Šlev. iir. ¥ mm V celriei one ?B. avgnsif? 1924- Posamezna številka stane 1 "50 Din. LBlO UL Naročnina za državo SHS: vabljene države so povabilo sprejele in obljubile udeležbo. MATTEOTTIJEVI MORILCI PRIZNALI ZLOČIN? Rim, 27. avgusta. Včeraj dopoldne sta bila preiskovalni sodnik Del Giudice in državni pravdnik Tančredi nenadoma poklicana v Regina Coeli, kjer so zaprti obtoženci v Matteottijevern procesu. Tem povodom se je razširila vest, da so se obtoženci ali vsaj kateri izmed njih končno odločil, da poda obsežno izpoved in pove, kdo in kako je organiziral mnor po°lanca Matteottija in kaj se je godilo z Matteottijev im mrtvim truplom. Pričakujejo se pretresljiva odkritja. ITALIJANSKI BLOK. Rim, 27. avg. Demokratični «Mondo« priobčuje poziv na vse Italijane, ki so nasprotni fašizmu, da se združijo v velikem protifašističnem bloku, ki naj dobi naslov Unione Nazionale — Narodno udruženje. Blok naj temelji na demokratičnih in liberalnih načelih. Poziv je našel v politični javnosti velik odmev. Kakor se govori, pristopijo bloku, če se ustanovi, tudi popolari in socialisti. Važnost zasedanja Društva narodov. Ženeva, 27. avgusta. (Izv.) Sedanje zasedanje Društva, narodov bo imelo velik političen pomen vsled tega, ker bodo obravnavali vprašanja razorožitve in vprašanje varnosti. Te dve vprašanji bosta spravila na dnevni red Mac Donald in Herriot. VPRAŠANJE BREZPOSELNIH V ANGLIJI. London, 27. avgusta. (Izv.) Število brezposelnih raste. Od zadnjega štetja se je število brezposelnih pomnožilo za 50 tisoč 357 oseb. Angleški delodajalci pripisujejo narast števila brezposelnih delavcev sporazumu z Nemčijo ter trde, da bo Nemčija, ako se izvede Dawesov načrt, na vseh poljih lahko izpodrivala angleško blago, posebno pa premog in železninske izdelke. ZA ZNIŽANJE STROŠKOV ZA VOJAŠTVO. London, 27. avgusta. (Izv.) Angleška vlada je naznanila Društvu narodov, kakšne uspehe je že ona dosegla z znižanjem stroškov za vojaštvo v gospodarskem oziru. Angleška vlada izjavlja dalje, da bo svoje delo v tem pravcu nadaljevala. ZBORNICA IN SENAT ZA HERRI0T0V0 POLITIKO. Pariz, 27. avgusta. (Izv.) Parlamentarno zasedanje bo končano, ker sta zbornica in senat sprejela na znanje poročilo Herriotovo o poteku in o rezultatih londonske konference. Senat je sprejel Herriotovo poročilo s 187 glasov proti 37 glasovom, 74 poslancev pa je bilo odsotnih. LOZANSKA POGODBA. Pariz, 27. avgusta. (Izv.) Senat je ratificiral lausansko pogodbo z 270 proti 210 glasovom. TRDOGLAVI NEMŠKI NACIONALCI. Berlin, 27. avgusta. (Izv.) Kakor poročajo listi, so ostali vsi poskusi, pridobiti nemško nacionalno stranko za glasovanje za zakone, ki jih predpostavlja izvedba Dawesovega načrta, brezuspešni. V skrajnem slučaju pa ima vlada šo vedno možnost, da sedanji državni zbor razpusti in razpiše nove volitve. GRŠKO - BOLGARSKI INCIDENTI. Atene, 27, avgusta. (Izv.) Atenska agencija poroča, da so bolgarski komiti napadli zopet neko erško obmejno postojanko. —' Iz zunanje politike. * Intorparlamentarna konferenca. Na seji interparlamentarne konference v Bernu dne 25. avgusta je jugoslovanski delegat posl. Agatonovič zavračal trditve ogrskega delegata Lukacsa o zatiranju madžarske manjšine v Jugoslaviji. Predsednik nemške skupine Schiicking je predložil tri resolucije, katerih prva priporoča, naj so v ustave vseli držav sprejme določba, ki prepoveduje sklepanje vsakršnih tajnih pogodb in dogovorov; ustanova tajnih fondov naj se zatre. Druga resolucija izjavlja, da Interparlamen-tarna unija prisvaja načela Zveze narodov v medsebojni pomoči proti napadalni vojni, ki veljaj kot mednarodni zločin. Schiickingove resolucije je poleg angleških, francoskih in poljskih delegatov toplo podpiral tudi jugoslovanski delegat posl. Gostinca r. Resolucije so bile sprejete z dodatnimi predlogi, ki zahtevajo ustanovitev mednarodne tiskovne komisije in parlamentarno kontrolo nad navodili, ki jih dajejo posamezne vlade svojim delegatom v Zvezi narodov. * Konzularna pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Pogodba, ki sta jo te dni sklenili naša država in Italija glede naseljevanja in konzulatov, ima dva dela. Prvi del obsega načela, temeljem katerih se morejo pripadniki obeh držav naseliti na ozemlju druge države in izvrševati trgovino in druge poklice; drugi del vsebuje določbe, tičoče se ustanovitve konzulatov ter privilegijev in prerogativ konzulov. I Tako prvi kakor drugi del pogodbe določa, da gredo vse ugodnosti, ki se priznajo kaki drugi državi, brez drugega i tudi Jugoslaviji odnosno Italiji. Jugoslo-; vanski odnosno italijanski državljani se morejo naseliti na ozemlju drugo države ; brez vsakega posebnega dovoljenja ter j svobodno izvrševati svoj poklic. Samo poklici, ki so izrecno pridržani pripadnikom lastne države, so nedostopni za pripadnike druge države. Obe državi moreta ustanoviti svoje konzulate v vseh mestih, v katerih imaio tretje države svoje konzu-, late. Konzularna in naselitvena pogodba | v nobenem oziru ne omejuje obojestran-! skih pravic in koristi, izvirajočih iz po-! godb, ki so bile sklenjene v Rapallu, Santa Margheriti in Rimu. Politične vesti, 4- Zemljeradniška konferenca v Sarajevu. Dne 24. t. m. je zboroval v Sarajevu Savez zemljoradnika za sarajevsko oblast. Sprejeli so resolucijo, ki pozdravlja padec Pašič-Pribičevičevega režima. Zbor je odobril taktiko zemljoradniškega kluba in mu izrazil zaupanje. Beležke. Sijajen pozdrav. Včeraj se je pripeljal v Ljubljano minister vnanjih zadev kraljevine SHS dr. Voja Marinkovič. »SI. narod« je gospoda ministra pozdravil v svojem uvodniku na tako sijajen način, da mora tudi največji idijot biti prepričan, da je g. dr. Voja Marinkovič naravnost sijajen človek in genijalen državnik. Kajti ljudje, ki jih »Narod« graja, morajo biti čisto gotovo prvovrstni talenti. In g. dr. Voja Marinkovič to tudi je. Pogojni »integralck. »Jutro« piše: »V Banovini imamo do 40 % pravoslavnega naroda, ki nikakor ni pripravljen biti državljan Radičeve države. Ne vemo, s kakšnimi bajoneti bo možno to ljudstvo prisiliti, da se podredi zagrebškim mogotcem. Menda niti g. Davidovič ne verjame, da je možna uporaba oborožene moči proti Liki in Sremu, ki hočeta ostati izven Radičeve hrvatske državnosti.