semenje, državni davek, občinsko doklado, redne prispevke za vodne zadruge in javne davščine vobče, ali je dodeljeno zemljišče sam umno obdeloval in ukoriščal v poljedelske namene, ali je njive v zadnjih štirih letih vsaj enkrat pognojil, ali je travnike čistil in vzdrževal v redu, ali je odvodne jarke, kanale in podobne naprave na posestvu vzdrževal v redu.
Zlasti je treba ugotoviti, ali zakupniki sami obdelujejo agrarno zemljišče ali pa ga dajo v zakup za gotovino ali na polovico pridelka. Če dajo agrarno zemljišče v zakup za gotovino, jim je treba to zemljišče brezpogojno odvzeti in drugo agrarno zemljišče se jim ne sme več dodeliti. Prav tako je treba
odvzeti agrarno zemljišče onemu agrarnemu zakupniku, ki ga je oddajal zadnji dve leti na polovico pridelka, ker se mora o njem domnevati, da se ne bavi in se neče baviti s poljedelstvom.
Pri obrtnikih je treba posebe ugotoviti, ali so selski obrtniki, ki so v selu potrebni, a ne morejo živeti samo ob svojem obrtu, pa so se prej postranski bavili s poljedelstvom. V tem primeru in ce žive v dotični občini ter sami obdelujejo dodeljeno zem-lišče, se jim sme dati od agrarnega zemljišča naj-potrebnejša površina, mereča z^a osebo samo polovico onega zemljišča, ki se sme dati agrarnemu interesentu onega kraja, in sicer šele, ko se je zadostilo v tem kraju agrarnim interesentom.
Siromašni meščani, ki jim je zemlja dana v zakup in ki brez katere; nikakor ne morejo dostojno vzdrževati sebe in rodbine, morajo obdržati to zemljo še nadalje v zakupu kot socialno podporo, toda samo, če sami umno obdelujejo dobljeno zemljišče. O teh se mora voditi poseben seznamek.
Državnim, občinskim in privatnim uradnikom, duhovnikom, trgovcem, gostilničarjem, stalnim tvor-niškim in obrtniškim delavcem in vobče osebam, katerih glavni poklic ni in tudi ni bilo poljedelstvo, se ne sme dodeljevati agrarno zemljišče; takšno zemljišče se jim mora odvzeti, če jim je bilo dodeljeno.
Ko se opravlja revizija dosedanje dodelitve, smejo domači agrarni interesenti, ki jim zemlja nikakor ni dodeljena ali ki mislijo, da jim je dodeljeno zemlje premalo, zahtevati, da se jim dodeli stanovito agrarno zemljišče.
Zemljišče veleposestva se da v zakup poljedelcem, in sicer prvenstveno iz najbližjih sel tako, da se doseže arondacija poedinih selskih okolišev; od drugih sel pa se smejo jemati v poštev samo ona, ki ne leže od veleposestva tako daleč, da bi bilo zaradi oddaljenosti nemogoče, umno obdelovati zemljo, toda to šele, ko je bilo zadoščeno potrebi najbližjih sel. Izjema od tega načela je dopustna samo, če nimajo agrarni interesenti v okolišu svoje občine nikakršnih veleposestev ter so tudi pred izvedbo agrarne reforme jemali v zakup njive in travnike oddaljenih veleposestev. Tu so odločilne krajevne razmero okolice v poedinih primerih.
Zemljo smejo dobiti samo.one rodbine, katerih glavarji so naši državljani.
Vobče veljajo načela člena 5. zakona z dne 20. maja 1922., kako se dajo zemljišča veleposestev v štiriletni zakup.
Člen 13.
Županijski agrarni urad (sreski poglavar) mora, ko se izvede revizija in zaslišijo interesenti, po pridobljeni izkušnji, uvaževaje po možnosti že ustvarjeno faktično stanje in vpoštevaje arondacijo poedinih selskih okolišev, izdelati temeljni načrt za »ovo razmejitev poedinih upravnih občin, v obsegu pristojnosti teh občin za razmejitev poedinih davčnih občin in v obsegu pristojnosti teh občin za razmejitev poedinih sel kakor tudi določiti ključ za individualno delitev (način, po katerem se vpošteva boniteta zemljišč) in predlog za dodelitev vsakemu poedinemu interesentu.
Ta načrt za novo razmejitev poedinih okolišev kakor tudi ključ za individualno delitev in predlog za dodelitev vsakemu poedinemu interesentu (seznamek interesentov) se mora vročiti prizadetim občinskim poglavarstvom (uradom) z zaprosilom, naj ga trikrat ja,vno razglase na običajni način z dostavkom, da je ta načrt z vsemi prilogami vred vsakemu interesentu na vpogled v občinskem uradu med nradnimi urami, in s pozivom, da smejo podati ngrarni interesenti svoje ugovore in predloge za županijski urad (sreskega poglavarja) ustno na zapis-'nk ali pa pismeno pri občinskem uradu v 30 dneh 0,1 tretjega razglasa.
Občinsko poglavarstvo mora takoj predložiti vse 'govore in predloge županijskomu agrarnemu uradu (sreskemu poglavarju), ki preišče vse to na posebni Za to odrejeni razpravi, izvede eventualne potrebne Poizvedbe ter izda potem prvostopno odločbo o do-mitivni razmejitvi okolišev in o definitivni določitvi Poedinih interesentov agrarne reforme na poedinih Parcelah z označbo katastralne številke, davčne ob-<:uie’ Površine in kulture.
odločba se vroči interesentom agrarne re-orme po občinskem poglavarstvu (uradu) tako, vak°r je odrejeno v tem členu.
Zoper to odločbo je dovoljena pritožba veleposestniku in vsakemu agrarnemu interesentu v r ''neb od dne vročitve ali od dne tretjega javnega azglasa. Pritožba se mora vložiti pri županijskem 'b^u110111 ura<Ju (sreskem poglavarju) na agrarno rekcijo (oblastnega velikega župana), ki končno
1 ki predmet.
Zoper odločbo agrarne direkcije (oblastnega velikega župana) ni nadaljnje pritožbe.
V	posebnih vpoštevnih primerih sme odrediti ministrstvo za agrarno reformo na obrazloženo vlogo obnovo razmejitve poedinih okolišev ali obnovo določitve poedinih agrarnih interesentov ter izdati po končanem postopanju končno odločbo.
Ta določitev agrarnih interesentov na dodeljenem zemljišču je končna in definitivna ter se sme izpre-meniti samo, če nastopijo naknadno nove činjenice, ki so odločilne za dodeljevanje zemljišč.
Revizija in definitivna določitev do-brovoljcev In kolonistov.
Člen 14.
Definitivna določitev lokalnih dobrovoljcev.
Županijski agrarni urad (sreski poglavar) mora najprej sestaviti seznamek lokalnih dobrovoljcev, ki jim je zemlja dodeljena, in sicer po veleposestvih in za vsako upravno občino (v njenem obsegu za vsako davčno občino) posebe.
V	ta seznamek se vpišejo ti-le podatki:
1.	) ime in priimek;
2.	) rojstveni kraj, domovinska občina, srez, oblast;
3.	) število rodbinskih članov;
4.	) lastna zemlja po kulturi in površini;
3.) glavni poklic;
6.	) datum in številka dobroveljskega potrdila in overovitev po ministrstvu za vojsko in mornarnico;
7.	) datum in številka odločbe o dodelitvi zemljišča;
8.	) označba dodeljenega zemljišča po parceli katastralne občine, kulturi in površini;
9.	) istotako označba dodeljenega hišnega placa;*
10.	) ali je zgradil hišo;
11.	) na kakšen način obdeluje zemljo (ali dela sam ali plačuje obdelovanje ali jo daje v zakup na polovico pridelka ali v zakup za denar);
12.	) ali redno plačuje državne davščine, občinske doklade in redne prispevke za vodne zadruge.
