JUTRA
P«««««« prarcafnrrif8fo«W
Marmontu
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 79
iViaribor, pondeljek 7. aprila 1930
Izhaja razun nedeljo in praznikov veak dan ob 16. uri Raitin pri poitnaffi čel^iav. v Ljubljani št. 11.4-09 Velja'rMaa8no, prtjeTiiR^v upravi ali po poiti 10 Din^doatavljen na dom pa 12 Din
TaUiIWm
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.13
Oglaai po larifu
Ogiaaa aprajama tudi oglasni oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Praiamova ulica it. 4
Pričetek nekrvave revolucije
v Indiji
j
ANGLEŠKE OBLASTI POPOLNOMA IGNORIRAJO GANDHIJEVO AKCIJO ZA KRŠITEV SOLNEGA MONOPOLA.
trgovini 1 rupijo, plačujejo sedaj po 20— 25 rupij.
Prvotno se je pričakovalo, da bo izvršila angleška vlada energične korake proti tej akciji, a zgodilo se je ravno nasprotno. Rafinirani in psihologijo odpora dobro poznavajoči Angleži Gandhije-ve akcije ne ovirajo niti s policijskimi odredbami. To stališče angleških oblasti je Gandhija popolnoma presenetilo. Zato je včeraj napovedal nove odredbe, s katerimi hoče Angleže prisiliti, da dejanski reagirajo na indijsko revolucijsko gibanje Le tamkaj, kjer je prišlo do nemirov, so izvršile oblasti več aretacij.
V Bombayu samem so aretirali Gan-dhijevega sina Rumadesa in njegovega glavnega pomagača Manila Katri. V Ja-lapurju so oblasti zaplenile 22 q revolucijske soli«, ki je bila določena za vzhodno Indijo. Do težkih spopadov je prišlo pri Picabaniju, kjer je bilo aretiranih 29 oseb.
BOMBAY, 7. aprila. Včeraj je pričela v Indiji nekrvava revolucija proti angleškemu gospodstvu. Skoro ob vsej morski obali se je prebivalstvo odzvalo Gandhijevemu pozivu, da naj samo pridobiva sol iz morja in tako prekrši do-očbe zakona o solnem monopolu. Na mnogih krajih so že pripravili velike kadi in kotle za pridobivanje morske soli. Posebno slovesno se je izvršila prekrši-tev solnega monopola v Dandiju, kjer je Gandhi sam stopil v morje in imel na zbrano veliko množino naroda nagovor, v katerem ga je pozval, naj sledi njegovemu vzgledu. Računa se, da je bilo tekom včerajšnjega dne pridobljenih iz morja približno 20.000 kg soli. Kako mogočen je upliv te Gandhijeve akcije med narodom, dokazuje najbolj dejstvo, da na ta način pridobljeno morsko sol celo preplačujejo in sicer z zlatom. Za kilogram soli, ki velja v angleški monopolni
Davi se je vršila v saborni cerkvi velika žalna služba božja, ki jo je darovala najvišja duhovščina.
Umirajoča londonska konferenca
LONDON, 7. aprila. Na brodovni konferenci je položaj neizpremenjen. Večina delegatov se je koncem preteklega tedna zabavala na dirkališčih in športnih prostorih, Macdonald pa je bil včeraj na svojem letovišču v Chequersu. Francoski zunanji minister Briand je odpotoval v Pariz že v soboto in se vrne šele v torek v London. Do njegovega povratka ni pričakovati zvišanega delovanja delegacij.
V angleški spodnji zbornici je vloženih že deset interpelacij, v katerih se izraža bojazen, da se ne bi Anglija v kaki brodovni pogodbi tudi vojaško zavezala k varnostnim jamstvom. Toda vladni krogi odločno zavračajo vsako tako bojazen kot popolnoma neupravičeno in neutemeljeno. »Observer« meni, da pri sedanjih okolščinah ni misliti na kako da-lekosežnejšo pogodbo. Ameriški dele gat je imel v radio govor, v katerem je opozarjal, da je bil med Zedinjenimi državami, Anglijo in Japonsko v načrtu dosežen sporazum.
LONDON, 7. aprila. Med petimi dr žavami na londonski konferenci je prišlo do dogovora, da se ublaži voj-
Potrijarh Dimitrije na mrt-uasfcem odru
Včeraj popldne je preminul v poslopju stare srbske patrijaršije v Beogradu poglavar srbsko-pravoslavne cerkve, pa-trijarh Dimitrije, prvi patrijarh obnovljene srbske patrijaršije. Pokojnik je dosegel visoko starost 84 let in je bil rodom iz Požarcvca. Po dovršenem bogoslovnem študiju je študiral v Beogradu in Parizu še književnost in filozofijo, nato pa dve leti agronomijo. L. 1884 je bil imenovan za škofa v Nišu, 1. 1898 za metropolita srbske kraljevine, za patrijar-ha 1. 1920. Pokojni patrijarh je igral veliko vlogo v srbskem cerkvenem in na-cijonalnem življenju. Za časa aneksijske krize 1. 1908 je poslal ruskemu sv. sinodu obširno spomenico, ki je imela močen odmev ne samo v ruskih cerkvenih temveč tudi v političnih krogih. V svetovni vojni je ponovno posetil srbsko armado na solunski fronti in z navdušenimi govori dvigal vero v končno zmago. Izdal je tudi več filozofskih spisov. L. 1928 je pokojnik posetil tudi Maribor.
BEOGRAD, 7. aprila. Truplo poglavarja srbsko-pravoslavne cerkve, patrijarha Dimitrija, so položili na visoki katafalk v sabomi cerkvi, ki je popolnoma ovita s črnino. Vse mesto je v črnih zastavah. O patrijarhovi smrti so bili obveščeni poglavarji vseh avtokefalnih vzhodnih cerkev, za katoliško cerkev v Jugoslaviji tudi nadškof dr. Bauer v Zagrebu.
Umazana konkurenca
je bila v zadnjem času predmet mnogih trgovskih in obrtniških zborovanj. Tudi na občnem zboru Gremija trgovcev za Maribor pred tednom dni se je obširno debatiralo o tem vprašanju, iznašali so se slučaji nepoštenega postopanja v tem pogledu, stavljeni so bili razni predlogi za omejitev in odpravo tega sramotnega pojava v gospodarskih krogih, in sprejeti so bili tudi sklepi kako si hočejo v Mariboru trgovci sami pomagati napram ,onim nesolidnim in nereelnim tovarišem, ki na umazan način iščejo za sebe ne-reelne dobičke ter s tem rušijo disciplino in solidarnost v vrstah gospodarskih krogov.
Konkurenca sama na sebi je zdrava ter je bila od nekdaj in bo ostala tudi še za bodoče gonilna sila vsega gospodarskega življenja. Toda razlikovati je treba med zdravo, solidno in reelno konkurenco, ki je tako v interesu trgoivne kakor konsumentskih krogih, pa med ta-kozvano umazano ali nepošteno konkurenco, ki zlorablja trgovske uzause. Takšne konkurence se poslužujejo ali elementi, ki jih drži po koncu zgolj dobičkarstvo in egoizem, ali pa desperadi, ki so pri koncu svojega gospodarskega dihanja in si hočejo na ta način samo še umetno podaljšati svojo že upropaščeno eksistenco — naravno na materijalno in Še bolj moralno škodo svojih solidnih trgovskih tovarišev.
Včeraj pa je prišla iz Beograda vest, da je bil v soboto pri kralju v avdijenci minister za trgovino, obrt in industrijo g. Juraj Demetrovič in da je kralj podpisal od miinstra mu predloženi zakon o Pobijanju nelojalne, nepoštene konkurence.
Namen novega zakona je, da vnese moralo in dobre šege v poslovni promet v proizvodnji, obrti in trgovini. Zakon navaja tipične slučaje nelojalne konkurence (nelojalno reklamo, neresnično označbo porekla blaga, blatenje drugih podjetij in zlorabo njihovih nazivov, podkupovanje žalitve, izkoriščanje tajnosti v proizvodnji in trgovini, nelojalno konkurenco pomožnega osobja). Na čelu zakona pa je splošni predpis, da je zabra-njeno vsako dejanje, ki je proti dobrim navadam.