« — To je sedaj dokaz kako so si ti gospodje zamišljali »narodno edinstvo«. Hrvati niso smeli govoriti o analogiji njihovega položaja z Irsko. To se je v državotvornem tisku obsojalo kot vele-izdajstvo. Sedaj pa prihaja »Jutro« in pravi, da sta Lika in Srem nekak Ulster... Tista peščica Srbov — v Sremu so se celo naselili — naj ne bi spadala v upravni okvir Hrvatske, ves hrvatski narod pa naj bi bil proti svoji volji 11 a -čanil Pašičevi Veliki Srbiji?! Brutalna misilnost policajdemokrntov je izražena v domnevi, da g. Davidovič no bo mogel s svojimi bajoneti strahovati bano-vinskih Srbov. Treba je ugotoviti, da je prebivalstvo Like in Srema popolnoma mimo. Pribičevič je seveda žejen krvi, zato bi on in njegovi trabanti radi uprizorili ali vsaj gledali krvoprelitje. Če smo »en« narod, kakor pravijo centralisti, potem je vendar vseeno, da-li je podrejenih nekaj srbskih vasi Zagrebu ali pa Belgradu 1 Če pa nismo eno, potem je bojazen modrijanov iz Jutrovega seveda utemeljena. Kdor zahteva za Liko in Srem položaj Ulstra, nima pravice Hrvatom in Slovencem očitati centrifugalnih teženj. Menda ste razumeli? Krokodilske solzo. »Jutro« je včeraj priobčilo na uvodnem mestu neko jeremijado, iz katere bi moral nepismen človek — človek, ki ne zna čitati med vrsticami — sklepati, da ie v najkrajšem času pričako- vati razpada države. »Jutro« se sklicuje na bankirsko »Times«, ki da že vidijo, kako se približuje boljševiška hidra »jugosla-venski« devici. Glasilo naših mladinov je prespalo ogromni idejni preobrat v Evropi, ko piše, da so se «razmere v Evropi v zadnjem poletju znatno poslabšale«. »Jutro« je mislilo na sovoje finančne vire, na izgubljeno oblast, zato se je razpasel po njegovih predalih strašen pesimizem. Vsa Evropa so veseli londonskega rezultata, le Žerjavov lajbžurnal govori o diplomatičuem. in finančnem porazu Francije, ki se baje skriva pod frazo pacifizma, a zato da ni nič manjši. In ne samo to: iz »Jutrovih« predalov se oglaša sam »Vormarz«. Kakor cesarja Franca, tako je te »naprednjake« strah pred »prevratom«. Moskva, da, ko bi Moskve no bilo ... Istočasno vneta skrb za angleško delavstvo... »Jutro« naj prepusti Macdonaldu rešitev angleških vprašanj. Dvig kupne moči Nemčije bo koristil tudi Angliji, o tem v bistvu ne dvomi niti Snowden. Po »Jutru« ni več občutka sigurnosti v naši državi, odkar je na krmilu g. Davidovič. Čudno. Kdo se .ne spominja sigurnosti pod bivšim režimom!? Kako veselo so delali predpriprave za meščansko vojno: v Liki, Črni gori in Makedoniji so delili orožje, hujskali brata na brata, vse to pa za zmago reakcije. Ker je krvava rihta izostala, ker Hrvati in Slovenci niso hoteli postati manjši od makovega zrna, zato preliva strupeni reptil na Miklošičevi cesti — krokodilske solze. Minister dr. Kulovec v Surdulici. »Slo« venski narod« se pritožuje, da je prisostvoval slavnostim v Surdulici tudi minister dr. Kulovec. Zakaj se »Narod« pritožuje, nam ni prav umevno. Dr. Kulovec je danes minister kraljevine SHS in kot tak bo že še ime! toliko pravice udeleževati se javnih in oficijelnih prireditev, kolikor jih je imel kakšen Žerjav. Sicer pa liberalni gospodi nihče ne brani peljati se v Surdu-lico in tam tudi ostati. Pozor pred g. Rade Pašičem. »Novo* sti« poročajo: »Angleško poslaništvo v Belgradu je izdalo okrožnico na angleške trgovske zbornice in velika podjetja, v kateri jih svari, naj ne sklepajo nikakih kupčij z Jugoslavijo, v katerih bi posredoval g. Rade Pašič, sin Nikole Pašiča, aH pa kakšen njegov družabnik. Imena njegovih družabnikov so spisana na posebni listi. Angleško poslaništvo pravi, da take kupčije niso sigurne in da poslaništvo ne more garantirati, da bodo dobili angleški tr- • govci svoj denar.« Pravosodje. »Jutamji list« poroča, "da dr. Laza Markovič pogosto prihaja na so-dišče, kjer se razgovarja dolgo s sodnikom Jevdjeničein zaradi znane špijonažne afere Androličkine. Gre zato, da se uničijo neki akti in fabricirajo novi, ki naj bi jih Androlička naknadno podpisala. »Francija je v odločilnem trenotku iz« gubila živce« piše »Jutro«. — V resnici so živci izgubili le »Jutrovi« demokratje, odkar je padla stara vlada, odkar se je začel podirati v Italiji fašizem in zapadno-evropski imperijalizem. »Jutro« in »Times«. »Jutro« piše: »Londonske »Times«, ki so gotovo eden najresnejših listov sveta, prikazujejo Radiča kot eksponenta boljševiške ofenzive na Balkanu, vlado g. Davidoviča pa sma-. trajo kot slabost, ki lahko postane usodna obstoju države. Po mnenju »Times« nova vlada ne vodi k izravnanju sporov, tem^ več v še hujši razdor.« — Mi smo že včeraj poročali, cla izvirajo vse ta poročila »Times« od g, dr. Laza Markoviča, ki jih preko neke Rusinje podtika dopisniku lista »Times«, Kar pišejo »Times« o naši državi, torej ni mnenje svetovnega lista, ki je enkrat nasedel, ampak je mnenje Pašič-Pribičevičevega strankarja. Poskrbljeno pa je, da »Times« te moke dolgo ne bo-< do hotele plačevati, »Boljševizem ne dela več čiste in dosledne politike«, piše »Jutro«. — Čisto dosledno politiko dela samo Žerjavovo »Jutro«. In nekoliko bedasto tudi. »Občutek sigurnosti je zginil v naši državi«, piše »Jutro«. Dokler je gospodarila Žerjavova »Orjuna« z revolverji, smo bili pa silno »sigurni«! »V Banovini imamo do 40 procentov pravoslavnega naroda, ki nikakor ni pripravljen biti državljan Radičeve države«, piše »Jutro«, — V kraljevini SHS pa imamo najmanj 60 procentov državljanov, ki nikakor niso pripravljeni biti podaniki Pašič-Pribičevičevega pašalika. Šestdeset je pa več kot štirideset. To ve celo dr. Žerjav, kedar prodaja svoje znane cekine. Popisi, Žužemberk. V torek 26. t. m. je v okolici Žužemberka okrog 6. ure popoldne divjala silovita nevihta. Toča je padala debela kot oreh in pokrila vsa polja z belo odejo. Vsi pridelki, ki so še na polju so ali popolnoma uničeni ali ali pa vsaj silno oškodovani. Ajda jo popolnoma zbita, ravnotako strnišna detelja in otava. Uničeni so popoluoma vinogradi in ravnotako je čisto otreseno vse sadje. Že poprejšnji pridelki v letošnjem letu, kakor ušenica in iečinen. niso bili v tem kraiu letos mnogo vredni, sedaj pa je uničeno poleg drugih pridelkov ludi ajda, ki je letos primeroma lepo kazala. Nevihta je segla precej na široko in je oškodovanih cela vrsta vasi v žužemberski okolici. Ljudstvo je obupano in nujno prosi pomoči države in dobrih src, da se vsaj za silo morejo preskrbeti za zimo-Pričakujemo, da bodo naši poslanci storili vse, kar je v njihovi moči, da se ta beda olajša. Sostro. Ponedeljek dne 25. avgusta t 1. je popoldne ob pol (j. uri nastal vihar, padala je debela toča s toliko močjo, da je bilo naenkrat vse belo po tleh. Še tretji dan se je našla pod kapom toča. Poškodovala je ajdo in proso, kolikor ga niso še spravili. Iz Dravograda. Vlom v graščino Puchen-stein v Otiškem vrhu pri Dravogradu, ki je bil izvršen dne 29. julija 1924, je bil, kakor se sedaj zagotavlja, le spreino uprizorjen. Oškodovani baron Kometer je našel sam v bližini gradu vse ukradene predmete. O zadevi se ne da ničesar pozitivnega ugotoviti. Pravi tolovaji bi ukradenih dragocenosti in denarja ne prinesli nazaj. Solčava. Dne 31. t. m. popoldne ob 1. uri Se bo tukaj vršila orlovska prireditev domačega naraščaja s telovadbo, petjem, srečolo-vom in prosto zabavo. Pri vsem pa igra tam-buraški zbor. Prireditev se vrši na vrtu č. g. župnika Miloša Šmida. — Srečolov obeta biti krasen, med dobitki je