Dobroveljska potrdila je treba pregledati s formalne strani, ali so pravilna in overovljena po ministrstvu za vojsko in mornarnico.
Ce je kaj prijav ali drugih razlogov, da nastane vkljub formalni pravilnosti dvom, ali je potrdilo pravilno, se mora poslati z overovljenim predpisom potrdila o tem poročilo ministrstvu za agrarno reformo, ki kontrolira pri ministrstvu za vojsko in mornarnico, ali je dobroveljsko svojstvo dotične osebe pravilno.
Ko se ugotovi pravilnost dobrovoljskih potrdil, se mora ugotoviti, ali je po zakonu o dobrovoljcih dotičnemu dobrovoljcu poljedelstvo glavni poklic in ali sam obdeluje zemljo. Samo siromašni dobro-I voljci-poljedelci imajo pravico do dodelitve zemlje I po agrarni reformi. Ostali pogoji, ki veljajo za krajevne agrarne interesente, veljajo obenem za lokalne dobrovoljce.
Po končani reviziji, pri kateri se smejo vzeti v poštev tudi novoprijavljeni lokalni dobrovoljci, se razgrne sestavljeni seznamek lokalnih dobrovoljcev s predlogom za njih definitivno določitev pri občinskem poglavarstvu na način in ob rokih, odrejenih v členu 13. te naredbe. Po poteku odrejenega roka preišče županijski agrarni urad (sreski poglavar) na posebni razpravi vse podane ugovore in predloge ter izda prvostopno odločbo o definitivni določitvi poedinega lokalnega dobrovoljca z označbo parcele, kulture, katastralne občine in površine, ki jo dobi. Odločba se vroči tako, kakor je odrejeno v členu 13. te naredbe.
Pritožba zoper to odločbo je dovoljena vsakemu lokalnfemu dobrovoljcu v 15'dneh od dne, ko se mu vroči odločba. Pritožba se mora vložiti pri županijskem agrarnem uradu (sreskem poglavarju) na ministrstvo za agrarno reformo. Županijski agrarni urad (sreski poglavar) pošlje to pritožbo z vsemi spisi vred neposredno ministrstvu za agrarno reformo, ki reši to pritožbo In definitivno potrdi poedinega lokalnega dobrovoljca na dodeljenem ‘zemljišču. Preden reši pritožbo, mora ministrstvo za agrarno reformo predloženi seznamek dobrovoljcev vzporediti s seznamki ministrstva za vojsko in mornarnico ter tako kontrolirati pravilnost dobroveljskega svojstva dotične osebe.
Ko se seznamek lokalnih dobrovoljcev definitivno potrdi, mora županijski agrarni urad (sreski poglavar) overovljeni prepis tega seznamka predložiti oblastnemu velikemu županu, istočasno pa
* «Plač» = prostor, kjer stoje zgradbe, z dvoriščem in vrtom.
tudi neposredno ministrstvu za agrarno reformo zaradi evidence in kontrole.
Potem mora postaviti županijski agrarni urad (sreski poglavar) na vsako originalno dobrovoljsko potrdilo uradno zaznambo s podpisom uradnega šefa, uradnim pečatom in datumom, da je na podstavi tega potrdila dotični lokalni dobrovoljec prejel zemljo, z označbo veleposestva, številke parcele, katastralne občine, kulture in površine.
Člen 15.
Definitivna določitev dobrovoljcev - kolonistov in dobrovoljcev z občimi pogoji.
Županijski agrarni urad (sreski poglavar) mora najprej sestaviti: 1.) seznamek dobrovoljcev z dodeljeno zemljo, 2.) seznamek kolonistov z dodeljeno zemljo in 3.) seznamek srbskih četnikov z dodeljeno zemljo, ki so naseljeni kot kolonisti po odločbi ministrskega sveta z dne 13. septembra 1921., št. 23.470/21, in sicer posebe po veleposestvih za vsako upravno občino, v nje obsegu pa,.za vsako davčno občino ali kolonijo. V ta seznamek se morajo vpisati ti-le podatki:
1.	) ime in priimek; ,
2.	) rojstni kraj, domovinska občina, srez. oblast;
3.	) zadnje stalno bivališče, občina, srez, oblast;
4.	) število rodbinskih članov;
5.	) lastna zemlja po kulturi in površini;
6.	) glavni poklic;
7.	) pri dobrovoljcih datum in številka dobroveljskega potrdila kakor tudi datum in številka overovitve po ministrstvu za vojsko in mornarnico;
8.	) datum in številka načelne odobritve ministrstva za naselitev;
9.	) datum in številka odločbe o dodelitvi zemljišča;
10.	) označba dodeljenega zemljišča po parceli, katastralni občini, kulturi in površini;
11.	) istotako označba dodeljenega hiš&ega placa;
12.	) ali je dejanski naseljen;
13.	) ali je zgradil hišo;
14.	) način, kako se obdeluje zemlja (ali dela sam ali plačuje obdelovanje ali jo daje v zakup na polovico pridelka ali pa za denar);
15.	) ali redno plačuje državne davščine, občinske doklade in redne prispevke za vodne zadrugo.
Ko se tako ugotovi sedanje stanje naseljenih dobrovoljcev in kolonistov, je treba izvesti njih revizijo ter ugotoviti, ali imajo zakonske pogoje, da se jim dodeli agrarno zemljišče.
Dobrovoljska potrdila se morajo pregledati s formalne strani, ali so pravilno izdana in overovljena po ministrstvu za vojsko in mornarnico. Če je kaj prijav ali drugih razlogov, da nastane vkljub formalni pravilnosti dvom, ali je potrdilo pravilno, se mora poslati overovljeni prepis potrdila s poročilom ministrstvu za agrarno reformo, ki kontrolira pri ministrstvu za vojsko in mornarnico pravilnost dobroveljskega svojstva dotične osebe.
Podatki pod točkama 4.) in 5.) seznamka n\oraj<> biti dokumentirani s potrdili domovinske občine po predpisih člena 13. zakona o naseljevanju novih južnih krajin.
Odsotne (nenaseljene) dobrovoljce -koloniste jo treba pozvati po njih domovinski občini ali po občini navedenega bivališča, naj v 30 dneh od dne po vročitvi poziva, predlože županijskomu agrarnemu uradu (sreskemu poglavarju) potrebna potrdila in podatke. Če domovinska občina ni znana ali če takih dobrovoljcev v domovinski občini ni, a je njih sedanje bivališče neznano, se mora pozvati dotični dobrovoljec-kolonist z razglasom, ki se priobči samo enkrat v uradnem listu njegove domovinske oblasti, če jo ta znana, če pa ni znana, v uradnem listu oblasti, kjer je zemlja razdeljena, naj predloži v 30 dneh od dne razglasa svoje dokumente, ker se mu sicer dodeljena zemlja odvzame.
Glede dobrovoljcev in kolonistov, ki nimajo zakonskih pogojev, da bi se jim dodelilo agrarno zemljišče, izda županijski agrarni urad (sreski poglavar) takoj odločbo, da se jim zemlja odvzemi dne 30. septembra 1925., če so zemljo že obdelali, drugače pa takoj. Za one, ki imajo zakonske pogoje, a so odsotni, se izda odločba po naredbi z dne 13. januarja 1925., št. 1195/25, takoj po dnevu 30. septembra 1925.