Sankcije proti dejanjem nelojalne konkurence so deloma zasebnopravne, deloma kazenske narave. Pristojna za tožbe zasebno-pravne narave (zabrana nadaljevanja nelojalne konkurence, odprava nepravilnih postopkov, nadomestilo povzročene škode itd) so kolegijalna sodišča prve stopnje, ki se bavijo s trgovskimi spori, morejo se pa po sporazumu strank razpravljati in reševati tudi pred posebnimi sodišči trgovskih, industrijski1! in obrtnih zbornic. Za tožbe kazen-sko-pravnega značaja so pristojna splošna, za prestopke sreska (okrajna) sodišča. Tožbo lahko vloži ne samo prizadeti in oškodovani trgovec, ampak v slučaju javnega značaja tudi trgovsko-obrtno-industrijske zbornice ter vsaka 'organizacija, ki je po svojih pravilih pozvano, da čuva interese trgovine in obr-
ti ter o tem posredno tudi interese kon-sumentov.
Z novim zakonom o pobijanju nepoštene, umazane konkurence so izpoljene ne samo vitalne želje naših realnih gospodarskih krogov, ampak je z njim tudi izpolnena mednarodna obveza, naložena nam v konvenciji o trgovini in plovitbi z dne 30. januarja 1929 s francosko republiko, ki zlasti polaga veliko važnost na striktno zaščito označbe izvora blaga. Na drugi strani pa je zakon nedvomno tudi v interesu konsumentov, ki so se — sami dostikrat nevešči v poznavanju blaga — mnogokrat dali zapeljati po goljufivi reklami nepoštene konkurence, da i
so kupili manjvredno blago za razmeroma drag denar.
Zakon bo stopil v veljavo mesec dni po njegovi razglasitvi, tako da si bodo mogli tudi konsumentl, ki jim je lastni gospodarski interes na srcu, zakon do-voljno preštudirati, pa tudi oni gospodarski krogi, ki jim vsebina zakona doslej ni bila znana. Smatramo, da bi ne bilo od škode, ako bi se tekom tega meseca vršilo v Mariboru zborovanje trgovcev in obrtnikov, pristopno tudi ostalim krogom prebivalstva, s predavanjem strokovnjaka o podrobnostih novega zakona.
na s podmornicami. Dogovorjeno je bilo, da morajo v bodoče podmornice pri zasledovanju ali preiskovanju trgovskih ladij postopati po dosedaj veljavnih mednarodnih dogovorih. Po veljnikom podmornic je prepovedano, da bi posadko ali potnike trgov^ skih in potniških ladij silili v čolne, ako nso ladje v bližini obale, ali pa, če ni v bližini ladje, ki bi mogla pre* vzeti posadko in potnike.
Qr. Schober pojde u Pari* in London
DUNAJ, 7. aprila. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schofer se odpelje 27. aprila v Pariz, da konferira z vodilnimi francoskimi državniki. Iz Pariza odpotuje potem še v London.
Izlet na sv. Urban
priredi v nedeljo, 13. tm. ob lepem vremenu Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije. Odhod ob 13.30 izpred društvenega lokala na Slomškovem trgu. Vabljeni vsi privatni nameščenci!,
Izplačila In eskont kuponov 7% založnic Državne hipotekarne banke.
Upravni odbor Državne hipotekarne banke je sklenil, da bo na blagajnah centrale v Beogradu kakor tudi vseh glavnih podružnic izplačeval od 1. aprila dalje amortizirane založnice in kupone po 7% bančnem posojilu iz leta 1927. v Ameriki (J. V. Seligman in Comp. New-York). Roki izplačila kuponov so 1. april in 1. oktober vsakega leta. Izplačilo se začne z dnem roka. S 1. aprilom je zapadel kupon št. 6 Predno se kuponi pri-prineso v banko na izplačilo se morajo urediti po številkah založnic in izpolniti formular, ki se dobi na blagajnah centrale in njenih glavnih podružnic, z na-značbo tekočih številk kuponov, števila cosov, poedinih vsot, kakor tudi skupnega zneska v dolarjih. V slučaju, da bodo poedinci izkupili kupone za račun tretje osebe, se mora označiti, za koga so bili kuponi izkupljeni. Pri preračunavanju se bo glavna podružnica v Ljubljani ravnala po tečajih ljubljanske borze. V eskont se bod sprejemali samo naslednji kuponi, katerih plačilni rok ni daljši od 6 mesecev od dneva eskonta. Tako se bo sprejemal od 1. aprila t. 1. dalje kupon št. 7, ki zapade dne 1. oktobra 1.1. in to po odbitku 9% obresti za ves čas od dneva eskonta do dneva zapadlosti
Obleke žene turškega paše.
Znani turški državnik, Tevfik paša, M se je stalno naselil v Parizu, odkar je prišel Kemal paša v Turčiji na krmilo, se je zapletel v zanimiv proces. KrojaS njegove žene mu je namreč izročil zelo masten račun za obleke, ki jih je napravil njegovi ženi. Toda Tevfik paša je odklonil plačilo, češ da po turškem poročnem zakonu obstoja ločitev premoženja in zato ni odgovoren za dolgove svoje žene. Krojaču seveda ni preostala druga pot, kakor da poišče svojo pravico sedaj na sodišču.
Zblaznela vsled sestradanosti.
V	Raabu se je pripetil te dni pretresljiv dogodek, kakršni dandanes pri vedno večji brezposelnosti po vseh državah sicer niso prav nič redki. Neka ženska je ravno pred magistratnim poslopjem zblaznela. Pometala je vso obleko s sebe in pričela vpiti: »Kdo ima kaj kruha, j«* sem lačna.« Zensko, ki je bila vsled dolgotrajne brezposelnosti popolnoma sestradana, so prepeljali v bolnico, vendar je le malo upanja, da bi okrevala.
Mariborski V E C F k N l K .I»tr&.
V	M a r i 1) o r u, dae /. in. iyoO.
11 imiiiai i"i n ■ n i— — i—ii— immiim— iw—i
Oddajna radio-postaja v Mariboru
LJUBLJANSKA POSTAJA IN MARIBOR. — PREDNOSTI RELAIS-POSTA-JE. — NEKAJ MISLI IN PREDLOGOV.
Ljubljanska oddajna radiopostaja se je, kakor doznavamo, pričela baviti z načrtom, da bi zgradila v Mariboru ali v njegovi bližini svojo podružnico relais-postajo. Do te zamisli jo je privedla pred vsem okolnost, da leži Maribor za valove ljubljanske, odnosno domžalske postaje v takozvani »mrtvi coni«, zaradi česar se pri nas zanimanje za radio, posebno za slovenski radio ni moglo razviti tako, kakor se je v Ljubljani in drugod.
Ker se v polni meri zavedamo vedno naraščajočega pomena radia, moramo to zamisel samo pozdraviti, in to tembolj, ker se je slična razdelitev oddajanja v sosednih državah že skoraj povsod izvršila. Avstrija ima n. pr. relais-postaje že v Gradcu, Inomostu in Solnogradu, in vse so se prav dobro obnesle. Nič manj kaor zaradi navedenega vzroka, pa je ustanovitev relais-postaje v Mariboru važna in potrebna tudi vsled delitve dela in razširjenja programa. Doslej prihaja namreč pri oddajanju v poštev samo Ljubljana, ki mora sama skrbeti za ves program, kar ni lahko in mnogokrat tudi občutno škoduje kvaliteti.