tudi en srnjak, ki ga je daroval g. Plesnik Gr. p. d. Knez. Bog živil n šta]ers|H š Izid občinskih volitev v okrajnem glavarstvu Gornjigrad je sledeči: Gornjigrad: Gospodar, del, stranka 4 odbornike, kmečka del. stranka 5 odb. (pri obeh so 3 odborniki SLS). — Ljubno: SLS 93 (13), del. gosp. stranka 82 (12). — Kokarje: SLS 10, del. kmečka stranica 7. — Mozirje okolica: SLS {103 (9), Kmetska zveza U3 (5), skupna napredna lista 34 (3). — V občinah: Bočna, Lu-če, Nova Štifta, Rečica ob Savinji in Solčava je bila vložena samo lista SLS. — Kralj za družine surduliških mučmi-£ov. Povodom surduliške slavnosti je daroval kralj Aleksander za družine, katerih očetje so bili v vojski z Bolgari pomorjeni, 50.000 dinarjev. — Imenovanja v ministrstvu za šume in rude. Za kabinetnega načelnika v ministrstvu za šume in rude je imenovan Vojislav Jovanovič, za generalnega ravnatelja pa Miodrag Stamenkovič. — Obsekanje drevja (vrbja) in grmovja, rastočega ob bregovih potokov Ln odvodnih jarkov po posestnikih obrežnih parcel. Pri obhodih po Barju se opaža tako pri živih potokih, kakor pri glavnih odvodnih jarkih, da zadržuje v veliki meri odtekanje vode drevje (vrbje) in grmovje, rastoče na bregovih potokov in odvodnikov. Vse delo in stroški za osuševanje in kultiviranje ljubljanskega Barja so zaman ali vsaj ne tako uspešni, ako se ne očistijo tudi bregovi od grmovja in vrbja. Vsled tega naroča podpisani mestni magistrat vsem posestnikom, obrežnih zemljišč ob potokih in jarkih glavnih odvodnikov, nahajajo-čih se v mestnem okrožju ljubljanskem, da tekom 4 tednov po objavi tega razglasa obse-kajo drevje in grmovje na svojem obrežnem zemljišču ter odstranijo vse, kar bi na njihovih bregovih utegnilo zadrževati prosti odtok \o~ de. Oni posestniki obrežnih zemljišč, ki hi temu naročilu pravočasno ne ustregli, bi se klicali na odgovor radi prestopkov po vodnem zakonu in zakemu za obdelovanje Barja. — Nesreča jugoslovanskega vojaškega poslanstva na češkoslovaških vojaških manevrih. Jugoslovanski vojaški misiji, ki prisostvuje manevrom češkoslovaške armade pri Zlati Moravici, se je pripetila pri vožnji z avtomobilom nesreča. Naš vojaški ataše v Pragi polkovnik Nenadovič si je zlomil ključnico ter so ga prepreljali v .bratislavsko" bolnico, podpolkovnik Savič je dobil le lahke poškodbe. Ostali člani misije so ostali nepoškodovani. — Izseljeniški komesarijat v Zagrebu — tako nam pišejo je imel pravico izdajati potne liste za potovanje v prekomorske kraje. Tam se je delalo z največjo vestnostjo in točnostjo v splošno zadovoljstvo vsili prizadetih. Ali v Belgradu so se bili pod prejšnjim režimom spomnili, da se »dade kod pašuša zaraditi« in so odvzeli izseljeniškemu komi-sarijatu pravico izdajati potne liste, pustili so mu pa vso ostalo ogromno delo. Komesarijat ima dolžnost vse izdelati ter poslati gotove potne liste kot zrela jabolka v Belgrad, da jih tam podpišejo gospodje bakšišarji. Ce se hoče korupcija odstraniti, se mora pravica izdajanja potnih listov vrniti izseljeniškemu komi-sarljatu v Zagrebu, ki ima vse ostale agende v rokah in moče na mestu, ki so v poslu popolnoma izvežbani. Pošiljati liste v Belgrad je nesmisel, ker tam ni strokovnjakov, ki bi presegali one v Zagrebu, pač pa dosti bakši-šarjev. — G. Janko Deraoia, zlatar v Spodnji Šiški prosi, naj svojo notico z dne 26. t. m. popravimo v toliko, da ga ni neki neznanec pri igri s kartami oslcparil za 100 dinarjev, ampak da je zgolj pri njem kupoval zlato uro. — Razno tatvine in vlomi. Tvrdki Kajfež v Kočevju ie poueveril 27 letni Ludvik Guštin i iz Sežane kolo in Crnousnjato ročno torbico. — Cigan Janez Baranja iz Cirkovce je ukradel Marjeti RodoSek iz Šetjania na Dravskem polju 3 svilnate robce, 3 predpasnike, več metrov sukna, srebrno uro in 150 Din v goto. vini. — Na Bledu je bilo vlomljena v trgovino z delikatesami Josipine Hočevarjeve. Tat je odnesel nekaj masla, sira, čokolade, marmelade, več škatelj sardin, nož za manj« šunke in pa 975 Din gotovine- — V isti noči je bilo vlomljeno tudi v slaščičarno Jurija Ravnika in ukradeno nekaj čokolade, piškotov io 300 dinarjev gotovine. — Posestniku Iv. Kampušu v Mestmjah pri Sladkigori je tat odnesel ve® obleke, perila in čevljev in srebrno žepno uro z verižico v skupni vrednosti do 2000 dinarjev. — Šoferju Ivanu Beramu je. bila ukradena na nekem travniku pri Pvavljah i« $uk-njiča črna usnjata listnica v kateri je imel 20 dinarjev gotovine, šofersko legitimacijo in vozno dopustilo in več računov od razmejitvene komisije. — Neznan wož, ki se js 15. julija t. 1. v Vuzenici vrgel pod vlak, je, kakor je sedaj dogaapo, Lojze Gpvejšek, narednik v Celju. --- žrtev avtomobilističae besnosti, 36. avgusta zjutraj se je peljal Jane? Jaklič, 73 let star, posestnik in mlinar na semenj v Veliki Gaber. Blizu Velikega Gabra ga je srečal vojaški avtomobil, ki je v njegov voz zadal, vse zdrobil in moja vrgel ua tla. Kolo mu je šlo čez tilnik, Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil brat pred leti umrlega monoignora Jakliča. Bil je dober gospodar in vrl krščanski mož. Avlomcbilisti dirjajo dostikrat kakor divji po cesti. Koliko nesreč se zgodi! Pretečeni teden je avtomobil v Trebnjem povozil konja, katerega je mera! lastnik mesarju za slepo ceno oddati. — Velika nevihta v okjaju Žuaembsrk« 25. avgusta okrog 6. ure je nasala v Žužemberku in okolici silna nevihta ia padala je toča debela tudi kot orehi. V četrt ure so bili vsi poljski pridelki in vinogradi uničeni. Pokrajina je bila vsa bela kakor pozimi. Na nekaterih krajih je bilo nad pol metra na debelo toče. Škoda, ki je bila s tem pr zadeta itak revnemu in že prej od slabe letine obiskanemu ljudstvu, je ogromna. Če ne bo od nikoder pomoči, preti ljudstvu lakota. Ljudje tarnajo, ker kaj takega še niso nikoli doživeli. — Narednik Rumpel obsojen na s©rt. Di-vizijsko sodišče v Zagrebu je narednika Avgusta Rumpla zaradi zavratnega umora branjevca Keikoviča obsodilo na smrt. Rumpla ustrele. — Požar v Sarajevu. 