Ko se ugotove formalna pravilnost dobrovoljskih potrdil in obči pogoji za koloniste, je treba ugotoviti, ali so tisti, ki se jim je zemlja dodelila, resnično poljedelci in ali sami obdelujejo zemljišče. Po zakonu o dobrovoljcih se sme dodeliti agrarno zemljišče samo siromašnim dobrovoljcem-poljedelcem. Isto velja za koloniste. Razen tega je lahko razlog,
da se komu odvzame zemlja: 1.) če ne plačuje zakupnine in državnih davkov in drugih javnih davščin; 2.) če ne zgradi hiše v roku, ki mu je predpisan; 3.) če se ne naseli v odrejenem roku; 4.) če je dajal zemljo doslej neprestano v zakup za denar;
5.) če ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani in ki so še posebe predpisani za koloniste vobče.
Po izvršeni reviziji se opravljajo: razgrnitev se-znamkov pri občinskih poglavarstvih (uradih), vložitev in rešitev ugovorov in predlogov kakor tudi izdaja prvostopne odločbe, pritožbe zoper njo, rešitev pritožbe po ministrstvu za agrarno reformo tako, kakor je predpisano v členu 14. za lokalne dobrovoljce.
Sestava definitivnega seznamka dobrovoljcev in kolonistov in uradna zaznamba na poedina dobroveljska potrdila o dodelitvi zemlje se opravlja po členu 14. te naredbe.
Člen 16.
Zemljišče, razglašeno za hišne place za krajevne agrarne interesente, dobrovoljce in koloniste, se mora tem všteti v njih kompetenco, odrejeno z zakonom.
Ölen 17.
Za izdajo prvostopne odločbe po členih 14., 15. in 16. te naredbe je pristojna v območju dosedanje direkcije v Sarajevu in glavnih poverjeništev v Sk opiju, na Cetinju in v Splitu agrarna direkcija ali glavno poverjeništvo (oblastni veliki župan), ki dasta lahko izvesti poizvedbe, če se pokaže potreba, po sreskem poglavarju ali agrarnem poverjeništvu.
Člen 18.
Ministrstvo za agrarno reformo vodi tudi nadalje kot prva in edina instanca po svojem kolonizacijskem oddelku vse posle kolonizacije po izdelanem načrtu na podstavi zbranih podatkov.
Zato razpolaga z vsem zemljiščem, ki je bilo doslej uporabljeno za naseljevanje dobrovoljcev-kolo-kolonistov in kolonistov, edino ministrstvo za agrarno reformo.
Površine, ki postanejo z revizijo dobrovoljcev-kolonistov in kolonistov proste, se morajo prvenstveno uporabiti za isto svrho po odredbi tega ministrstva.
Premestitev krajevnih agrarnih interesentov in lokalnih dobrovoljcev na zemljišče, ki je bilo doslej pod kolonizacijo, in obratno, in sicer zaradi arondacije okolišev poedinih sel ali kolonij, se sme izvršiti šele po odločbi tega ministrstva in na predlog dotičnoga županijskoga agrarnega urada (oblastnega velikega župana, sreskega poglavarja).
Nikoli ne sme županijski agrarni urad (sreski poglavar), pa tudi ne agrarna direkcija ali glavno poverjeništvo (oblastni veliki župan) samostalno dispo-nirati z zemljiščem, ki je bilo doslej dodeljeno dobrovoljcem in kolonistom, ampak če je treba iz-premembe, mora oblastvo prve stopnje predložili neposredno svoje poročilo s predlogom ministrstvu za agrarno reformo — oddelku za kolonizacijo.
S površinami, ki postanejo razpoložne z revizijo krajevnih agrarnih interesentov, a so potrebne za dodelitev krajevnim agrarnim interesentom, ki doslej niso dobili zemlje, sme disponirati županijsid agrarni urad (sreski poglavar). Dispozicije s površinami, ki ostanejo razpoložne, ko se je zadostilo krajevnim agrarnim interesentom, ter se smejo uporabiti za svrhe kolonizacije, izdaja izključno ministrstvo za agrarno reformo — oddelek za kolonizacijo na neposrednje poročilo županijskoga agrarnega urada (sreskega poglavarja).
Člen 19.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V B e o g r a d u , dne 2. marca 1925.; št. 8160/25.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Krizman s. r.
115.
Naredba o monopolni taksi za električna vžigala.*
Ker v naredbi A B br. 8659 z dne 1. junija 1922., «Službene Novine, št. 138 z dne 26. junija 1922., ni določena monopolna taksa za električna vžigala,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. marca 1925., št. 69. (XIV. — 1925.)
ki se uvažajo iz inozemstva, odrejam v zvezi z zahtevo generalne direkcije carin K C br. 5005 z dne
9.	marca t. L:
Za električna vžigala, opremljena z rudarsko vži-galno kapico, se mora pobirati monopolna taksa, in sicer za št. 1 do 4 po 4 (štiri) dinarje od 100 vžigal, za št. 5 do 8 po 8 (osem) dinarjev od 100 vžigal s 100 % nadavka v srebru.
Za ležišča kapice električnih vžigal se monopolna taksa ne pobira, ker nimajo ta ležišča v sebi nobenih raznesil, razen spojno žice, ki se samo privezuje na kabel aparata za električno vžiganje.
V Beogradu, dne 13. marca 1925.;
A B br. 3327.
Minister za vojsko in mornarnico. divizijski general:
Dušan P. Trifunovič s. r.
116.
Odločba o likvidaciji oddelka za vere pri pokrajinski upravi za Slovenijo.*
Ob likvidaciji pokrajinske uprave za Slovenijo je izdal ministrski svet na predlog gospoda ministra za vere dne 18. februarja 1925. pod V. br. 1983 nastopno odločbo:
«Na podstavi člena 134. ustave in v zvezi s členom 1., točkama 1.) in 2.), uredbe o razdelitvi države na oblasti in s členoma 1. in 6. zakona o obči upravi, nadalje po zaslišanju poročila z dne
6.	novembra 1923., št. 7914, ki ga je predložil bivši vršilec dolžnosti pokrajinskega namestnika za Slovenijo, odloča ministrski svet kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: Izvrši naj se likvidacija odseka za vere pri pokrajinski upravi za Slovenijo in dotični posli naj so preneso postopno na ministrstvo za vere in na velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani in na velikega župana mariborske oblasti v Mariboru tako-le:
I. Izmed versko - političnih poslov, ki spadajo po veljavnih zakonskih predpisih v državno področje, se pridržujejo ali prenašajo v pristojnost ministrstva za vere, in sicer:
A.	Za vse konfesije, priznane z ustavo;
1.	) vrhovno vodstvo in nadzorstvo nad versko-političnimi posli;
2.	) sestava predloga državnega proračuna, porazdeljevanje proračunskih kreditov in odobravanje državnih subvencij in ustanov;
3.	) nadzorstvo nad izvrševanjem državnih ver-sko-političnih zakonov po duhovnih versko-avto-nonmih oblastvih;
4.	) vsi versko-politični posli, ki so pridržani s posebnimi zakoni deželni vladi (pokrajinski upravi).
B.	Posebe spada za poedina veroizpo-vedanja v pristojnost ministrstva za
vere še to-le:
a)	Za pravoslavne:
1.	) odločanje o postavljanju arhijerejev in osebja pri cerkvenih sodiščih in učiteljev v bogoslovnicah;
2.	) odstranjevanje od službe učiteljev v bogoslovnicah za čas, dokler traja kazen, nadalje njih upokojevanje in odpuščanje iz službe;
3.	) imenovanje predsednika in članov komisije za opravljanje izpita za profesorja bogoslovja;
4.	) odobravanje sklepov širših eparhijskih upravnih svetov o višini doklade na davek za cerkvene potrebe;
5.	) osnavljanje novih samostanov in novih ustanov in skladov;
6.	) vrhovno nadzorstvo nad cerkvenimi oblast vi in reševanje pritožb zoper zlorabe cerkvenih ob-lastev;
7.	) odobravanje, da se vrši dopisovanje cerkvenih oblastev z inozemskimi cerkvenimi oblastvi, zbori in sinodami;
8.	) odobravanje, da se razglašajo in izvršujejo službeni spisi cerkvenih oblastev, zborov in sinod.
b)	Za katoličane:
1.	) ustanavljanje, izpreminjanje in odpravljanje cerkvenih beneficij in služb;
2.	) popolnjevanje višjih cerkvenih nadarbin in vseh služb pri osrednjih duhovnih oblastvih in zavodih, podeljevanje župnij javnega patronata in nameščanje duhovnikov iz inozemstva;
3.	) nadzorstvo nad škofi in centralnimi bogoslovnimi semenišči;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 28. marca 1925., št. 69. (XIV. —
1925.)