Z ustanovitvijo mariborske podružnice bi bila Ljubljana razbremenjena tudi v tem oziru in do besede bi prišel Maribor ki je doslej stal popolnoma ob strani. Tako bi se lahko potom podružnice oddajali po radiu vsi važnejši mariborski koncerti, boljše gledališke predstave, posebno glasbene, pa tudi predavanja in druge splošno važne prireditve. Med Ljubljano in Mariborom bi nastalo plodonosno tekmovanje, programi *
bi postajali bogateljši in izbira bi bila večja. Vse to bi se pa moralo seveda skrbno organizirati, temeljito preštudirati in pripraviti.
Zelo važno pa je pri tem, da se naša relais-postaja zgradi tako, da ne bo samo kak provizorij za silo, ampak trajna ustanova tudi za bodočnost. Biti mora tedaj opremljena moderno in z vsemi potrebnimi pripomočki za obojno, negativno in pozitivno posredovalno službo. Investicija bi bila zaradi tega mogoče večja, a brez dvoma je, da bi se že v kratkem izplačala, posebno če bi ji šli na roko vsi v poštev prihajajoči faktorji, o čemer pa spričo pomena take naprave prav nič ne dvomimo.
Posebno važno je pa tudi vprašanje kje naj bi se ta relais-postaja postavila? Da v mestu samem za njo ni pogojev, ve vsakdo, ki pozna radio. V poštev b: prišla tedaj le okolica, in sicer pred vsem južno-vzhodna z Dravskim poljem ali pa severna krog Meljskega hriba in Sv. Petra. Ugodnejše bi seveda bilo Dravsko polje, kjer bi se v ta namen gotovo našla kakšna že obstoječa zgradba, katero bi bilo treba samo še primerno adaptirati. Na vsak način pa je to vprašanje tako važno, da bi ga ne kazalo rešiti prenaglo in površno, zato mislimo, da bi ljubljanski radio moral v tem oziru stopiti v stik z vsemi onimi lokalnimi faktorji, ki bi lahko pomagali in sodelovali. Ustanovitev relais-postaie je tako v interesu slovenskega radia kakor Maribora samega, zato želimo, da se čim-prej zgradi!
Mariborski in dnevni drobiš
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 7. aprila. Zaprto.
Torek, 8. aprila ob 20. uri »Herman Celjski« ab. B. P«emijera.
Sreda, 9. aprila. Zaprto.
Četrtek, 10. aprila ob 20. uri »Rigoletto«, ab. A. Gostovanje ge Tinke VVesel-Polla.
Petek, 11. aprila. Zaprto.
Sobota, 12. aprila ob 20. uri »Ansambelski plesni večer Erne Kovačeve«. Dramske cene.
Celjsko gledališče.
Sreda, 9. aprila ob 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov. Gostovanje gdč. Tončke Šuštarjeve.
Ptujsko gledališče.
Petek, 11. aprila ob 20. uri »Herman Celjski«. Gostovanje Mariborčanov.
Herman Celjski
(K premijeri v torek, 8. trn.)
2c od nekdaj in precej po pravici tarnamo, da slovenskemu gledališču primanjkuje izvirnih dram. Razen nekaj več ali manj posrečenih poizkusov, nimamo razen Cankarjevih del in Župančičeve »Veronike Deseniške«, zaznamovati nadpovprečnega ali značilnejšega oder-skega umotvora. Zato je naravno, da nas mora vsaka slovenska oderska noviteta dvakrat bolj zanimati, in da mora pomeniti za nas važen kulturen in umetniški dogodek.
Pisatelj Novačan, ki ga poznamo po njegovih samobitnih in učinkovitih novelah »Naša vas« in po drami »Veleja«, je pred tremi leti izdal »Hermana Celjskega« ter s to tragedijo dokazal, da je najmočnejši sodobni in mnogo obetajoči dramatik. »Herman Celjski« je mogočna, silna, v krepkem dramatičnem akcentu pisana zgodovina celjska v prvi tretjini petnajstega stoletja, ko so lesketale nad Celjem tri celjske zvezde — »Tri zvezde juga kot troje skupnih usod!«
Zgodovina celjskih grofv je že sama po sebi zelo dramatična, po svoji usodi spočetka mogočna, a v zatonu sila tragična in pretresljiva. Današnje razvaline celjskega gradu nad idiličnim Celjem so živa priča nekdanje, skoro neomejene
škili strunah je umel Novačan ubrati mogočen polifiničen akord, ki izzveni v pretresljivih, do dna duše segajočih disonancah.
Jezik v »Hermanu« je klen, nekateri stavki kot izklesani, prispodobe frapant-ne, naravnost klasične. Skratka: Novačan ima vse predpogoje, da nam — kot namerava — napiše trilogijo o nekdanjih po močni volji zglednih, a po »mesu slabih« celjskih despotov.
»Herman« ima 5 dejanj, a za mariborsko uprizoritev je drama, sporazumno z avtorjem, dramaturgično predelana tako, da je četrto dejanje črtano, razen zad nje scene, ki je vrinjena v tretje dejanje; peto dejanje pa je neokrnjeno. Na odru bodo torej dejanski le štiri dejanja, kar pa docela nič ne moti ne razumevanja, ne dramatičnega stopnjevanja.
V glavni vlogi nastopi g. VI. Skrbinšek, dalje sodelujejo v večjih vlogah gdč. Kraljeva, Starčeva, ga Savinova, Zakrajškova ter gg. Blaž, Daneš, Grom, HarastoviČ, Kovič P., Rasberger itd., dalje ves zbor in štatisi. Režira višji režiser g. Jože Kovič.
Ustanouiteu reda ,Jugoslo-uenafca krona1*
Kralj je podpisal v soboto zakon o redu »Jugoslovenska krona«, ki je ustanovljen v spomin na osvoboditev in ujc-dinjenje kraljevine Jugoslavije ter v priznanje dela za kralja in domovino, za državno in narodno jedinstvo. Red ima sledečih 5 stopenj: I. veliki križ z lento in zvezdo na prsih (grande croix); H. veliki križ na ožjem traku in z manjšo zvezdo (grand officier); III. kakor II. stopnja na traku (commandcur); IV. ka-cor lil. stopnja samo na manjšem tri-oglatem traku (officier); V. kakor IV. stopnje, samo da je v srebru na triogla-tem traku (chevalier).
Red I. stopnje se nosi z desnega ramena na levi bok, zvezda na levi strani prs; red II. stopnje se nosi na vratu, zvezda na levi strani prs; red III. stopnje se nosi na vratu; red IV. stopnje nosijo oficirji na drugem gumbu na kroju, civilisti pa na frauk v levi gornji gumbnici; red V. stopnje se nosi na levih prsih.
Novinarski klub.
Klub ljubiteljev Kozjaka »Meja« ustanovljen.
Včeraj dopoldne se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor kluba ljubiteljev Kozjaka »Meja« kot odseka podružnice SPD v Mariboru. Sklicatelja dr. Irgolič in Rehar sta v svojih uvodnih izvajanjih podala pregledno sliko o namenu kluba, ki bi naj med mariborskimi planinci in med ostalim narodnim občinstvom budil zanimanje za obiskovanje lepega obmejnega Kozjaka, ki smo ga doslej precej zanemarjali. Delokrog kluba bo torej v smislu pravil SPD predvsem planinsko-sportni, v enaki meri pa tudi nacijonalno in kulturno vzgojni. Prirejanje skupnih — zlasti družinskih — izletov na razne točke Kozjaka, obveznost vsakega člana, da pojde vsako leto vsaj trikrat na Kozjak, sodelovanje kluba s prosvetnimi organizacijami na kulturni povzdigi naših obmejnih točk na Kozjaku, posečanje obmejnih prireditev, stalni stiki z obmejnim prebivalstvom itd. — vse to so cilji, ki v polni meri upravičujejo ustanovitev kluba. Delovanje kluba se bo za prve čase omejilo na obmejni sektor od Sv. Jurija ob Pesnici do Košenjaka nad Dravogradom, bo se pa kasneje razširilo tudi na sektor vzhodno čez Svečino—Št. Hj —Apaško kotlino do Radgone. Imenom podružnice SPD kot matice je ustanovitev odseka toplo pozdravil odbornik g. dr. Šnuderl in obljubil klubu krepko oporo v matici, gospodar nove planinske koče, ki se otvori meseca maja na Sv. Pankraciju, g. Novak, pa je klubaše prijazno povabil na pridno posečanje koče. V odbor kluba so bili izvoljeni gg. dr. Irgolič, prof. dr. Mišič, prof. Baš, R. Rehar, Ern. Vrane, Špindler, nadz. Tomažič in trgovec Kovačič. Klub bo imel svoje poslovne prostore v pisarni podružnice SPD (pisarna Putnika).