25. t. m. je nastal požar v bolnici za kožne bolezni v Sarajevu. Bolnica je bila nameščena v baraki na Šofa-ličih. Bolnica je zgorela do tal. Poleg bolnice je požar uničil še dve drugi baraki. Človeških žrtev ni bilo. Škoda se ceni na 200.000 Din. Sumijo, da je ogenj podtaknil bivši lastnik zemljišča Aniunovič, ki se je zaradi zemljišča tožil z občino in pravdo izgubil. Antunoviča so zaprli, a taji požig. — Založništvo® in knjigarnami Jadranska Straža izda tudi letos svoj koledar in sicer ga hoče dati v založništvo kaki založni firmi pod pogojem, da oskrbi rcdaKcljo Jadranska Straža in da da firma gotov odstotek Jadranski Straži, ki bo oskrbela za propagando. Lanski in predlanski koledar, ki sta izšla šele koncem novembra v nakladi po 5000 izvodov sta se razpečala do poslednjega izvoda. Založniške firme naj takoj stavijo ponudbo na Jadransko Stražo v Ljubljani. — Pobegla vojaka - roparja. Od »nebora-ške čete« v Osijeku je pobegnil Fr. Mišmaš iz Malih Reberc pri Novem mestu. Odšel je v Italijo, odkoder se večkrat vrača, izvrši doma par tatvin in zopet pobegne. V njegovi družbi so videli tudi vojaškega begunca Janeza Ter-lepa, sina neke beračice iz mokronoškega okraja. Ta dva sta vlomila tudi v zidanico Franceta Koželja iz Češenc, kjer sta odnesla dve steklenici mošta in sekira V Jsti noči sta obiskala kočarja Bernarda Terlepa, katerega sta napadla v noči s samokresi in ga prisilila, da je vstal iz postelje in jima izročil listnico s 3000 dinarjev. Ko sta prejela roparja denar, sta ga prisilila, da se je do nagega slekel. Na to sta ga privezala z močno vrvjo k neki lestvi in sta mu zamašila usta. Nato sta se vrnila zopet v kočo in sta naropala: 3 moške obleke, srebrno uro z verižico, 2 srebrni verižici, par novih čevljev, samokres, več perila in še za 250 dinarjev srebrnega avstrijskega de:iarja in sta pobegnila. Večji del obleke in perila je last raznih strank, ki so jih prinesli v izdelavo k Terlepu, ki je krojač. Napravila sta možu za okrog 12-000 dinarjev škode. — teparji v cerkvi v Dravljali. Dne 16. avg. na sv. Roka dan so se izvršile v dra-veljski cerkvi med službo božjo štiri predrzne žepne tatvine. Sestrama Ivani in Ani Habi-čevi iz Rezora pri Hrušiei sta bili ukradeni dve črni usniati denarnici z vsebino 50 Din in pa 1250 Din. Eno denarnico, seveda prazno, so našli po maši za cerkvenimi vratmi. — Petru Sitarju iz Križ pri Tržiču je bila ukradena tudi črna denarnica z vsebino 750 Din gotovine in ve? račimov, Mariji Vehovčevi iz Vodic pa temna denarnica z vsebino 500 Din. Občinstvo se pred temi predrznimi lopovi, ki so se v zadnjem času silno razpasli pri nas in ki se ne strašijo krasti celo v cerkvi, prav resno svari. — Žep.nrji ▼ vlaku. — Drago spanje. Med vožnjo iz Zagreba v Brežice je zadremal v vlaku ireovec Mate Sandali iz Boliunea. Ko se je prebudil, je pogrešil črno usnjato listni-co, v kateri je imel 1585 lir in 100 Din gotovine ter potni list. — Sprevodniku drž. žel. Francetu Ulčarju je bila ukradena med vožnjo iz dolenjskega na glavni kolodvor sivkasta 500 Din vredna pelerina. Iron, železnati izdelek, znano sredstvo proti slabokrvnosti in hledoližnosti ter pomanjkanju teka, Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu in so dobi v lekarni Leustek. lj Odkrita beseda. »Narodni dnevnik« je v svoji številki od 27. avgusta apeliral na »Slovenca«, češ, da od njega pričakuje, da bo objavil imeni dveh mladih gospodov, ki sta storila te dni nek zločin, pa ju policija, oziroma državno pravdni-stvo prikriva, ker sta iz bogate in ugledna rodbine. — »Sloveneo« ju pa nj mogel povedati, ker mu do danes o tej zadevi ni bilo ničesar znanega. SIcer pa se nam čudno sdj, zakaj se »Narcdni dnevnik« zanaša na nas ~ kolikor je to sicer za nas častno — sam pa imen ne objavi?! Dne 28. avgusta »Narodni dnevnik« svoj peziv na nas ponavlja in pravi, da gre pri omenjenem zločinu za onočaščenje dveh gespodičen, ki da so ju neznanca v avtomobilu odpeljala in s samokresi prisilila do neprostovoljnega čina. »Ali je v Ljubljani zakon, da pridejo na sramotni oder samo reveži?« — vzklika pri tej priliki naš kolega, imen obeh gospodov pa zopet ne pove! — Kar se nas tiče, smo se ravno zaradi tega poziva za stvar poin-tere^irali in izvedeli od privatne strani včeraj zvečer sledeče: da je policija te dni zaprla mlada Ljubljančana Gro-belnika in Marčana zaradi hudodelstva, ki ga »Narodni dnevnik« omenja. Policija sama in državno pravdništvo pa sta izrceno izjavila, da ne dasta nobenih informacij, češ, da bi objava imen in podrobnosti lahko na potek preiskave, ki še ni končana, škodljivo vplivala; ne tajita pa, da sta omenjena gospoda res aretirana. Stvar pa je, kakor smo včeraj izvedeli, po Ljubljani že tako notorična, da objava imen in čina v listih ne more imeti več absolutno nobenega vpliva na preiskavo. Oba obtoženca sta bila, kakor so nas zdaj opozorili, zaradi svojega čina tudi javno izključena iz Orjune, koje člana sta bila, ne da bi se bil njihov zločin specificiral. Tega ne omenjamo zasadi tega, da bi hoteli količkaj diskreditirati Orjuno, kajti take vrste zločinci se naj-deio lahko v vseh organizacijah in strankah — ampak samo zategadelj, da ne bi kdo mislil, da je »Slovenec« zamolčal stvar iz kakšnih strankarskih ozirov. V ostalem pa ima »Narodni dnevnik«, ki smo mu zdaj z veseljem ustregli, čisto prav, če graja oblasti, ki pustijo objaviti ime vsakega malega tatu in vsak najmanjši delikt, ki ga zagreši kak revež — četudi se vrši samo še preiskava —, imena ljudi pa, ki pripadajo premožnim slojem, kaj rade zamolčujejo.. Če pa naj vladajo gotovi oziri — na rodbino, otroke eto etc. — potem naj veljajo za vse enako, ker ima revež, pa četudi zadnji, enako čast kakor oni, ki se po avtomobilu vozi. Kolikrat se pridejo taki reveži pri-tcaevat in zahtevajo reparacije, ker so se njihova imena objavila, ko stvar ni bila še nikakor dognana, ampak so bili zgolj policijsko osumljeni! Kako pa naj se stvar popravi, ako je ime že objavljeno? Kajti ljudi se stvar prime, tako da je dotičnik po nedolžnem umazan, četudi ga sodnija potem oprosti. Navadno zasluži deklasirani potepin celo več ozira nego bogatin, ki ima vsega na razpolago, da se ohrani na dostojnem moralnem nivoju, dočim reveža silijo k zločinu po ogromni večini nezakrivljene socialne razmere. Bilo bi želeti, da bi naše oblasti to upoštevale. lj železniška nesreča na Dolenjskem kolodvoru. Žrtev ni. — Materijehia škoda precejšna. Včeraj zjutraj se je pripetila pred vhodom na dolenjski kolodvor železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Tovorni vlak, ki vozi iz vojaškega skladišča na Kodeljevem drva na kolodvor, je sko. čil s tira. Popolnoma so zdrsnili s tira lokomotiva, tender in pa službeni voz. K sreči vlak ni vozil hitro. Nesrečo so povzročile napačno postavljene kretnice. Lokomotiva je nepoškodovana, tender in službeni voz pa, katerega so že tekom dopoldneva dvignili na tir, sta malo pobita- Pač pa je precej škode na progi, ki je v dolžini 50 m popolnoma raztrgana in je vsak promet še nemogoč. Osebni promet se vrši s prestopanjem preko razdrte proge iz enega v drug vlak. Upajo pa, da bodo progo v kratkem uredili in da se bo promet že danes lahko zopet redno vršil. Kdo je zakrivil nesrečo, do sedaj še niso ugolovili, pač pa so dognali, da so jo povzročile napačno postavljene kretnice. Na mesto nesreče je prišlo takoj tehnično osebje, da očisti progo. Prišla je tudi takoj uradna —..ti i si ja z inženirjem Mohl-hausnom in postajenačelnikom Antosiwiczem, ki je ugotovila, kako se je nesreča pripetila, ni pa Š9 ugotovila, kdo jo je zakrivil. Tudi od osobja se ni nihče poškodoval. ti lllgljcnska razjtara pod Tivolijem