4.	) nadzorstvo nad vzdrževanjem cerkvene imo vino in nad nje odtujevanjem in obremenjanjem v dosedanjem obsegu;
5.	) interkalarna uprava velikih cerkvenih nadarbin;
6.	) odobravanje stolnih redov in verske doklade;
7.	) dovoljevanje novih meniških redov, kongregacij in samostanov.
c)	Za evangeljce obeh ko n fesi j:
1.	) odobritev, da smejo biti za verskega uslužbenca postavljeni inozemski državljani;
2.	) odobravanje organizacijskih Statutov za cerkvene občine;
3.	) odobravanje cerkveno-občinskih odločb o višini doklade za verske potrebo.
č)Za hebrejce:
isto, kar za evangeljce, nadalje reševanje pritožb zoper odločbe cerkveno-šolskih odborov.
II.	Vsi ostali versko-politični posli, ki jih je doslej opravljala pokrajinska uprava za Slovenijo, se prenašajo na oblastna velika župana v Ljubljani in v Mariboru.
III.	Likvidacija dosedanjega poslovanja odseka za vere pri bivši pokrajinski upravi za Slovenijo po navedenih načelih se poverja velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani, izvršiti pa se mora do konca meseca marca 1925.
IV.	V tem svojstvu izvršuje veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani do konca meseca marca 1925. v dosedanjih mejah pristojnosti bivše pokrajinske uprave za Slovenijo tudi vse one versko-politične posle, ki so po točki I. te odločbe preneseni v pristojnost ministrstva za vere.
V.	Izvajanje te odločbe se poverja ministru za vere.»
Iz pisarne občega oddelka ministrstva za vere v Beogradu,
dne 21. februarja 1925.; V. br. 1983.
117.
Odločba, s katero se odreja, da so zavitki za denarna pisma s tekstilnim materialom oproščeni luksusne takse ob uvozu/
Na predlog carinskega sveta in na podstavi § 3. izprememb in dopolnitev zakona o splošni carinski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami z dne 30. junija 1921. («Službene Novine» št. 156 z dne 16. julija 1921.:i:*) je odločil gospod minister za finance, da so zavitki za denarna pisma s tekstilnim materialom izvzeti od plačevanja luksusne takse, določene pri št. 469, v točki 2.), liste luksusnih predmetov.
Carinarnicam se naroča, naj se povsem ravnajo po tej odločbi gospoda ministra za finance.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 16. marca 1925.; C br. 12.100.
118.
Popravek k pravilniku o opravljanju strokovnih državnih izpitov za uradnike ministrstva za agrarno reformo.*
V «Službenih Novinah» št. 51. — XI. z dne
7.	marca 1925.*** je razglašen pravilnik o opravljanju strokovnih državnih izpitov za uradnike ministrstva za agrarno reformo. V ta pravilnik se je vrinila pogreška tako, da je v členu 2. izostal tretji odstavek. Ta izpuščeni tretji odstavek se mora glasiti: «Za finančno stroko se zahteva izobrazba kakor za administrativno stroko (II. kategorije).»
Četrti odstavek tega člena pa se mora glasiti: «Za geodetsko stroko se zahteva izobrazba višjega geodetskega tečaja» itd., ne pa kakor je tretji odstavek objavljen v omenjeni številki «Službenih No-vin»: «Za finančno stroko se zahteva izobrazba višjega geodetskega tečaja» itd. Namesto: «Za finančn j stroko» mora torej stati: «Za geodetsko stroko».
Iz ministrstva za agrarno reformo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu,
dne 20. marca 1925.; št. 7600.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. marca 1925., št. 69. (XIV. — 1925.)
** Uradni list z dne 1. avgusta 1921., št. 239/89.
*** Uradni list z dne 18. marca 1925., št. 90/28.
Razglasi osrednje vlade.
Navodilo za pobiranje noševine.*
Na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi je odredil gospod minister za finance, da se dodaj v razpisu C br. 14.681 z dne 9. marca 1922. pod II. za točko 1.) nov odstavek, ki se glasi:
«V vagonu se smejo sprejemati in ocarinjati z delno raztovoritvijo in tehtanjem na vagonskili tehtnicah:
emailirane železne posode iz tar. post. 546. carinske tarife, če prihajajo neomotane in če so iz ene tarifne postavke; in
kosovno blago iz stekla, porcelana in kamenine, in sicer samo z eno stopnjo carine.»
S tem razpisom se nadomešča razpis C br. 7160 z dne 16. februarja 1924. •
Carinarnicam se naroča, naj to dopolnitev vpišejo v razpis št. 68/1922. ter se odslej ravnajo po tej naredbi.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 11. marca 1925.; C br. 11.441.
Seznamek carinarnic, pooblaščenih za izvozno ocarinjanje krp.**
Na podstavi člena 220. carinskega zakona se pooblaščajo carinarnice v Beogradu, Bitolju, Brodu na Savi, Veliki Kikindi, Velikem Bečkereku, Velikem Gradištu, Vinkovcih, Vršcu, Dubrovniku, Zagrebu. Kladovu, Kotoru, Ljubljani, Nnšu, Novem Sadu, Mariboru, Osijeku, Pančevu, Podgorici, Sarajevu, Skop-lju, Smederevu, Somboru, Splitu, Subotici, na Sušaku, v Tekiji in Čakovcu, da smejo opravljati izvozno ocarinjanje krp iz točke 1.) št. 15 izvozne carinske tarife.
Pri carinarnicah, ki niso označene v tem razpisu, in pri carinskih oddelkih vobče je izvozno ocarinjanje teh krp brez predhodne odobritve generalne direkcije carin prepovedano.
Odredba tega razpisa ostane v veljavi, dokler velja sedanja razdelitev krp v točki 1.) št. 15 izvozne carinske tarife.
Tz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 13. marca 1925.; C br. 11.820.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. B III 179 ex 1925.
Statistika državne trošarine na vino in vinski mošt in občinskih doklad k tej trošarini.
V	letu 1924. so bile odobrene iz izkaza I. razvidne občinske doklade k državni trošarini na vino in vinski mošt, kakor se pobira po pravilniku z dne 7. septembra, odnosno 4. novembra 1920. (Uradni list z dne 17. septembra 1920., št. 338/107, odnosno z dne 17. novembra 1920., št. 426/132), in po zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 20. decembra 1921. (Uradni list z dne 9. januarja 1922., št. 2/2), od navadnih vin od soda in v steklenicah in od vinskega mošta, iz-vzemši tako zvana fina vina (šampanjec itd.).
V	letn 1924. so se pobrali na tej trošarini in občinskih dokladah zneski, navedeni v izkazu II.
Izkaz I.
Občinske doklade k trošarini na vino in vinski mošt za leto 1924.
[Ljubljanska oblast.