Smrtna kosa.
V splošni bolnici je umrl danes zjutraj g. Franc Klajnšek, strugar drž. železnic, star 52 let. Blag mu spomin!
Kraljeva zahvala mariborskim invalidom.
Mariborska invalidska organizacija je s svojega občnega zbora 16. marca poslala udanostno brzojavko Nj. Vel. Kraju. Včeraj je dobila preko banske uprave zahvalo Nj. Vel. Kralja za izraze uda-nosti.
Prosvetni dan ZKD v Murski Soboti.
V soboto 5. tm. pop. se je vršilo v Murski Soboti okrajno zborovanje zastopnikov prosvetnega in drugega javnega dela iz celega murskosoboškega okraja. Zborovanje je bilo lepo obiskano, zastopani so bili izven Alurskc Sobote vsi pomembnejši kraji celega okraja. Predsednik ZKD g. Skala je podal referat o ciljih in nalogah narodno-prosvet-nega dela, nakar se je razvila zanimiva in stvarna razprava o stanju, pomanjkljivostih in potrebah narodno-prosvetne organizacije v okraju ter so bili storjeni nekateri sklepi. Osnoval se je okrajni pododbor ZKD pod vodstvom g. ravnatelja Ljud. Vagaje. Pododbor bo skupno s prosvetnim odsekom Sokola proučeval prosvetne prilike v vseh posameznih Jerajih in stavil centralnemu odboru ZKD predloge glede razmaha prosvetnega dela. Istega dne je tudi bila poslana v Kuz-doblan ali Kuzmo (v mejnem trikotu
med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko) nova — 43. — ljudska knjižnica mariborske ZKD. Ker bo odbor ZKD z ustanavljanjem knjižnic ob meji v Prekmurju nadaljeval, prosi vse prijatelje našega zapuščenega slovenskega naroda v Prekmurju, da mu v to svrho darujejo čim več knjig. Dobrodošle so zlasti lažje povesti, krajše in daljše. Pisarna ZKD je v Cankarjevi ul. 1 pritličje.
Odpovedane dirke In tombola.
Radi deževnega vremena je moral včeraj slovenski kolesarski klub »Peruti« odgoditi svojo prvenstveno dirko, za katero je bilo med občinstvom veliko zanimanje, ker je deževje preveč zmočilo 15 km dolgo dirkalno progo čez Kamnico. Slov. žensko društvo pa je moralo odgoditi svojo tombolo v prid dečji koloniji na Pohorju na nedoločen čas.
Zborovanje nižjih državnih uslužbencev.
Včeraj dop. se je v planinski sobi hotela Orel vršil občni zbor Udruženja nižjih državnih uslužbencev ob številni udeležbi. Navzoči so bili tudi delegati iz drugih mest na ozemlju bivše mariborske oblasti, Ptuja itd. Glavno poslovno poročilo je podal predsednik g. Tone Šega, ki je omenjal številne intervencije v korist članov in uspeh deputacije pri vladi ter jo pozival k solidarnosti in disciplini. Vsa poročila, tudi tajnikovo in blagajnikovo, so bila vzeta z odobravanjem na znanje ter je bil odboru podeljen absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: Tone Šega kot predsednik, ter Gregorič. Paj, Marion, Komclj, Čakš. Omerzu, Križanič, Germek, Vivod in Kocbek.
Ljudska univerza v Mariboru.
Danes ni prireditve. V petek 11. aprila gramofonski koncert. Prvič v Mariboru — znamenite pesmi zvočnih filmov in arije novih oper. Pojejo pevci svetovnega glasu. V pondeljek, 14. aprila prof. dr. Bujocs: Okultizem in znanost.
Če pride vesela vdova v Maribor...«
V	petek je razpravljal kazenski senat mariborskega sodišča tragi-komično dogodivščino mlade vdove iz Slovenskih goric. Na zatožni klopi sta sedela dva mladeniča, oba še pod 21. leti, ki sta bila obtožena, da sta ukradla mladi vdovi Mariji iz Slovenskih goric Din 7.300— Bilo pa je tako: Zimskega dne v februarju je dvignila v Mariboru premožna posestnica Marija, mlada vdova iz Slov. goric, okrog 8000 Din ter nato popivala po mariborskih gostilnah. Ker je imela seboj razno prtljago, si je najela izvošč-ka, da jo zvečer zapelje domov. 2e v Lajteršbergu pa je postala vdova tako žejna, da je pred prvo gostilno izstopila in šla gasit žejo v gostilno. V gostilni so bili mladi fantje in muzika, kar je žejo vdove še pojačalo, da je začela prazniti kozarce. Izvošček se je naveličal čakati, zahteval plačilo in odpeljal nazaj v mesto. Šele proti polnoči se je vdova odpravila domov. Plačala je mladeničema Francu in Antonu liter vina, pa sta se napotila z vdovo proti Gornji Kungoti, da jo spremita domov. Ko pa so krenili ponočni potniki iz državne ceste proti Kungoti in bili na samoti, sta se združila vdova in mlajši France v goreč poljub, Anton pa je pri tem segel vdovi za nedri in ji vzel, ne srce, ampak hranilno knjižico, v kateri je bilo zloženih 7 tisočakov in 3 stotaki. Ktnalu nato se je vesela trojica poslovila in mladeniča sta jo mahnila nazaj proti Mariboru ter med potjo denar v dveh zneskih zakopala ob cestnem jarku, kjer so pozneje orožniki našli Din 2000, o ostalih tisočakih pa ni bilo ne duha ne sluha. — Pri razpravi v petek sta mladeniča priznala pikantno dogodivščino zimske noči, a trdila, da sta vzela vdovi le Din 6.000, in da nista nobenega denarja, ki sta ga zakopala, več našla, ko sta prišla čez par dni iskat. Vdova, s kratkim krilom in izrezano bluzo, pa je vztrajala pri tem, da ji je zginilo ono noč 7.300, katere je pogrešila šele na domu. — Naslednji dan je posla-a vdova v Maribor svojega sina, ki je zopet dvignil v hranilnici Din 5.000. Da ne osramoti matere, se je napotil tudi sin takoj nato v gostilno, našel tam staro znanko mariborske policije, ki mu je po daljšem popivanju olajšala žep za 3 ju-reke. Sodniki so vdovi polagali na srce, naj ga drži v mejah, ki so začrtane vdovi, mladeniča pa sta dobila po 5 in 8 mesecev zapora, starejši zgubi tudi za dve eti častne pravice.
2.	Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice« neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove vode« ugotovili z lastnimi preiskavami. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Velika kavarna.
Pondeljek in torek kabaretni večer v Veliki kavarni.
Danes, v pondeljek, 7. tm. ob 18. uri oblasti celjskih grofov. Na teh zgodovin- važna seja v kavarni »Bristol«.
AlarfhnrcU V F r* F P M I K Ultra
Ml———■■——II UPI I lin«—
Sestanek Venere z Merkurjem! Prvenstveno tekmovanie
TEKOM DRUGE POLOVICE MESECA APRILA 1930.
koniano
Tekom teh dni naj pričnejo prijatelji nebesnih prikazni ob večerih, ko se spušča mrak, opazovati ob vedrini zapadno nebo takoj po zapadu solnca. Kot prva zvezda se jim bo pojavil planet Jupiter, Goljat med svetovi solnčnega sistema. Sedaj je v znamenju bika, nedaleč desno nad svojo najsijajnejšo zvezdo Aldeba-ranom, solncem prve velikosti rde-čkaste barve. Seveda ga Jupiter s svojo svetlobo daleč prekaša, zato se javlja Alde-baran šele v poznejšem mraku. Kdor bo tekom aprila obe zvezdi redno opazoval, bo videl, kako se bo Jupiter polagoma odda’ eval od Aldebarana.