v Ljubljani ostane v-slcd nejjredvidejaih zaprek zaprta do petka 29. t. m. Ker bo sedaj naprej občinstvu dana možnost, da si razstavo natančno ogleda, se priporoča nabava razstava nega seznama, ki je za ceno 3 Din na razpolago na licu mesta. — Županstva, župni uradi in društva, ki žele imeti v kraju bivališča brezplačna zdravstvena predavanja o ljudski higijeni, jetiki, spolnih boleznih, alkoholizmu itd., naj to javijo na razstavi ali pismenim potom Državnemu higijenskemu zavodu v Ljubljani. Predavanja se v krajih, kjer je vpeljana električna razsvetljava, pojasnjuje lahko tudi s skioptičnimi ali kinematografskimi slikami lj Pobegnila je od svoje matere na Viču lSletna Ana Varšekova. Dekle je srednje postave, ima pristrižene kostanjeve lase in je 1 oblečena v temno križasto obleko. | lj Rnzposajon pijanec. Na Poljanski cesti I je razbijal neki pijanec domov grede po oknih in je razbil več šip. Pred neko gostilno jo opešal in se je naslonil na zid. Bil pa je še vseeno toliko pri moči, da je pravočasno pobegnil, ko so prišli domači pogledat, kdo jim je razbil šipo. Razgrajača, ki je sicer utekeL so spoznali in ga ovadili policiji. lj Greaiij trgovcev v Ljubljani objavlja sledeče: Ker nekateri člani še vedno pošiljajo razne prosilce za podelitev podpore k gremii i ju, češ, da gremij ima podporni fond v ta namen, se članstvo obvešča, da gremij tega fonda še nima in dokler se članstvo polnoštevil-no> že na dvakratni poziv na odzove, koliko prispeva v ta fond, da je sklenil odbor na svoji zadnji seji, da se pobiranje prostovoljnih darov pri članih vrši še do konečne odločitve, kot je bilo dosedaj običajno. Da se zadeva podpornega fonda čimpreje reši, sc člani tem potom ponovno naprošajo, da javijo prispevek za podporni fond, lj Zapiranje in odpiranje trgovin. Trgov« ski gremij za politični okraj Ljubljana-okolica objavlja, da je sklenil za kraje Selo, Moste, Vodmat in Zelena jama z ozirom na številne pritožbe neenotnega zapiranja in odpiranja; trgovin sledeče: Vsi trgovci brez izjem morajo> imeti v okolišu Selo, Moste, Vodmat in Zelena jama pričenši s 1. septembrom 1924 trgovine; ob delavnikih od pol 8. ure dop. do pol 1. ure popoldne in od 2. do 7. ure pop., ob nedeljah (izjema državne praznike 28./6. 1./12. in 17. dec.) od 8. do 11. ure dop. odprte. Istotako ostanejo trgovine cel dan zaprte na Veliko noč, Binkoštno nedeljo, Sv. Rešnje Telo, Božič. Proti kršiteljem te odredbe se bo najstrožje postopalo. lj Obsevanje s kremensko svetilko. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v svojem ambulatoriju Gradišče št. 2 priredil štacijo za obsevanje s kremensko svetilko. Obsevanje se vrši vsak delavnik od pol 11. do 12. in sicer ob pondeljkih, sredah in petkih za moške, ob torkih, četrtkih in sobotah za ženske člane in. svojce. Obsevanje je zlasti uspešno pri rahitičnih obolenjih (angleški udnici otrok), kirur-gični tuberkulozi (jetiki kosti, sklepov, žlez, kože) in skrofulozi. Člani in svojci, ki žele biti deležni tega zdravljenja, se imajo zglasiti pri pristojnem uradovem zdravniku. lj Potni list za povratek v Ameriko, iz» postavljen dne 17. maja 1924 od generalnega konzulata v New-Yorku, je bil ukraden v gostilni pri »Tišlerju« v Kolodvorski ulici Mihaelu Zorku iz Dobrave pri Krškem. lj Koncert. V restavraciji in kavarni »Tratnik« vsak dan koncert ruskega umetniškega balalajčnega orkestra iz Zagreba, obstoječega iz 11 oseb. Godba, petje in solo,-spevi priljubljenega tenorista. Od 20. do L-ure. Vstop prost. Naznanila. »Ljubljana« bo imela danes, četrtek olj 8. uri zvečer skupno pevsko vajo. Nikogar ne moremo pogrešati. Čevljarska obrtna aadruga r Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši nje redna pomočniška preizkušnja v nedeljo 14. septembra t. 1. Zlasiti se je najkasneje do dne .10. septembra v zadružni pisarni, Hrenova ul. 4. — Načelstvo. Stolna podružnica »Kršč. šole«. Odboro« va seja danes zvečer ob 8. iuri v Jugoslovanski tiskarni. Dol. Logatec. Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo dne 31. avgusta L 1. ob 8. uri zvečer v društvenem domu v Dol. Logatcu velezanimivo in humorja polno veseloigro v treh dejanjih »Težke ribec Vsi prijatelji lepe dramatične umetnosti iskreno vabljenL Predprodaja vstopnic v konsumneiu društvu v Dol. Logatcu. Okrožnica notarsko zborniee v Ljubljani vsem gospodom notarjem. Gospodje notarji se naprošajo, da se v čim večjem številu udeležijo sestanka Pravnikov v Zagrebu dne 19., 20. in 21. septembra t. 1. ter dotičc.e prijave, dopošljejo najkasneje do 30. avgusta t. L društvu »Pravnik« v Ljubljani. — Zbornični predsednik: Hudovemik. L splošno podporno društvo uradnih slug j i«lexntč»r)«v. Dne 31. avgusta 1924 se vril v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 I. redni letni občni zbor ob 9.30 dopoldan. Ako občni zbor ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim re-' dom, ki je sklepčen n egledc na število na-I vzečih članov. Dnevni red: 1. Poročilo pred: f sednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitve za novi odbor. 5. Sprememba pravil. 6. Roznoterosti. — Odbor. Gospodarstvo. Zemeljska in svetovna energija V Londonu se ni vršila samo znana po-Tuična konferenca, temveč pod okriljem impe-rijske razstave v Wembleyu so se vršili v mogočnem hallu industrijske palače zbori trgovskih, političnih, gospodarskih in socialnih društev, ki so pretresali uajresnejše probleme, kateri težijo dandanes poleg povojnih vprašanj civilizirane narode. Med temi sestanki je bila tudi »The World Power Conference«, svetovna konferenca energije in gonilnih sil. Šlo je za velik mednarodni sestanek, ki so se ga udeležile visoke osebnosti in kojega glavni namen je bil podpirati sodelovanje med raznimi deželami v največjo korist človeštva. Sklicatelji te konference, med katerimi ge nahajajo najpomembnejše osebe britanskega sveta, so napisali v program sledeči stavek: »Društvo narodov s svojim uradom dela in mednarodnim sodnim dvorom se bavi s političnimi in delavskimi vprašanji; konferenca svetovne energije bo pa sestavljena na ta način, da bo moglo devetintrideset narodov, ki so na njej zastopani, sodelovati vsak s svojimi skušnjami in tehničnim znanjem pri rešitvi velikih industrijskih problemov, od katerih hihko zavisi vsa gospodarska bodočnost •sveta.« Veda ne pozna mej in udeležba nemških ln ruskih delegatov, kakor tudi onih iz Amerike in dominijonov, je pokazala, da je šlo tu za zelo intenzivno sodelovanje. Pametna uporaba naravnih sil za potrebe Industrije se mora in more udejstviti v interesu vseh narodov, kot je dejal to britanski prestolonaslednik v svojem otvoritvenem govoru: »Treba je izvleči iz narave vse stvari, ki vsebujejo vrednote in ki nam jih nudi. in spremeniti to naravno bogastvo v človeško bogastvo za takojšno uporabo.