! 1	2	3	4 1	5 1	6 ]	7	8 1	9 !	10 [	n!	12 1	13 1	14 j	15 !	16 1	17	18]	19	201	271	221	23	24
											Število občin,												
								v katerih so			se	pobirale občinske doklade											
Ijš		•o «1										od °/o											
i š- N	Davčni okraj	brez občinskih do	1 1 26 j 51 1			76 |l0l|l26|l51 176i20l|226|25l|276 30l|326 35l|376 401|426 451 476 do %																	skupa
			25 1	50 1 75 |l00|l25|l50|l75|200|225|250|275|300|325|350|375|400|425|450|475|500																			
												znaša											
1.	Brdo		3		1	1	2	2	6				3											18
2.	Brežice		2	2	2	1	1	1	4	1	2	1			i									18
3.	Cerknica				1	•			1				2											4
4.	Črnomelj		2			2	2	1	2	1	3		7										i	21
5.	Kamnik		13	3	3	6	5	2	3				3				i							39
6.	Kočevje		6	2		2	2	1	5	2	2		3								i			26
7.	Kostanjevica						1		2		1		1											5
8.	Kranj ........					2		3		3	1	4		i									14
9.	Krško		i				2	1	2	1		1	1											9
10.	Laško 						2		1		1		5											9
11.	Litija		1			1	3	1	4	1	3		4											18
12.	Ljubljana, mesto . . .	1*1																					1*
13.	Ljubljana, okolica . .		1	2	2	4		2		4	1	10		3								i	30
14.	Logatec		1		2	1	1				2													6
15.	Lož		1			.					1													3 1
16.	Metuka		1	1	2		1		1	1			2										i	10 1
17.	Mokronog				1	1	2		2	.	1													7
1«.	Novo mesto			1	2	1	3		2		1		1	i										12
19.	Radovljica						6		3		3		7		3									22
20.	Ribnica		2		1			2	1	1	3													10
21.	Sevnica		4		1	1	1	2	1	1			1		i									13 1
122.	Škofja Loka		2			2			.	1			8											13
23.	Trebnje				1	1			1		1		1											5
124.	Tržič	•			1			1			3													5
|25.	Velike Lašče						2	1	2			1	2											8
126.	Višnja gora		ii	1	3	2	2	1	4		.		.											24
27.	Vrhnika		1				1		1		2		2											7
28.	Žužemberk					1	1	.			2		2											6
Skupaj			52	11	23	25	46	16	53	10	38	5	69	1	9 1 -		1 1 • 1 • 1 .				1	• 1 3		363**
* Mpstna občina ljubljanska je pobirala v letu 1924. 5700/„no naklado. ** Število občin je bilo v zadnjem izkazu pomotoma navedeno s 362.
U. br. 3949/3—1925.
Razglas.
Namesto razrešenega Frana P e 1 c a r j a je imenovan za občinskega gerenta v Kuzdoblanju Janez Fratek, posestnik in gostilničar istotam h. št. 11.
V	Mariboru, dne 21. marca 1925.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
S.	br. 1100/1.
Razpis.
Razpisujem mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Križevce (Prekmurje).
Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože pri velikem županu mariborske oblasti do dne	10 maja 1925.
V	Mariboru, dne 30. marca 1925.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. marca 1925., št. 61. (XH. --1925.)
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. marca 1925., št. 69. (XIV. —1925.)
Mariborska oblast.
1	2	3	4	5	6	7 1	8	9]	10;	11 j I2 I 13 1 14 1 15 1 16 1 17 1 18 1 19 1									20	21 j	22	23	24
											Število občin,												
							v katerih so				se	pobirale občinske doklade											
d		I										od <>/,											
g-	Davčni okraj	-o Sä	1	26 1 511 76 |l0l|l26|l5l|l76|201|226|25l|276|30l|326|35l|376|40l|426|45l|476																			skupaj
N		"I 1										do °/0											
			25 1 50 1751100|125|150 175|200|225|250|275|300|325|350|375|400|425|450|475|500																				
												znaša											
1.	Celje-Vransko ....		5	1	1	7		5	2	4	1	5					1						32
2.	Dolnja Lendava . . .	17	1	3	10	6	2			3	1	6		.									49
3.	Gornja Radgona . . .	13		2	3	7		2		1	1			.									29
4.	Gornji grad					1	1	1	1	i	2		'3		i									10
5.	Konjice		3	.	1	1	7	1	2		6	1	4											27
6.	Kozje		8	2	2	2	4	1	2	i	4		.		1									27
7.	Ljutomer		6		1	1	10	1	6	1	1	.	2											29
8.	Marenberg		4		1		2	,	4		2		4											17
9.	Maribor		18	2	7	3	19	1	18	2	7	i	6											83
10.	Murska Sobota ....	108	3	4	4	3				2													125
11.	Ormož		15		1	2	7	1	3	.	2	'1	2											33
12.	Prevalje		3					'l	3	.	2		4		i									14
13.	Ptuj		22		12	1	is		8		12		8		1									80
14.	Rogatec		8			'l	2	'l	2	.	4	2	3		.									21
15.	Slovenska Bistrica . .	14	1	2		4		5		9	.	5				i							43
16. 17.	Slovenjgradec .... Sv. Lenart v Slovenskih	2		2	1	5	2	3	•		1	•		•									16
	goricah		34	.	2		4	1	2		1	.	1											45
18.	Šmarje pri Jelšah. . .	4		1	•	1	'l	1	.	6	1	1											15
19.	Šoštanj						1		1		2	.	5		•									10
	Skupaj		279| 14		42	31	105	14	68	i	70	10	59		4	•	1	1						705*
V	* Diferenco napram številu občin v Prekmurju šele sedaj točno ugotoviti.					zadnjem izkazu (699) je pripisovati temu,											da	se je moglo število občin					
Izkaz II.
Pobrana državna trošarina na vino in vinski mošt in občinska doklada k trošarini za leto 1924.
Ljubljanska oblast.
1	2	3	4	5		6
Davčni okraj	Količina vino	v litrih vinski mošt	Steklenice š 0-7	Državna trošarina Din	p		Občinska doklada Din j p
Brdo		223.092	12.567		81.223	95	- 109.440 031
Brežice		542.707	104.555		216.086	20	382.795'10
Cerknica		470.759	54.562	275	178.543	65	212.053 83
Črnomelj		324.980	45.845		125.204	25	220.323 30
Kamnik		1,023.043	139.486	286	393.079	55	391.437 54
Kočev e		809.383	19.821	18.121	297.299	80	493.631 i 79
Kostanjevica		333.933	83.349		137.713	80	257.422 82
Kranj		564.030	42.636	1.551	208.845			653.358 65;
KrSko		625.708	70.629	350	236.830	05	411.474!58
Laško 		1,501.229	69.118	1.698	543.558	65	950.827 j 70
Ljubljana, okolica		1,986.689	77.160	1.949	715.605	65	1,266.548 52
Logatec		481.936	10.581	,	171.322	85	276.499 02
Litija		942.681	22.482		335.558	85	893.06542
Lož		128.916	803	19	45.330	85	74.645126
Metlika		292.626	29.724		109.850	10	112.329 49;
Mokronog		461.971	73.282		180.010	35	163.726 96
Novo mesto		891.754	87.269	998	334.430	15	401.288 59
Radovljica		457.185	10.687	1.984	163.678	50	621.573 57]
Ribnica		342.220	1.254	1.553	120.867	—	202.788 27!
Sevnica		542.935	64.144		206063	25	242.32297
Škofja Loka		430.758	2.837	480	151.714	55	371.730 20'
Trebnje		384.788	23.493	.	140.549	05	110.819 92
Tržič		60.446	470	250	21.398	60	189.091 04!
Velike Lašče		238.876			83.606	60	111.785 4Ö
Višnja gora		191.567	4.560		68.188	45	102.420 8^
Vrhnika		300.488	4.004	1.686	107.014	80	308.853 31
Žužemberk		200.855	7.835		72.258	—	161.804|51
Mestni dohodarstveni urad v Ljubljani		5,173.372	781.554	13.138 12,012.637		70	
Skupaj		19,928.927 1,844.707		44.338	7,458.47020	9,694.058 65
‘ Mestni dohodarstveni urad v Ljubljani		■	•		• !•	Občinska naklada Din ! p 6,961.487 -
[Mariborska oblast.