Kmalu za tem, še v prvem mraku, se bodo na južnem in zapadnem nebu po vrsti javljale zvezde Sirius v Velikem psu, najsvetlejša zvezda celega neba, ravno nad južnim obzorjem; Kapella v Kočražu visoko na južnem nebu, ravno nad našo glavo; Beteigenze in Rigel v Orionu, že bolj na zapadu, ter Aldebaran v biku; Kastor in Poluks ter Procyon. Koncem mraka bo zapadno nebo pokrito ž railepšimi zvezdami celega neba.
Veliki šesterokotnik, ki ga tvorijo solnca prve velikosti Kapella, Aldebaran, Rigel, Sirius, Procyon in Poluks, se blešči na zapadnem nebu, v njem pa veliki četverokotnik silnega lovca Oriona s 3 zvezdami. Krasna panorama zapadnega zvezdnega neba!
Kot krona vsemu pa stoji nad Alde-baranom na desni Jupiter, ki vse prekaša s svojim sijajem. Dne 1. aprila je zašel okrog 23.20 ure, dne 11. aprila krog 22.50 ure, dne 30. aprila krog 21.50 ure. A že v drugi tretjini meseca se tej zvezdni panorami zapadnega večernega neba pridruži redko lep pojav. Že začetkom aprila se globoko na zapadnem nebu v prvem mraku pojavlja s svojo silno svetlobo planet Venus kot prava zvezda večernica, a že v eni uri za solncem, bkoli 19.30. ure, zahaja. Ker se pa na svoji poti po nebeškem svodu zelo hitro oddaljuje od solnca, zahaja dan za dnem vedno kasneje. S svojo svetlobo daleč prekaša celo visokega Jupitra. Nenavadni sijaj Venere prihaja odtod, ker je ta svet po svoji velikosti popolnoma
enak zemlji in ker je sedaj oddaljen od nas komaj eno četrtino nebesnega metra (1 nebesni meter = razdalja zemlje od solnca = 150 milijonov kilometrov). Od 6. aprila naprej bomo videli že v prvem mraku na zapadnem nebu dve sijajni večernici: Venero globoko in Jupitra visoko na zapadnem nebu. Krasoto neba povečuje v tej dobi tudi mladi mesec.
V	drugem tednu aprila pa se javlja kmalu po zapadu solnca na zapadnem obzorju še tretji svet iz rodbine našega solnca: planet Merkur, svet, ki je od vseh solncu najbližji (komaj tretjino nebeškega metra oddaljen od njega), pa tudi najmanjši (komaj dvajseti del zemlje). Ker je bliže solncu, ga je težko opaziti, dasi je svetlejši nego zvezde prve veličine. Kopernik ga nikdar ni videl. Sploh je le malo prijateljev neba, ki so ga ke-daj videli. A od 10. aprila naprej, posebno pa v drugi polovici meseca, je redka ugodna prilika, da ga lahko prijatelji neba najdejo in vidijo tudi s prostim očesom. Zakaj v tej dobi se sestaja s sijajno Venero in ga je tako lahko motriti tudi delj časa. Že 10. aprila zahaja Merkur priiično četrt ure za solncem. Ker se pa naglo oddaljuje od solnca na vzhod, zahaja 25. aprila že poldrugo uro za solncem, koncem aprila pa že 2 uri kasneje. Koncem meseca je torej ob zahodu solnca še visoko nad solncem, tako, da ga lahko najdeš v prvem mraku.
Najlepši pa je redki pojav, da od 15. aprila naprej vse do 1. maja potuje po nebu skupno z Venero, komaj 2 do 3 stopinje desno od nje, na severozapad. Začetkom maja pa začne zaostajati za Venero. ki ide svojo pot dalje proti Jupitru. Še do 10. maja bo vesten opazovalec mogel najti Merkurja globoko na zapadnem obzorju. Od 9. maja naprej se Merkur zopet vrača k solncu, od 11. maja naprej se izgublja v žarkih zahajajočega solnca, že 20. maja pa se sestane s solncem. Venera pa nadaljuje med tem svojo pot k Jupitru in se sestane z njim krog 17. maja. Vendar je njen sestanek z Jupitrom krajši nego oni z Merkurjem.
ISSK MARIBOR ŽE SEDMIČ NOGOMETNI PRVAK MARIBORSKEGA
OKROŽJA.
Nogometno prvenstvo v mariborskem okrožju se je včeraj zaključilo in je postal ISSK Maribor že sedmič prvak Maribora. Njegovo moštvo je v letošnji sezoni naravnost v sijajni formi, kar do kazuje tudi dejstvo, da je zabil 22 golov, dočim je sprejel samo 2 gola in še ta dva iz enajstmetrovke.
Prihodnjo nedeljo igra ISSK Maribor v Celju proti zmagovalcu celjskega okrožja SK Celje za prvenstvo Slovenije.
Stanje nogometnega prvenstva v m;i' riborskem okrožju je sedaj sledeče:
1. ISSK Maribor	6	5	0 1	33: 7	10
2. SK	Rapid	6	4	1 1	22:13	9
3. SK	Železničar	6	2	13	18:16	5
4. SK	Svoboda	6	0	0 6	3:38	0
5. SK Ptuj l
6.	SK Mura $
nista sodelovala.
Zagreb: prvenstvene tekme: Hašk:Že* lezničar 5:1 (2:1), Concordia:Viktorijo 8:3 (3:1), Sparta:Croatia 2:0 (1:0). Mednarodni šport.
Gradec: prvenstvene tekme: Sport-klub:Hakoah 7:1 (2:1), Sturm:Kastner & Ohler 4:2 (1:1).
Berlin: medmestna tekma Praga :Ber* lin 1:1 (0:0).
Praga: prvenstvene tekme:	Sparta*
Viktoria Žižkov 5:3 (3:1), Bohemla: C. A. S. C. 4:0 (2:0).
Amsterdam: meddržavna tekma Italt-ja:Holandska 1:1 (0:1).
HAZENA.
Reza šah Peleui — ueliki
reformator Perzije
Se do nedavna je bilo v Perziji tako, da je vsak vladar bil odvisen od dobre volje poglavarjev posameznih plemen, ki jili je veliko število in ki so živela vsako zase, ne da bi se bila brigala za državno edinstvo in za perzijsko narodno zajed-ništvo. Edini predstavnik te zajednice je bil pobiralec davkov, ki je od časa do časa obiskal plemenske poglavarje. 1 i so iztirjali davek od svojih podanikov, centralni oblasti pa so dajali po svoji mili volji. Seveda so perzijski vladarji čimbolj obzirno postopali s plemenskimi poglavarji, da bi ti ne izgubli »dobre volje«, in samo tako so si mogli zasigu-rati lojalnost plemen.