« V gospodarskem in tehničnem časopisju se razpravlja že od vojnega časa sem o potrebi, da se valorizirajo na novih podlagah proizvajanja, ki skušajo stvoriti in povečati bogastvo modernih industrializiranih držav. — Lahko rečemo, da so povsod že prekoračili prvo stopinjo rekonstruktivne vročinske bolezni. Toda po petletni perijodi pa izgleda, če sodimo po uradnih poročilih in statistikah, da v nobeni deželi ne napreduje aktivnost. Vendar pa bi bilo napačno meniti, da so se le za trenutek ustavila znanstvena in industrijska raziskavanja. Glavne svetovne države so poslale v Wembley delegacije izvedencev in poročila teh specijalistov bodo morala zbuditi pozornost vlad, ki se danes bavijo z organizacijo produkcije in nadziranjem gibanja cen. Tako so gotova poročila dala racijonelno razlago depresije, ki danes ogroža gospodarstvo Velike Britanije. V tem je treba videti rezultat napredka industrijalizma, ki se je razvil vsled vojne na različnih tržiščih. V mnogih deželah je bilo treba zgraditi tovarne, da se pride v okom pomanjkanju manufak-turniii proizvodov, katere so pred vojno uvažali iz inozemstva. Jugoslavija je na primer že ena teh držav. Enako se je tudi možnost absorbiranja angleških izdelkov po dcrminijo-nih zmanjšala v meri, kakor so se ti tehnično organizirali. Celo v zastareli Evropi se kaže izreden napredek izkoriščanja električne energije v tovarniškem in celo pri poljskem delu. V A.meriki se moramo uporabi električne sile naravnost čuditi, na ozemlju med Bostonom in Vvashingtonom, ki šteje 60.000 štirijaških milj, se nahaja 550 električnih veleštacij, 36.000 kilometrov železnic je elektrificiranih in 10.000 industrijskih podjetij ima električni pogon. L. 1919. je produkcija znašala 4 milijone 500.000 Kw in zmanjšanje uporabe premoga se ceni letno na 150 milijonov ton, kar pomeni prihranek ogromne vsote 508 milijo-nov dolarjev. Profesor Gibson, ki je govoril o >belem premogu«, je dejal, da bi mogla njegova uporaba v Veliki B itaniji in Irski dati 800.000 konjskih sil. Vsa energija, ki bi jo rabile javne in industrijske naprave v deželi, bi bila po številkah leta 1907. okoli 9,800.000 k. s. Nek drug govornik je podal zanimive številke o produkciji premoga. Na geološkem kongresu v Torontu leta 1913. so zračuuali. da bo svet imel, če njegove potrebe ne bodo narastle, premoga še za 6000 let. Prt dandanašnji uporabi ga bo pa le še za 1500 let, tako je naraslla. Anglija bo izčrpala svoje zaloge premoga že v petih stoletjih. Kar se tiče petroleja, so izračunali, da ga bo Ameriki v njenih ležiščih zmanjkalo že v petindvajsetih letih, toda brezdvomno lahko računa na koncesije, ki si jih je zasigurala v večini petrolejskih dežel sveta. Iz teh par izvajanj lahko sklepamo, kako Važna vprašanja so se stavila tej konferenci. Na podlagi danih številk je eden govornikov dejal, da je narava dovolj bogata, da zadosti pohlepu vseh narodov, ne da bi bilo treba, da bi se s silo borili za njene zaklade. In te besede naj bi si predvsem zapomnili državniki in diplomati. ■■aaiaaiiaaaEiKceaaBmHHHHUHHBBiRB Poravnajte naročnino! cs^nnKBaaaaaaBaaBBBaaBaaaaaaaaBB čebelarski kongres v Belgradu. V nedeljo dne 24. avgusta t. 1. se je vršil v Belgradu kongres čebelarjev iz cele države. Udeležilo se ga je tudi več Slovencev, saj je čebelarstvo zelo važna naša gospodarska panoga, ki donaša našim čebelarjem lepe dohodke. Kongres je priredil »Savez pčelarskih udruženja« s sedežem v Belgradu. Na tem kongresu je referiral o stanju čebelarstva v naši državi in o pomenu čebelarstva za naše narodno gospodarstvo načelnik v prometnem ministrstvu g. Jova Jovanovič. Kakor je razvidno iz statistike naše zunanje trgovine, ki jo je izdala naša generalna direkcija carin, se je 1. 1922 uvozilo v našo državo 22.570 kg nepredelanega voska in 2 milijona 148.348 kg predelanega voska v celokupni vrednosti 15 milijonov 468.429 Din. Zato bi morala državna oblast v pni vrsti paziti, da se produkcija domačega voska tako poveča, da bi uvoz popolnoma odpadel in da bi začeli producirati vosek tudi za izvoz. Referent je nadalje navedel podatke o čebelarstvu v posameznih pokrajinah naše države. Iz teh podatkov je razvidno, da je v Srbiji od vseh panjev 90 odstotkov starih, med tem ko je čebelarstvo v Banatu najnaprednejše. Tu je 70 odstotkov vseh panjev urejenih popolnoma moderno. O razširjenosti čebelarstva govore sledeči podatki: Na J kvadratni meter pride v Bački 8 panjev, potem v Sloveniji 3.5 panja, v Srbiji 3 panji, v Hrvatski in Slavoniji 2.5 panja, v Bosni in Hercegovini 2 panja, najmanj pa jih je v Dalmaciji, kjer pride na 1 kvadratni kilometer 1 sam panj. Skupno se nahaja v naši državi 523.406 panjev, od katerih je 409.689 komadov starih, 123.717 pa modernih. V odstotkih znaša to razmerje: 80 odstotkov starih in 20 odstotkov J moderno urejenih. Na 1000 prebivalcev pride v ceh državi povprečno 44 panjev. Kongres je nadalje ugotovil, da je treba otvoriti v najkrajšem času višjo čebelarsko šolo pri eni izmed naših univerz. Ravnotako je sklenil kongres, da se mora nauk o čebelo-reji upeljati na vseh učiteljiščih in bogoslov-nicah. Na kongresu se je razpravljalo tudi o izdajanju posebnega strokovnega čebelarskega lista, katero se mora vsekakor zasigurati. Na kongresu je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri se nahajajo vse zahteve organiziranih čebelarjev. Prihodnji čebelarski kongres se bo, kakor se je sklenilo na letošnjem kongresu, ATŠil 1. 1925. v Osijeku. • • * g Novosadska borza. Pšenica nova Din 360—362, koruza 285—290, oves 285—290, moka 565—570, otrobi 185—200. Situacija na žitnem trgu je skoro brez posla. Glavni vzrok temu je ogromno pomanjkanje gotovine. Po vsej priliki se bode v nekaj dneh zopet otvoril železniški promet preko Bogojevega ter bode nato vsled lega prevoznina v naše kraje kakih 500 Din pri vagonu cenejša. g Carinarnica na Rakeku. Glavna carinarnica v Logatcu je ukinjena; namesto nje se je osnovala carinarnica na Rakeku z oddelki v Logatcu, Kalcah, Hotederšici, Otoku in Kozarieah. g Poravnalni narok. V poravnalni zadevi Ivana Vavpotiča, trgovca in posestnika v Gor. Radgoni se vrši narok 5. septembra 1924 pri okrožnem sodišču v Radgoni. g Ležišča asfalta v Črni gori. Strokovnjaki ministrstva za gozdove in rude so našli v okolici Ulčinja bogata ležišča asfalta. g Za enotni trgovski, menični in čekovni zakon. Posebna komisija izdeluje načrt novega meničnega, trgovskega in čekovnega zakona. Komisija ima nalogo, da dovrši delo do konca tega meseca. g Za novo železniško tarifo. V železniškem ministrstvu se izdeluje načrt za novo železniška tarifo. g Kovani denar. Kakor poročajo iz Belgrada, ministrstvo ne bo menjalo dosedanjih predpisov o prometu z drobižem, ki ga je izdala država, ker se bo kmalu začelo s kovanjem kovinskega drobiža, kakor to tudi predvideva finančni zakon za 1. 