1	2	3	4 Steklenice č 0-7	5 Državna trošarina Din j p		~ 6		 Občinska ; doklada |	
Davčni okraj	Količina v litrih						
	vino	vinski mošt				Din	P
Ce je		2,228.375	179.287	14.788	832.147	—	1,364.462	0^
Dolnja Lendava		742.123	34.640	133	268.469	55	93.585	23
Gornji grad		575.144	8.266	115	203.424	—	285.522 12	
Konjice		408.448	48.869	84	155.216	05	307.427	61
Kozje		443.335	64.356		171.256	25	119.646	23
Ljutomer		373.904	46.509		142.493	65	190.621	37
Maribor			4.950	51.695	1,336.784	20	2,540.228	H
Marenberg		391.301	5.667	230	138.487	10	215.464	79
Murska Sobota.	1,418.680	98.259	900	521.552	75	156.557	86
Ormož		327.262	44.203	900	126.060	95	49.016 82	
Ptuj . . 			1,397.014	216.043		542.965;65		719.58581	
Prevalje		320.105	17.509	790	116.809	—	158.97236	
Gornja Radgona		494.346	38.669	26.920	196.026	90	98.220 98	
Rogatec		254.880	61.197		104.507	25	154.079!42	
Slovenska Bistrica		550.186	76.035	621	211.884	35	333.088 141	
Slovenjgradec		388.425	7.011	185	137.794	—	164.025 21	
; Sv. 1 enart		347.336	43.082		132.338	10	75.09533	
1 Šmarje pri Jelšah		308.516	44.004		118.981	60	154.333 80	
; Šoštanj		355.264	43.9 Iti	1.220	135.931 90		267.483]3o	
Skupaj		14,716.606	1,572.524	I 98.374 5,593.130 25			7,447.416 67	
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 21. marca 1925.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 3144.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
Ime bolnice	Dne	Število oskrbovancev III. razreda
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico)			519
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani		83
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani		255
Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . .		206
Bolnica za duševne bolezni na Studencu		321
Splošna bolnica v Mariboru....		276
Javna bolnica v Celju		14. marca	188
Javna bolnica v Brežicah ....	1925.	63
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . .		68
Javna bolnica v Murski Soboti. .	.		124
Javna bolnica v Ptuju			49
Hiralnica v Ptuju			106
Hiralnica v Vojniku			162
Ženska javna bolnica v Novem mestu		63
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji		71
Javna obča bolnica v Krškem . . .		47
Skupaj . . j 2601
V Ljubljani, dne 18. marca 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje:
dr. Katičić s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 73.	571 3—2
Nabava obutve za finančno kontrolo.
Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu in po odredbah členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila dne 2 2. aprila 192 5.
pri podpisanem ekonomatu četrta javna ofertna licitacija za nabavo 8250 parov usnjenih čevljev za fi nančno kontrolo. Čevlji morajo biti izdelani samo po državnem vzorcu, nikakor pa ne po donesenih vzorcih.
Kavcija, in sicer za naše državljane 5 %, za ostale 10 % ponujene vsote, se mora položiti izključno po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do desetih na dan, odrejen za licitacijo, pri ekonomatu v Sarajevu.
V ponudbi je treba označiti ponujene cene v dinarski veljavi (v srebru) ter jih zapisati s številkami in črkami.
Ponudba mora biti kolkovana s 100 dinarji. Vsak dražitelj mora vročiti ob vstopu v sobo za licitacijo na dan objavljene licitacije predsedniku komisije reverz blagajne ekonomata o položeni kavciji in izpričevalo o svojih nabaviteljskih sposobnostih, naši državljani pa razen tega potrdilo o tem, da so svoj obrat prijavili davčnim oblastvom in plačali davek za tekoče trimesečje. Ponudbe je predložiti na dan licitacije dne 22. aprila 1925. do enajstih v zaprtem in •zapečatenem zavitku na naslov: «Ekonomat za finančno kontrolo v Sarajevu. Ponudba za obutev za finančno kontrolo ponudnika N. N.».
Ponudbe, ki prispejo po odrejenem roku, in brzojavne ponudbe se ne jemljejo v poštev. Ponudba, poslana po pošti, se vzame v oceno samo, če dražitelj v njej izrečno izjavi, da so mu vsi predpisani licitacijski pogoji znani in da pristaja nanje.
Pismeni pogoji, po katerih se mora izvršiti licitacija. in vzorec se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri ekonomatu v Sarajevu (soba št 15), pismeni pogoji pa razen tega (med uradnimi urami) pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu (soba št. 46) in pri oblastnih inšpektoratih v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu, Podgorici in Skoplju.
Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu,
dne 26. marca 1925.
Št. 1482.	608
Razglas.
Mlekarska z a d r u g a, r. z. z o. z. na Tanči gori pri Črnomlju, uživa po naredbi gospoda ministra za finance br. 43.322 z dne 25. decembra 1923., Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1, ob pogojih te naredbe in po členu 257. finančnega zakona za leto 1924./1925. z dne 31. marca 1924., Uradni list z dne 13. maja 1924., št. 140/43, oprostitev od plačevanja taks. navedenih v rečeni naredbi, izza dne 28ega marca 1925., za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 30. marca 1925.
Preds. 524/4/25—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto s o d*n i k a pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani kakor tudi vsako drugo mesto, ki se izprazni po oddaji gorenjega mesta.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti pri podpisanem predsedni-štvu do dne 2 5. aprila 192 5.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, ,	dne 1. aprila 1925.
Št. 718/25.	•	3—3
Razpis.
Odda se služba stare j šine državnega pravdništva v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije, odnosno služba državnega p r a v d n i k a, ki bi se morda zaradi tega izpraznila v področju višjega državnega pravdništva.
Rok za vlaganje prošenj do dne 1. maja 1 925.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 32.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 26. marca 1925.
Preds. 358/4/25—1.	3—1
Razpis.
Odda se poduradniško mesto pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Oddado se tudi vsa mesta poduradnikov in sodnih slug, ki bi se izpraznila kakorkoli tekom razpisa ali zaradi oddaje razpisanega mesta.
Za poduradniško mesto in za mesto sodnega sluge se zahtevajo pogoji za zvaničniško in služi-teljsko službo (člen 10. uradniškega zakona); s tema mestoma so tudi združeni prejemki zvaničnikov in služiteljev.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in oprem, Ijtnc prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
2 5. aprila 1 925. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu ter priložiti prošnji: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpri-
najkosne]e pa do dne 2 6. maja 1 925., ker sicer prestane glasovalna pravica.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 4. aprila 1925.
Sa 3/25—97.	613
Sklep.
Ker se v poravnalni zadevi Viktorja Petana, trgovca v Brežicah, pri naroku dne 31. marca 1925. za poravnalni predlog ni dosegla potrebna večina po § 47. poravnalnega reda, se je odredil na prezadol-ženčev predlog po § 47./2. poravnalnega reda nov narok za sklepanje poravnave s prezadolženčevimi upniki na dan
15. aprila 1 925.
ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 12.
Upniki, ki še niso priglasili svojih terjatev, morajo to storiti najkesnejedodnell. aprila 19 2 5., ker bi se jim sicer ne priznala glasovalna pravica.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek I.,
dne 3. aprila 1925.
C 117/25.	600
Oklic.
Dolnjelendavska hranilnica v Dolnji Lendavi jo vložila zoper Jožefa Š e t e i j a in Rozalijo Šetei-j e v o v Gornjem Lakošu tožbo zaradi 2250 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 15. aprila 1925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21.