Vse to se je spremenilo, čim je zavladal nad Perzijo njen veliki reformator Reza šah Pelevi. Nikdar se ni laskal plemenom. Tega mu tudi ni bilo treba, ker ni z njihovo pomočjo prišel na prestol. Nesporne pa so njegove zasluge za obnovo Perzije, ki je pod njim postala moderna država. Seveda je tudi on — kakor vsi reformatorji — silno osovražen, zakaj perzijskega nomada hoče privezati na rodno grudo, z vsemi silami se bori proti legendarni orijentalski miselnosti, uvaja splošno vojaško dolžnost, novi davčni sistem. Dovolj razloga, da ga zasovražijo plemena in njihovi poglavarji. Zakaj plemena so bila poprej države v državi, ki sploli niso računale s centralno vlado. Reza šah Pelevi pa jim je dokazal z zelo jasnimi argumenti, da ta centralna oblast obstoji. Odvzel je prejšnjim davčnim zakupnikom Pravic° p(?' hiranja davkov itd. Z obor0zC!l°. V zlomil odpor, uspešno je	de-
želo in onemogočil delovanje ra/ ) kov, ki so do tedaj neomejeno ob^a°' vali perzijske ceste. Celo tako dal je osmelil, da je odpravil turban m prisilil svoje podanike, da so se zaceli od «-čiti na zapadnjaški način. Tako je hote uničiti močni partikularizem, ki se je odražal v. raznih narodnih nošah. Reza
šah Pelevi je izvedel mnogo junaških del, največje je pa gotovo to, da je napovedal vojno častitljivemu, starodavnemu, sakrosanktnemu turbanu. Turban smejo sedaj nositi samo člani duhovske-ga stanu in postaja turban na ta način v Perziji obiležje in privileg enega — duhovskega — stanu. Njegova »odredba o klobukih« je izvedena v Teheranu in v sveh večjih krajih brez posebnih težav. Vkljub temu pa ni uzadovoljil kk-ra, ki spada med najnevarnejše nasprotnike zapadnjaškega režima Reza šah Pe-levija.
maščeuanje po smrti
V Newyorku jc umrlu	in
žena bogatega trgovca, Betka Walker, skrivnostne smrti. Kot smrtni vzrok so ugotovili raku podobno bolezen, ki pa je bila umetno povzročena. Govori se, da je imela nesrečna ženska ogrlico krog vratu, ki je bila poprej 'last njenega bivšega ljubčka in je bila baje preparnana z neko strupeno snovjo. Predzgodovina tega izrednega dogodka pa je sledeča: Betka Walker, hčerka priprostega dc-avca, se je z 18. letom poročila z^nekim tovarniškim nameščencem. Po šestletnem zakonu, iz katerega sta izvirala _ otroka, se je zaljubila v italijanskega zdravnika Ruffa. ki jo je kmalu pregovoril, da je vložila tožbo za ločitev zakona. Še predno jc prišlo do r^P™ pa je Betkin mož že umrl. Toda Betka potem ni poročila zdravnika Ruffa, vun-več bogatega trgovca Walkerja. pravnik je bil radi tega tako obupan, da se je nekaj dni po poroki svoje WjW»cnke zastrupil in umrl. Zapustil je velik del svojega premoženja svoji izvoljenki, med drugim tudi ogrlico s prošnjo, a bi jo za spomin vedno nosila. Gospa vv alke r je res ugodila njegovi želji, pričela pa je že čez eno leto bolehati, ne da bi se zdravnikom posrečilo, da bi ugotovili vzrok bolezni. Od meseca do meseca se je njeno stanje slabšalo in je končno umrla na znakih zastrupljeni-"
ISSK Maribor :SK Svoboda 11:0 (4:0).
Na igrišču ISSK Maribora se je včeraj dopoldne vršila prvenstvena tekma med prvo- in zadnjeplaciranim klubom v mariborskem okrožju. Tekma je končala z zasluženo zmago »Maribora«, ki je tudi tokrat pokazal, da je resen kandidat za prvaka Slovenije. Ugajal je zlasti notranji trio s svojimi hitrimi akcijami, ki so bile za nasprotnika vedno nevarne. Kril-ska vrsta je opravila svojo delo dobro. Obramba je bila kakor zmiraj sigurna. Težjega dela pa z vratarjem vred ni imela.
Svoboda je nastopila v najmočnejši postavi. Igrala je jako požrtvovalno in se mora le vratarju zahvaliti, da poraz ni bil še večji. V prvi polovici je »Svoboda« parkrat resno ogrožala nasprotnika, dočim v drugi polovici skoraj ni prišla črez sredino.
Gole za »Maribor« so dali: Pepček 5, Hreščak II 3, Priveršek 1, Najžer 1, Kirbiš (U m) 1 Sodil je gosp. Fišer.
SK Rapid:SK Železničar 4:3 (3:2).
Zadnja prvenstvena tekma v prvenstvenem tekmovanju 1929/30 je doprinesla Rapidu dve dragoceni točki. Tekma sama ni nudila one igre, ki se je pričakovala. Rapid je zmago zaslužil. V igri je bilo razmerje med moštvi priiično enako. Rapid, ki je nastopil z izpreme-njeno postavo, je imel v prvem polčasu več od igre. V drugem polčasu je sicer od momenta do momenta predvladoval »Železničar«, toda Rapid ni popustil do konca ter prav pogostoma in nevarno ogrožal vrata nasprotnika.
Pri »Železničarju« ni »klapalo«. Zdi se, da posebno napadalni trio še ni popolnoma vigran, čemur je vzrok neprestano izmenjavanje igralcev. Hcller absolutno ni vodja napada. Tudi Pišof na levem krilu je bil nemogoč. Najboljša sta še bila Bačnik in Pavlin, dočim se Konrad ni znašel v skupni igri. Krilska vrsta je odgovarjala. Frangeš je znatno popustil. Ožja obramba je sigurno čistila razne kočljive situacije. Vratav Mahajnc je jako nesiguren in gresta dva gola na nje
gov rovaš.
Pri »Rapidu« je bila naiboljsa formacija ožja obramba. Barlovič je bil v sijajni formi, tudi Herman v golu je bil precej siguren. Krilska vrsta je igrala jako požrtvovalno. V napadu je bil Ier-
gletz najboljši.
Sodil ie gosp. Wagner iz Celja strogo
in objektivno.
SK Ilirija :ISSK Maribor 16-13 (8:9).
III. kolo pomladanske prvenstvene ha-zenske sezone je končalo s porazom državnega prvaka ISSK Maribora proti ambicijozni družini SK Ilirije. Po poteku igre bi bila pičla zmaga »Maribora« upravičena. »Maribor«, ki je nastopil z nekoliko rezervami, je predvajal lepo igro, katero pa so igralke »Ilirije« parirale z zelo ostro igro. Tudi sodnik g. Doberlet ni bil na višku in je neštetokrat oškodoval »Maribor«. V Murski Soboti je končala tekma med SK Muro in SK Ateno (Ljubljana) neodločna 6:6.
Cross-country tek za prvenstvo države.
Včeraj se je vršil v Zagrebu crosS-country tek na 10.000 m za prvenstvo države ob mnogoštevilni udeležbi atletov kakor tudi od strani publike in so bili rezultati naslednji: 1. Predamič (Con-cordia, Zagreb) 36:01; 2. Koren (Ma-rathon, Zagreb) 36:16; 3. Šporn (Ilirija, Ljubljana) 36:24 ; 4. Podpečan (Železničar, Maribor) 36:37. Od moštev je dosegla prvo mesto Ilirija (Ljubljana) s 26 točkami. Drugi je Marathon 36, tretji Hašk 41, četri Concordia 46, peti 'Jugoslavija (Beograd).
SK Železničar.
Prihodnja odborova seja v sredo, dne 9. aprila ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma.
ISKK Maribor, upravni odbor.
Redna seja upravnega odbora v toren ob 20. uri v klubski sobi hotela Orel. —«
Tajnik.
SoholstiM
Križevci pri Ljutomeru. Sokolsko dru* štvo priredi ob priliki lOletnice svoje ustanovitve 29. maja javen nastop, na katerega že danes opozarjamo m vabimo vse Sokolstvo Murskega polja, Prekmurja in zelenih goric, kakor tudi ostalo občinstvo. Društvo se je razvilo kot odsek iz ljutomerskega Sokola in je danes po starosti in številu tretje v vsem murskem sok. okrožju. S svojim jubilejem stopa v drugi decenij krepko in smelo, saj stopa za Tyršem! Zdravo, —ar.
SK Železničar rez—SK Rapid rez. 7.2 (5:0).
Tudi tekmovanje rezervnega moštva sc je včeraj zaključilo in je po zasluzni zmagi »Železničarja« nad »Rapidom« -K
Železničar prvak rezervnega moštva
1929/30. Na drugem mestu je Ib.. K ma-ribor, na tretjem pa SK Rapid, dočim se SK Svoboda tekmovanja m udeležila.