1924—1928., kateri denar bo zamenjal dosedanji papirnati drobiž. g Izmenjava češkoslovaških bankovcev po 500 K. Bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva je obvestil naše finančno ministrstvo, da poteče dne 31. t. m. rok za zamenjavo češkoslovaških bankovcev prve emisije v rdeči barvi po 500 Kč z datumom od 19. aprila 1919. Do naznačenega roka se bo izmeujava vršila pri bančnem uradu finančnega ministrstva v Pragi. g Obtok bankovcev v Češkoslovaški. Po zadnjem izkazu je znašal obtok bankovcev v Češkoslovaški 7 milijard 533 in pol milijona češkoslovaških kron. g Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da so v sredi avgusta t. 1. znašale hranilne vloge na Dunaju pri vele-bankah, hranilnicah, konzumih in drugih zavodih 1.3 biljona avstr. kron. Od julija na avgust so se povečale za 156 milijard a K. Od začetka sanacijske akcije (avgust 1922) pa do danes so narasle hranilne vloee na ca sedem- desetkratno vsoto vlog v 1. 1922. avgusta meseca. g Konkurzi v Italiji. V prvi polovici t. 1. je bilo priglašenih pri trgovskih sodiščih 3767 konkurzov napram 2558 v istem razdobju 1. 1923 in napram 1571 v isti dobi leta 1922. g Svetovna produkcija sladkorja. Znana statistika \Vi11et in Gray ceni svetovno produkcijo sladkorja v kampanji 1923-24 na 19 in pol milijona angleških ton (angleška tona ima 1016 kg) napram 18 milijonov ton v pred-idoči kampanji 1922-23. Produkcija v kampanji 1923-24 pomeni dosedaj še nedoseženo rekordno višino. Donos pesnega sladkorja se ceni na 58 milijonov angl, ton napram 5.2 milijonov v predidoči kampanji, produkcija trsnega sladkorja pa na 13.6 milijonov ton, med tem ko je v kampanji 1922-23 znašala rio 12.86 fmilijonov ton. g Svetovna letina hmelja. Ameriška tvrd-Sclnvarz in sinovi v New Yorku ceni letošnjo produkcijo hmelja na celem svetu na en milijon 67.000 kvintalov (1 kvintal ima 50 kg), konzum pa na 952.000 kvintalov. Potemtakem bi letošnja produkcija lunelja, če bo za časa trgatve lepo vreme, bila za 115.000 kvintalov večja od konzuma. — Produkcija (v oklepaju konzum) v posameznih državah se ceni sledeče: Jugoslavija 40.000 (5080), Češkoslovaška 155.000 (40.000), Nemčija 145.000 (130.000), Poljska in Rusija 60.000 (5000), Francija 70.000 (80.000), Belgija 35.000 (86,000). Avstrija 1000 (20.000), Ogrska 1000 (5000), Skandinavija (25.000), Italija in Švica (20.000), evropski kontinent skupno 507.000 (416.000). g Frankfurtski velesejem. Kakor nam poročajo, dobe obiskovalci frankfurtskega velesejma, ki se vrši od 21. do 27. septembra v Frankfurtu na Majni, nemški vizum za polovico cene, ako se izkažejo z vstopnico za velesejem. Te vstopnice kakor tudi vsa pojasnila daje brezplačno generalno zastopstvo HAMBURG-AMERIKA-LINIJE, Zagreb, Cesta B št. 3. Kdor ima tako vstopnico, sme brez vsakega doplačila obiskati in razgledati vse velesejmske ureditve. Izpred sodišča. Drago in nevarno maščevanje. Domača fanta Franceta Kramar in Žagar iz Iške vasi sta bila že Štefanovega praznika lani skregana. Na pepelnično sredo pa je prišlo med njima do čudne poravnave. Kramar je namreč naletel na svojega nasprotnika po noči na vasi in sicer sta bila oba med večjo gručo fantov. To priliko je porabil Kramar. Priplazil se je skrivaj in skrit za drugimi fanti s kolom k svojemu nasprotniku. Udaril ga je pošteno po glavi in se je zmuznil med gručo tovarišev. Žagar je, kakor pripovedujejo najbližje priče, na prvi udarec padel. Preobračal se je nekoliko časa po snegu, nato pa je zopet vstal in je odšel. Dobil je težko poškodbo na glavi, prebito je imel lobanjo in le malo je manjkalo, da ni podlegel poškodbi. Kot storilca so aretirali obtoženega Kramarja, ki pa je odločno zanikal, da je on udaril Žagarja in je trdil, da bi on takoj pokazal napadalca, če bi ga poznal. Zaslišanih je bilo veliko prič, ki pa so si v svojih izpovedih, dasi so bile vse zaprisežene, popolnoma nasprotovale. Pristaši Kramarja so ga zagovarjali in so ugotavljali, da takrat, ko je počlo in je Žagar padel, Kramarja sploh ni bilo zraven in je bil precej oddaljen v drugi družbi. Pristaši Žagarjevi pa so odločno trdili, da so videli, ko je Kramar udaril Žagarja. Le eden je rekel: »Gospod jaz ne vem kdo ga je, ne morem reči, ker ne vem, kako mene lahko oči zanesejo. Udarec je padu, poči je, pa se je fant prebrnu. Brskov in metov se je še malo po snegu, nato pa je vstov, pa je šov. Vidu sem človeka, ko je stopu k njemu in ga udaru, kdo pa je biv, pa ne vem.« Po daljšem dokazovanju se je senat končno le uveril, da je bil Kramar pobijalec iu je bil obsojen radi težke telesne poškodbe na 4 mesece težke ječe. Plačati pa bo moral vse sodne stroške, zapor, takso 75 Din in pa Žagarju za zdravljenje bolečine in izgubo zaslužka še 5542 Din, tako, da ei ho drugič pač dobro premislil, predno se bo odločil za tako sirovo in nevarno maščevanje. Mast za poroko. Dne 29. julija ob 10. uri zvečer je zasačil stražnik delavca Andreja Ro-deta, doma iz Stare Vrhnike, ki je bil zaposlen nazadnje nekje na Ambroževem trgu, ko je prodajal mast. Ker možakar ni mogel dokazati, da je dobil mast na pošten način, ga je stražnik aretiral in koučno so ugotovili, da je mast ukradel svojemu bivšemu gospodarju Bordaliču. Zagovarjal pa se je Rode takole: Imel sem nevesto in ta me je silila, da naj jo poročim. Rad bi ji bil ustregel in postal priden mož, toda nisem imel denarja za poroko. Zaslužil sem pač le toliko, kolikor sem potreboval za življenje. Ohcet pa je danes draga. Da bi dobil sredstva za poročno obleko in prstane, sem res v/.el zavoj 12 in pol kilograma masti, v ovoj pa sem zavil primerno velik kamen. Mast je bila vredna 350 Din- — Vsled priznanja in kesa bi bil dobil ponesrečen ženin bolj milo kazen, toda ker je bil že dvakrat radi tatvine in enkrat že celo radi hudodelstva ropa kaznovan na tri leta ječe, je bil obsojen zopet na šest mesecev težke ječe in mora plačati vse stroške. Mast pa je poškodovancu vrnila pol i" i ja. Tako bo morala nesrečna nevesta zopet precej časa čakati na ponesrečenega ženina, če je namreč njegov zagovor resničen. Žalostne razmere. Pred senat deželnega sodišča stopi še mlad fant Jože Repič, doma iz Cirknice. No Jože, mu pravi predsednik, sedaj pa vse po pravici povejte, pa bo veliko manjša kazen. — Bom gospod. — Kaj je vaš oče? — V blaznici je, pa ne vem, zakaj je znorel. — No, in pa mati? — Ja gospod, mati je pa večkrat pijana in je zelo sitna! — Pa ste vi zdravi? — Ne popolnoma, včasih me glava boli. — Ja takrat gotovo, če vas kdo po glavi udari? — Ja gospod — takrat prov gotov. — No vi ste obtoženi, da ste udarili 18. aprila svojo mater po roki iu ste jo precej poškodovali. — Ja res je gospod, pijana je bla, pa nisem mislu toko h'do. — No mati pred sodiščem ni pričala proti vam, pač pa vas je tožila orožnikom, katerim je tudi priznala, da je bila malo vinjena. — Je prov gospn«d! — No