Ker je sedanje bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Lendavi, oddelek H.,
dne 30. marca 1925.
C 36/25 —1.	615
Oklic.
Zoper Ivano Kržišnikovoiz Sestranske vasi št. 5, sedaj neznanega bivališča, odnosno zoper njene neznane dediče in pravne naslednike, katerih bivališče je neznano, jo podal pri okrajnem sodišču v Škofji Loki Tomaž Stanovnik, posestnik v Sestran-ski vasi št. 5, zastopan po notarju Niku Lenčku v Škofji Loki, tožbo zaradi zastaranja terjatve 250 Din s pripadki in dovolitve, da bi se vknjižil njen izbris.
Na podstavi tožbe se odreja narok za ustno sporno razpravo na dan
14. aprila 192 5.
ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 2.
V obrambo pravic Ivane Kržišnikove, odnosno njenih neznanih dedičev in pravnih naslednikov, se postavlja za skrbnika Gregor Kržišnik v Dolenji Dobravi št. 22.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek II.,
dne 3. aprila 1925.
prevažajo isadno semenje, mladike in sadike po železnici brzovozno in brezplačno, če se pošiljajo iz državnih, sreskih in samoupravnih drevesnic kateremukoli zasebniku, kar se more dokazati s potrdilom o njih izvoru.
Olajšava velja od dne objave v «Službenih No-vinah».
Iz pisarne generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 2. marca 1925.; G D br. 8958.
Razglas o voznini za galun.*
Gospod minister za promet je odobril z odločbo z dne 22. februarja 1925., M S br. 2650/25, da se računi voznina za galun po razredu II—II—II, in sicer samo s postaje v Ljubljani, glavni kolodvor, do vseh postaj v državi. Ista ugodnost velja za vse tvornice v državi, ki se priglase, da se bavijo s proizvajanjem galuna na isti način kakor tvornica v Mostah pri Ljubljani, t. j. od kraja proizvajanja do vseh ostalih postaj.
Ta klasifikacija velja od dne 15. marca 1925.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 3. marca 1925.; G D br. 8954/25.
Razglas o olajšavah za izvoz rud.*
Za izvoz rud iz naše države preko katerekoli izvozne točke, in sicer železne, manganove in bromove rude, predanih v prevoz kot sporovozno blago, se računi voznina po izjemni tarifi št. II za nosilnost uporabljenega vagona.
Ta olajšava velja od dne razglasitve do nadaljnje naredbe.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 4. marca 1925.;
G D br. 46.868/24, M S br. 26.954/24.
Razglas o računanju voznine za prevoz mleka v specialnih vagonih.**
Za prevoz mleka v specialnih vagonih se računi voznina za dejansko težo pošiljke, toda najmanj za 5000 kilogramov po vagonu in tovornem listu, po vozninskem stavku, ki velja za prevoz mleka.
Ce pa je lastna teža vagona večja od 8000 kilogramov, se mora dodati najmanjši teži pošiljke še tretjina razlike med 8000 kilogrami in dejansko te£o vagona.
V lastno težo vagona se mora všteti vse, kar pripada k ureditvi tega vagona.
Ta tarifna odredba velja za vse proge državnih železnic od dne 1. aprila 1925.
Iz pisarne generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 16. marca 1925.; G D br. 24.047/24.
čevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti in morebitni poročni list in krstne liste otrok.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrecno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 3. aprila 1925.
Pr VIII 37/25—2.	616
Razsodilo.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo na predlog državnega pravdništva:
Vsebina tiskovine «Naša Straža» št. 14 v Mariboru z dne 20. marca 1925. izziva v članku: «Po sklepu verifikacijskega odbora» v vsem obsegu k plemenskemu razdoru in k mržnji do države kot celote.
Po členih 13. in 138. ustave potrjuje sodišče prepoved razširjanja in prodajanja navedene tiskovine, izvršeno po varstvenem oblastvu v Mariboru, ter odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine.
Okrožno kot tiskovno sodišče v Mariboru, oddelek VIII.,
dne 21. marca 1925.
S 11/25—3.	605
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Tvornice emajliranih peči Lutz, družbe z o. z. v Domžalah, registrirano pod isto firmo.
Konkurzni komisar: Ivan Hutter, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Kamniku.
Upravnik mase: inž. J. Willmann v Domžalah.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 14. aprila 1 925. ob desetih. Oglasitve-ni rok do dne 1 2. maja 1 925. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 6. maja 192 5. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 31. marca 1925.
Sa 12/25—3.	604
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini zapuščine po pokojnem Maksu Kopitarju v Cerknici št. 50.
Poravnalni sodnik: Anton Lajovic, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: J. Lavrič, trgovec v Cerknici.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 112 dne 8. maja 192 5. ob enajstih. Rok za oglasitev najkesneje tri dni pred določenim poravnalnim narokom.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 31. marca 1925.
Sa 26/24—42.	603
/	Sklep.
V poravnalni stvari registrirane trgovke Štefanije Vertnikove v Ljubljani je postopanje končano, ker je poravnava pravnomočno odobrena.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 31. marca 1925.
Sa 12/25—2.	614
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ivana Kos a, trgovca v Celju, registriranega pod fir mo: Ivan Kos, trgovina z manufakturnim in pletenim blagom na debelo v Celju.
Poravnalni komisar; Fran Tiller, dežeinosodui svetnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik: Vinko Gaberc, bančni prokurist v Celju, Miklošičeva ulica št. 10.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 2 dne 2 8. maja 1925. ob de-'vetih. Rok za oglasitev do dne 15. maja 1 925.,
E 413/24—5.	475
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 192 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bučka, vi. št. 38.
Cenilna vrednost: 68.761 Din 75 p; vrednost pri-tekline 250 Din; najmanjši ponudek: 45.841 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 23. februarja 1925.
Gospod minister za promet je izvolil edobriti z odločbo št. 3653 z dne 23. februarja 1925., da se
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. marca 1925., št. 69. (XIV. — 1925.)
Razglas o voznini za ogljikovo kislino in zgoščeni vodik.**
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odločbo št. 5628 z dne 5. t. m., da se računi za prevoz ogljikove kisline, tudi tekoče, in zgoščenega kisika razen s postaje v Rušah tudi s postaje v Koprivnici do vseh postaj v naši kraljevini voznina pa razredu II. za pošiljke v vseh količinah.
Reekspedicija na postajah v Rušah in Koprivnici ni dopustna.
Ta olajšava velja od dne 1. aprila 1925.
Iz pisarne generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 17. marca 1925.; G D br. 11.389.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. marca 1925., št. 61. (XII. — 1925.)
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. marca 1925., št. 69. (XTV. — 1925.)
Razglas o prevozu sadnega semenja, mladik in sadik.*	>•
Razglas o popustu za transportiranje južnega sadja in vina.**
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odločbo št. 5189 z dne 10. t. m. za transportiranje
južnega sadja («agrume») in vina iz Trsta v tranzitu preko Rakeka in Št. lija popust po spodaj označenih vozninskih stavkih, in sicer:
1.	) za južno sadje (agrume) v vozovnih nakladih 5000 in 10.000 kilogramov, kot sporovoz, od 100 kilogramov 2400 par; in
2.	) za vino v vozovnih nakladih najmanj 10.000 kilogramov, kot sporovoz, od 100 kilogramov 1600 par.
Ta popust velja od dne 10. marca do dne 1. junija 1925. s kartiranjem.
Iz pisarne generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 20. marca 1925.; G D br. 11.510/25.
Št. 86/prez.	3—1
Razpis.
V področju gradbene direkcije v Ljubljani se odda več mest inženjerjev gradbene stroke v pripravljalnem položaju in eventualno tudi v, pomožnih položajih I. kategorije državnih uradnikov.