Ostale tekme.
Ljubljana: prvenstvene tekme Ilirija: Jadran 4=2 (1:2), Hermes:Svoboda 2:1.
Celje: prvenstvena tekma SK Celje. SK Amateur (Trbovlje) 6:1 (2:0). S to tekmo se jc SK Celje placira' za seml finale za prvenstvo Slovenije,
Poostren kinematografski zakon v Ameriki.
Ameriška reprezentančna zbornica jc. soglasno odobrila nova dotoci-a za kinematojarrafsko industruo, ki so zelo stroga, a so bila obenem skrajno potrebna. Nova določila prepovedujejo vse nepotrebne prizore, ki predstavljajo pijance, dalje vsako poveličevanje zločinov in vsako vzbujanje simpatij za osebe, ki so se prekršile proti zakonom.
Dijamanti v nojevih želodcih.
V	nekem južnoafriškem listu pripoveduje neki draguljar, da so mu domačini Često ponudili v nakup dijamante, ki s jih našli z želodcih ustreljenih nojev. Tako so na svoje silno presenečenje n -šli v želodcu noja, ki je bil “J?1} dn0 Kalahariju, nič manj kot 20 teh ^
žlahtnih kamnov, v želode^ dJjainantov<
IS, daasoPto gotovo sami prvoapril-ski noji in dijamant-
Mfchel ZAvaco
£ukcedja 3botqia
Zgodovinski roman
66
»Aha! Držite se dobro! V triktraku sem nepremagljiv.«
»Vraga! In jaz vas tako trdno namerjam poraziti.«
»Ne bo se vam posrečilo!«
»Videlo bomo... Pet in dve... vi ste na vrsti!...«
Ragastens je častniku neprestano nalival pijače, tako da je ta naposled pričel napačno igrati, kar mu pa ni branilo dobivati; Ragastens se mu je potihoma muzal, ko je gledal in poslušal njegovo glasno zmagoslavje.
»Ah,« je vzdihnil častnik naposled ter se ozrl na strežaiko, ki je hodila po sobi semintja, »samo da bi ne bilo te proklete službe!...«
»Kdo vam pa brani vstreči službi in ljubezni obenem?« je dejal Ragastens tjavendan.
Častnik ga je osuplo pogledal.
»Kaj hočete reči?« je zajecljal.
*Eh, kaj neki!... Tovariši med seboj si že lahko store kako uslugo... če hočete, vas bom jaz nadomeščal !...«
»Vi!...«
»Jaz! Zakaj vas ne bi?... Saj sem z vami istega stanu, gospod tovariš.«
»Povelje me veže!« je dejal častnik, naporno se boreč za svojo hladnokrvnost. »Ne maram... a to vam moram reči, ljubezniv človek ste...«
»Naj gre služba k vragu!... Punca je lepa in vas gleda s takim poželjivim očesom... Smrt božja!... Malo poguma bi pa vendar lahko imeli...«
»Poguma?... Saj ga bom imel... Pijače!«
Ragastens je namignil strežajki. ki je brž prihitela nalivat. V krčmi ni bilo žive duše. Krčmar in krčmarica sta že spala. Velika vrata so bila zaklenjena. Nendoma je Ragastens vstal in poljubil lepo strežaiko na obedve lici.
v-Bogme. kako je to mehko in sveže! Ah. tovariš, najrajši bi zavzel vaše mesto, ker se tako bojite svoje službe.«
Strežajka se je le malo branila. Ragastens jo je pahnil častniku na kolena.
»Ah, navihanka,« je dejal, »mene pa ne mara...«
»Da.« je blebetal tovariš, »ona me ljubi...«
»Tak idita vendar spat, saj lahko jaz opravljam službo!«
Zibaje se je častnik vstal ter se oprl ob Raga-stensovo rame.
»Ti si resničen prijatelj... Kako ti je ime?*
»Kaj te skrbi, dragi moj!... Porabi priliko... jaz prevzamem vse.«
»Ne!... Doletela bi me nemilost... ali morda še kaj hujšega!«
»Tak pojdi vendar, vraga!... Zbudim te vsaki dve uri. če hočeš!«
»Ah, zlodja, ta misel ni slaba...«
»Vidiš!... Hodi, dragi moj... Srečnež ti!«
Ragastens se je tresel medtem prigovarjanjem in znoj mu je stopal na čelo.
-Poslušaj torej,« se je nenadoma odločil častnik. »Parola je... Tibera in Tivoli... Če jo poveš moiim fantom, bodo storili po tvojem ukazu vse. kakor če bi bil jaz sam!... Toda zakoln? se mi... vsaki dve uri...«
»Vsaki dve url pojdem premenit stražo, in če se pripeti kaj posebnega, te zbudim!...«
»Poljubi me, tovariš!«
Ragastens je objel častnika ter ga napol nesel, napol rinil do stopnic, po katerih je šla že strežajka naprej. Malo hipov nato je slišal, kaiko so se neka vrata odprla in zopet zaprla.
Globoko se ie oddahnil.
»V petih minutah bo smrčal« si je mislil. »In pijan je dovolj, da se ne zbudi do belega dne!«
Nemudoma je stopil skozi stranska vrata pod skedenj.
Halepartirji so ga bili videli večerjati s svojim poveljnikom; bili so trdno prepričani, da je Ragastens tovariš njihovega častnika, ter mu je prišel drugovat. To prepričanje se je utrdilo še tem bolj, ko je Ragastens poklical desetnika, oddal parolo in inu ukazal zaznamovati tiste štiri može, na katerih je bila vrsta, da nastopijo stražo.
Desetnik je ubogal in salutiral Ragastensu, Ta se je stresel od radosti. Uspeh njegovega podjetja je bil tako popoln, da se sam ni nadejal lepšega.
In njegovo (podjetje je bilo ena tistih genialnih za-mislic, ki se v kritičnih položajih rode pustolovskim duhovom, kadar je vse izgubljeno in človek stavi vse na eno karto.
Ker je bilo že čas premeniti stražo, je Ragastens izvršil to ceremonijo natanko tako, kakor je prej videl častnika. Še pretiraval je vojaško točnost, in njegov rezki ton je ustvaril halepartirjem visoke pojme o njegovih sposobnostih. Ko se je vrnil pod skedenj, je še enkrat temeljito oštel desetnika.
»Da mi boste spali!« je dejal s podvojeno strogostjo. »Desetnik, vi ste mi odgovoren za miren in red. Niti besede naj mi nihče ne črhne.«
Nato je odšel kakor človek, ki hoče natanko vršiti svojo službeno nalogo in se noče dati presenetiti spanju
Na cesti se je pokazala poleg njega človeška postava. Bil je Spadacappa. Ragastens ga je potegnil v varen kot.
»Gospod,« mu je dejal Spadacappa, »vaša prijatelja in z njima neka stara ženska vas v smrtnem nemiru pričakujejo pri »Cvetlični košarici«. Poslali so me, da bi vas skušal najti...«
»Že prav. Idi jim povedat, da kaže vse dobro. Slišiš? Vse kaže dobro.«
»Takoj stečem... Ali naj povem, da se vrnete?«
»Ne. Poslušaj. Ali moreš brez hrupa pripeljati svoj voz na mali trg pred cerkvijo?«
»Če ovijem kolesa s slamo in kopita konj s cunjami, iahko jamčim, da ne bo ropota ...«
»Ali si lahko v četrt ure na mestu?«
»Težko pojde, a bom...«
»Dobro. Bodi torej čez dvajset minut z vozom na trgu. Moja dva prijatelja in starka, o kateri govoriš, na; bodo na vozu... Toda nihče naj se ne gane, dokler me ne zagledate.«
Spadacappa je stekel proti »Cvetlični košarici* in Ragastens jc naglo krenil proti cerkvi.
Ragastens je hotel biti sam.
Baje je kasneje priznal da ga je ob vstopu v cerkev vzlic soparni vročini tiste noči stresel mraz. Saj pa je bil položaj v resnici strašen!
Samo eden izmed teh vojakov naj bi zdvomil. samo majhna sumnja naj bi se rodila v duši enega teh stražnikov ob mrtvaškem odru. in vse je bilo izgubljeno ... Le en udarec, in tisti da bi zadel...
Postave štirih halepartirjev so se mu nejasno prikazale v polmraku. Njihova trudna stoja je pričala, da jih premaguje zaspanec. Eden izmed njih je celo popolnoma spal. Spal je stojč. oprt na svojo haleparto. in njegovo spanje je bilo skoraj enako trdno kakor če bi bil v svoji postelji — kakor se pogostoma dogaja vojakom, vajenim dolgega, nepremičnega stanja na
istem mestu.
Ragastens je iz ozadja kratko premotril položaj, obrvi stisnjene od napornega premišljevanja; in gotovo je, da še nikdar noben general ni čutil takšne tesnobe. kadar je gledal na boi ter iskal odločilnega ukrepa, ki se mora brez odlaganja roditi iz trenutka...
Naenkrat pa se je zganil: našel ga je bil! Stopil je naravnost k spečemu vojaku in mu trdo položil roko na ramo. Mož je planil kvišku. Ostali trije so stali v trenutku ravno in trdo kakor kipi.
»Oho, tovariš!« je vzkliknil Ragastens. »Vi spite, kakor se mi zdi!... Na straži!... To je hud pregre-šek.. .<•-
»Gospod častnik,« je zajecljal zaspanec, »utrujenost ...«
»Dober vojak ne sme biti truden.«
Mož je skesano povesil glavo, ugibaje sam pr! sebi, kakšna kazen ga bo doletela.
»V moji stotniji gre vsak za dva meseca v ječo, kdor zaspi na straži!« je povzel Ragastens... »Kai pa pri halepartirjih? ...«
Vojak je prebledel.
»O vašem pregrešku bom poročal častniku, ki ga nadomeščam... Zdi se mi, da se bosta tista dva meseca z ozirom na okolnosti zelo podaljšala...*
»Gospod častnik, obljubljam vam...«
»Kaj boš obljubljal!... Kako moreš obljubljati, ko se iztegavaš od zaspanosti in ne veš, kaj govoriš!... Vi trije pa tudi! No, no, saj nisem tako hud. kakor se zdim... Stopajte spat na stražnico, mrcine!...«
S smrtnim strahom je Ragastens čakal učinka teh svojih poslednjih besed. Kdor bi bil mogel v tem trenutku uganiti njegove misli in jih primerjati s širokim, otroškodobrohotnim usmevom, s katerim jih je prikrival. bi bil moral nehote občudovati silo vitezove duše. Vojaki pa so ga pogledali s tistim nemirnim in ne-zaupnim pogledom, ki je lasten otrokom, ako jim ponujaš igračo, ki je preveč lepa.
»Stopajte spat, vam pravim! Smrt božja! Ne maram, da bi moje bivanje med halepartirji našega svetega Očeta ostalo v slabem spominu tako vrlim fantom kakor ste vi... Stopajte spat. jaz sam vas bom nadomeščal!... Mrliča bo stražil to uro arkebuzir-ski poročnik — to je pač za štiri halepartirje!...«
Vojaki so se še nekoliko obotavljali. Ragastens je čutil, kako stopajo kaplje znoja izpod korenin njegovih las.
»Stopajte spat... sicer bom jezen!« je zarobantil.
»Hvala, gospod častnik!« je nenadoma dejal zaspanec ter urno krenil proti vratom.
Ostali trije so mu sledili ponavljaje:
»Hvala, gospod častnik!...«
Ragastens si je grizel ustnice, da ne bi kriknil oa veselja. Nalašč je prav očividno potegnil meč, kakor da se pripravlja za straženje.
Četvorica vojakov je izginila. Ragastens je stekel k cerkvenim vratom... in videl, kako se izgubljajo v noči.
Nato je počakal še nekaj minut. Nestrpnost mu je glodala srce, ki je utripalo, kakor da se hoče zdajzdai utrgati... Naposled se mu je zazdelo gotovo, da ga nič ne bo motilo v izvršitvi njegovega podjetja...
V	tem trenutku je prišel od nedaleč zelo zamolkel. jedva slišen šum... in vitez jc ostal kakor kip, bodalo v dvignjeni roki, pripravljen ubiti vsakogar, kdor bi mu branil — saj zdaj je videl, da brez ubijanja ne pojde!
Toda šum ic prihajal od voza, ki se je pripeljal, kakor je bil vitez naročil Spadacappi.
Nato se je vrnil in stekel k mrtvaškemu odru.
•favalM bt aoagalMMiiNNM •MkMtmiVMkabMcdaSOp,
• 2«nttw, dopteMMj« In ogi*> ' al trgovskega alt reUmrngaj siafisja: mlatbiMd« flOpJ muk Oh tO-—
Fina privatna kuhinja
sprejme še nekaj abonentov. Aleksandrova cesta 11 III, levo.	962
Predtlskanie najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-
tenbachova ulica. 14.___________________602
Oddam lepo, separirano, solnčno sobo
z uporabo klavirja, kopalnice in vrta za Din 300. Naslov v uprava lista.
1008
Prodajam Jedilnico, omare,
postelje, vložke, umivalnik, ogledalo, predalnik, gramofon, čevlje, obleke, perilo itd. starinarna Peteln, Maribor, Orožnova 1, poleg glavne pošte. 995
Lepo meblovano sobo
s separiranim vhodom oddam. Razgled na park. Naslov v upravi lista. 1070
Sprejmem takoj dobrega krojaškega pomočnika. Anton Vadnu, Vetrinjska ulica 24.	1006
V mojem spedjalnem oddelku se vrši
VELIKI PRODAM OSTHNKOV
IN PARTIJ/KEGA BLAGA
nziUL galaoftrl|skeia li modom blaga. Marii. P<M> 1»
Prodajalo se velike količine tipk In ostanki vezenin, nogavic, puloverjev, telovnikov, damskega perila, usnjenega blaga, toaletnih potrebščin, predtlskarije,
Igračke, porcelan, steklenina L t. d. 98«
Izredna prilika za nakup, tudi za preprodajalca!
Franz Kormann, Maribor. Gosposka 3
Stole vpletam
s prvovrstno trstlko In sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.
Salatne sadike
kraljica majnika, braziljanke itd. dobite v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica.
Pralnica in čistilnica, Koroška c. 17
prevzame v likanje vsakovrstno novo in staro perilo, srajce, ovratnike in zavese. Cene nizke, delo prvovrstno. Priporoča se Josipina Osim. 793
DDEAL
MARIBOR
Parna pralnica In kem. Čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7
Pride in dostavi se na dom
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja med dolgo boleznijo in ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma predobrega očeta, brata, tasta, starega očeta in strica, gospoda
Antona Stopica
višjega davčnega nadupravitclia v o.
izrekamo tem potoni svojo najprisrčneišo zahvalo. Osobito pa sc zahvaljujemo preč. duhovščini frančiškanske župnije v Mariboru, preč. gosp. dekanu v Laškem za njegove tolažilne besede pri odprtem grobu, pevskemu društvu »Drava« za ganljivi žalostinki. železničarski godbi »Drava« za njene žalne koračnice in zastopstvu Jugosloven. Sokola. Najiskreneiša zahvala osebnim prijateljem pokojnika, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, ter vsem onim mnogoštevilnim stanovskim prijateljem in tovarišem, kateri so od vseh krajev prihiteli v Maribor kakor tudi v Laško, da izkažeio nenadomestllivemu svoio zadnjo čast.
M a r l b o r. L a š k o, dne 7. aprila 1930. 1031	Žaluiočl	rodbini Steple In Kenda.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani*, predstavnik Izdajatelja in" urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.