Prošnje, kolkovane po zakonu o taksah in opremljene s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., Uradni list z dne 12. septembra 1923., št. 299/86, naj se vlože do dne
3 0. aprila 192 5.
pri gradbeni direkciji v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi nadaljnja pojasnila.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 1. aprila 1925.
Razne objave.
618
Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/ dne 31. marca 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 429,863.710‘79
Posojila .  .................. 1.292,541.089-69
Račun za odkup kronskih nov-
čanic .....................
Račun začasne zamene ....
Dolg države...................
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163' — Saldo raznih računov.......... 360,188.704 43
1.186,367.906-76 367,971.697-74 2.966,355.034- —
Pasiva:	8.741,665.306-41
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu:	od	te	vplačano	26,117.400" —
Rezervni fond. ......	5,888.759 95
Novčanice v tečaju............ 5.594,181.810 —
Državni račun začasne zamene.	367,971.697‘74
Terjatve države po raznih računih	—
Razne obveznosti.............. 542,845.005"72
Terjatve države za založene domene ........................... 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde	....	66,283.470' —
611 Vabilo na peti redni občni zbor Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 3 0. aprila 1925. ob enajstih v posvetovalnici banke v Ljubljani, Miklošičeva, cesta št. 10 z nastopnim
dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1924. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1924.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1924., sklepanje o razdelitvi čistega dobička in o razrešnici upravnemu svetu.
4.	) Dopolnilna volitev upravnega sveta.
5.	) Volitev nadzorstvenega sveta.
6.	) Izprememba pravil, in sicer § 4. glede družbenih razglasov.
7.	) Slučajnosti.
* * *
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili osem dni pred zborovanjem vsaj pet delnic pri Zadružni gospodarski banki, d. d. v Ljubljani, pri njenih podružnicah v Celju, Djakovu, Mariboru, Novem Sadu, Sarajevu, Somboru, Splitu, Šibeniku ali pa pri ekspozituri na Bledu. Na občnem zboru daje vsakih pet delnic pravico do enega glasu.
Upravni svet.
617 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
«Vinaria»,
dalniška družba vinogradnikov v Ptnju,
v nedeljo dne 3. maja 1925. ob enajstih v družbenih prostorih v Ptuju.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1924.
2.	) Poročilo in sklepanje o bilanci za poslovno leto 1924.
3.	) Poročilo nadzorništva in sklepanje o podelitvi absolutorija.
4.	) Slučajnosti.
* * *
Po § 15. družbenih pravil upravičuje posest 25 delnic do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom delnice z nezapadlimi kuponi vred pri družbeni blagajni. Na podstavi založbe se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in nanje odpadajoče glasove. Po zalo-žitvi ima delničar pravico, vpogledati listo zalo-žiteljev.
V Ptuju, dne 3.aprila 1925.
Upravni svet.
so sklenile medsebojno dogovor, da sporazumno znižajo obrestno mero na hranilne vloge a vista e dnem 1. aprila 1925., na vezane ali odkazne vloge pa ob določenem terminu per skadenc.
Jugoslavenska banka, d. d., podružnica ▼ Ljubljani, obvešča s tem svoje vlagatelje na knjižice, da zniža po zgoraj navedenem dogovoru obrestno mero z dnem 1. aprila 1925. na te-le vloge a visti:
1.	) za 1 %: (številka vložne knjižice) 84, 124, 125, 132, 150, 158, 172, 180, 267, 281, 282, 298, 309;
2.	) za 2	59, 165, 181, 277, 301, 329;
3.	) za 3 %• 153, 157, 166, 173, 220, 825. 247, 257, 266, 268, 326;
4.	) za 4 %•: 217, 302, 303;
5.	) za 5 %: 169, 192, 211, 221, 224, 828. 246, 260, 262, 279, 296, 299, 307, 310;
6.	) za 7 %: 276.
Jugoslavenska banka, d. d., podružnica v Ljubljani.
610
Razglas.
Slavenska banka, d. d. v Zagrebu, javlja, da so njene delnice VIL, Vlil., in IX. emisije uradno žigosane in da jih bo izza dne 15. aprila 1925. zamenjavala, in sicer:
delnice VII. emisije za delnice bivše Mariborske eskomptne banke v Mariboru ali za začasna (interimna) potrdila Jugoslavenske Union-banke v Beogradu v razmerju: dve delnici ali začasni potrdili teh zavodov za tri delnice Slavenske banke, d. d. v Zagrebu.
Lastniki neparnega števila delnic ali začasnih potrdil morajo doplačati še polovico delnice Slavenske banke, d. d. po dnevnem tečaju.
Delnice VIII. in IX. emisije se bodo zamenjavah' za začasna potrdila teh emisij.
Ta zamenjava se izvrši:
za delnice VII. emisije pri Slavenski banki, d. d. v Zagrebu, in njenih podružnicah v Ljubljani in Mariboru;
za delnice VIII. in IX. emisije pri Slavenski banki, d. d. v Zagrebu.
Lastniki delnic Mariborske eskomptne banke ali začasnih potrdil Jugoslavenske Union-banke kakor tudi vsi imetniki začasnih potrdil VIII. in IX. emisije delnic Slavenske banke, d. d. v Zagrebu, jih lahko izroče zaradi zamenjave pri vseh podružnicah zavoda
Za imetnike, katerih delnice ali začasna potrdila so v pologu banke, izvrši zamenjavo banka sama.
V Zagrebu, dne 31. marca 1925.
589 3 -1
Naznanilo.
8.741,665.306-41
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
607 Vabilo na I. redni občni zbor Ilirske posojilnice,
r. z. z o. z. v Ljubljani,
ko bo dne 2 0. aprila 192 5. ob pe treh popoldne) v uradnih prostorih v Ljubljani na Kralja Petra trgu št. 8 s tem dnevnim redom:
1.	) Poročilo načelništva.
2.	) Potrditev računskega zaključka za leto 1924.
3.	) Slučajnosti.	Načelništvo.
612	Razglas.
Enoindvajseto žrebanje 4y2%nih zastavnih listov in 4y2i%nih komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke se bo vršilo dne
15. aprila 192 5.
Izžrebalo se bo nominale 7800 K 4%%nih zastavnih listov in nominale 34.900 K 4%|%nih komunalnih zadolžnic.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1925.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
(prej Kranjska deželna banka).
606
Jugoslavenska banka, d. d. podružnica v Ljubljani.
Jugoslavenska banka, d. d., Prva hrvatska štedionica, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Slavenska banka, d. d., Ljubljanska kreditna banka, Trgovska banka, Jadransko-Podunav-ska banka, Zadružna gospodarska banka, d. d., Zadružna banka, Dobrovoljačka banka, Slovenska banka, Češka industrijalna in gospodarska banka, Obrtna banka, Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic, Anglo-avstrijska banka, podružnica v Mariboru, Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice. Mestna hranilnica ljubljanska in Kranjska hranilnica
Pašna zadruga za občino Križe v Križah naznanja, da se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Morebitni upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi in prijavijo svoje terjatve.
Načelništvo.
601 3-1
Poziv upnikom.
Splošna gospodarska zadruga- za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svoje ter-
jatve.
Likvidatorji.
Naročnikom na znanje.
Ker so se plače tiskarskega osebja zvišale, zvišujemo z odobritvijo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti naročnino na «Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti» izza dne 1. aprila 192 5. od 7 Din na 8 Din mesečno.
Naročnina znaša torej odslej; mesečno 8 Din; četrtletno 24 Din; poluletno 48 Din; letno 96 Din. Zvišek naj se nam nakaže čimprej.
Upravništvo
«Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti» v Ljubljani
(Miklošičeva cesta št. 16).
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.