pa naprej. Dne 2. majnika ste pa udarili Tomaža Korošca z matiko po glavi, nakar ste ga tolldi še s pestmi po obrazu in ste ga precej poškodovali. — Ja res je gospod, pa sem biv p'jan. — Z ozirom in ker tudi ni prav zelo brihten, je bil obsojen za enkrat samo na en mesec ječe in bo moral plačati kadar bo kaj imel, vse stroške. Obsojen tat. Brezposelni hlapec Valentin Lotrič, doma iz Železnikov, je bil obtožen, da je ukradel Avgustu Florjatičiču suknjič in nekaj perila, Francetu Scagneti v Vidmu kolo in ene vajeti, Ivanu Debelaku pa košaro ob-, leke, površnik, nekaj perila in denarnico z manjšo vsoto denarja. Zasačili so ga pri prodaji kolesa. En del tatvine je obtoženec priznal, to pa le, ker ni mogel tajiti. Na predlog drž. pravdnika, ki je posebno poudarjal, da fant kljub temu, da je zdrav, jak in močan, ne kaže nobenega veselja do dela, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. ♦♦•*♦♦«♦«♦<>•»♦*♦« O <»♦<•+«»»♦»♦<> ♦»»♦♦♦♦♦t« petri ima v bogati izbiri »f R. Z. Z 0. Z. -LJUBLJANA Kongresni trg štev. 19 — v nunski hiši. Priporoča svojo bogato zalogo pisarniških potrebščin za urade in dom. — Prodaja knjige lastne in drugih založb, tudi inozemskih. — Leninova mumija. Sedaj doznamoc da so Leninovo truplo tako površno in hitro mazilili, da je začelo trohneti in so morali grobnico zapreti. Posebna komisija je sedaj določila, da bodo truplo popolnoma mumificirali. Mumificiranje bo izvršil profesor Vorogiev iz Harkova, oziroma ga je moral sedaj že izvršiti. Kajti ruski listi so pisali o tem v začetku julija in so rekli, če še tako skrbno dela, da bo dogotovil delo v štirih tednih. Sovjeti nekega mesta so poslali y Moskvo prošnjo, naj se zadnji dan v tednu ne imenuje več nedelja, temveč Leninov dan in naj se to uradno določi. — Zračna pota najvarnejša? Po splošnem mnenju je najnevarnejše potovanje po zraku. Da temu ni povsem tako, dokazuje statistika 0 prometnih nesrečah na Francoskem in v drugih kulturnih državah. »Exporteur Fran-<;ais« poroča: V času od 1. januarja t. 1. je smrtno ponesrečilo na vožnji z avtomobilom 179 oseb, z železnico 66, z letalom pa samo 1 oseba; ranjenih je bilo v prvem slučaju 1947, v drugem 1249 in v tretjem 3 osebe. V Londonu je bilo tekom 1. 1923. na železnicah ubitih 667 oseb, v celi Angliji pa so zahtevale prometne nesreče na kopnem 2768 žrtev. V Nemčiji se je v zračnem prometu na 1,739.931 kilometrov ni pripetila nobena nesreča, dočim odpade v železniškem prometu na vsak milijon kilometrov 6 smrtnih žrtev. V Zdtu-ženih drŽavah prihaja na vsak milijon kilometrov železniškega premeta povprečno po 12 smrtnih žrtev. V celi Evropi so 1. 1923. letala prepeljala nad 50.000 potnikov, ki so vsi nepoškodovani dospeli na cilj. — Nezgoda italijanskih letalcev. Znani italijanski letalec Locatelli se je hotel udeležiti ameriškega poleta okoli sveta. V spremstvu poročnika Marescalchija in dveh strojnikov je dne 25. julija t. 1. odletel iz Pise in na poletu preko Marseillea, Ženeve, Strasbourga, Rot-terdama, Hulla, Slromnesa na Orkneyskem otočju, Faroerskegn otočja in Islandije doSel ameriške letalce. Minoli teden so se letalci iz Rcykyavika znova odpravili na pot proti Grenlandiji, V bližini rta Farevvell je moralo italijansko letalo vsled nedostatka na motorju pristati na morju, potem se pa ni moglo več dvigniti v zrak. Letalo je postalo tako plen vetrov in morskega toka. Tretji dan so končno opazile letalo ameriške vojne ladje, ki so rešile Locatellija in njegove tovariše iz mučnega položaja. Vši štirje letalci, ki jih je poleg drugega mučii mraz, so bili že čisto onemogli. Locatelli opusti nadaljni polet in se vrne v Italijo. Tudi ameriški letalci morajo najprej izmenjati motorie predno bodo mogli nadaljevati svojo pot. Zanimivosti. in Uruguayu). Pri velikih gonjah so podili divjačino proti že prej pletenim plotovom, ki so se vedno bolj zoževali, ali pa proti že prej nastavljenim zankam. Za vabo divjačine je služil Indijancem »lovski čar«; za bizone na primer je obstojal iz kamenite piramide, ki je nosila na .vrhu bivolovo lobanjo. Imeli so posebne. lovske plese, ki naj bi prinesli srečo, tako bizonov ples, medvedji ples, jelenji ples, antilopnj itd. Zavili so se v kože tiste živali in skušali posnemati njene kretnje kolikor mogoče naravno. PREDNIKI KITAJCEV. Žc več kot deset let živi na Kitajskem kot vladni rudarski strokovnjak švedski geolog in polarni raziskovalec I. G. Andersson. V zadnjih letih je s pomočjo »kitajskega odbora« in kitajske vlade v znanstvene svrhe veliko po Kitajskem potoval. Njegova raziskovanja so odkrila tudi nekaj, česar do sedaj nismo dobro poznali: kameneno dobo Kitajske. 0 teh znamenitih odkritjih je 1. julija predaval na Dunaju dr. Arne, ravnatelj pred-zgodovinskih zbirk na muzeju v Stockholmu. Predavanje je pojasnjeval s skioptičniini slikami. Pred tremi leti je dobil Andersson v neki votlini v Južni Mandžuriji (ob železnici Peking-Mukden) človeške kosti, kameneno posodo, bisere in prstane iz kamna in školjk, koščeno orodje in veliko črepin; nekatere črepinje so bile črno pobarvane, na rdeči podlogi, Pozneje je dobil še več takih najdišč v pokrajini Honan. Od štirih posebno velikih je temeljito preiskal dve najdišči. Prvo je merilo 29 hektarov, kulturne plasti so bile do pet metrov debele. Posoda iz kamena je bila taka kakor v Evdopi v mlajši kameneni dobi; silno veliko je bilo črepin. Takoj se vidi, da je to lončarstvo sorodno zapadnoazijskemu in jugovzhodnoevropejskemu. Lani je kopal Andersson bolj na severozahodu Kitajske. Pri mestu Lan (čov — mesto) je našel velikanske nasslbine in pokopališča okostij. Andersson je mnenja, da so nosuelji te kulture Pra-ki-tajci, predniki sedanjih Kitajcev, ki so vdrli v tretjem tisočletju pred Kristusom od zahoda sem na Kitajsko. Sorodstvo z Zahodno Azijo in Jugovzhodno Evropo nam priča, da kitajska kultura ni tako osamljena, kakor smo mislili dosedaj. Vse kulture starega sveta so enotnega izvora. Vzhodni Turkestan je bil posredovalec. Anderssonove najdbe so za tri-tisoč let starejše kakor slavne najdbe velikih nemških, francoskih in angleških ekspedicij v Turkestanu. Turistika in spori. TEKMA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV NA VRHNIKI. Autoklub - sekcija Ljubljana ter Motoklub Slovenija sta si izbrala za svojo prvo športno prireditev oni kos državne ceste, ki se sredi trga Vrhnika pri km 20 prične polagoma dvigati ter nato v neštetih kratkih ovinkih do-ssže sedlo med ljubljansko kotlino in logaško planoto. Mora se priznati, da je bila ideja športne tekme na tem kraju prav srečna. Idejo pa je realizirala tehniška komisija z veliko uvidevnostjo, vsekakor tudi trudom in marljivostjo. Več tisoč občinstva nad 20 avtomobilov in motorjev ie na razglednih točkah obro-biio tekmovalno progo. Proga jc kljub dobri široki cesti vsled svojih 44 ovinkov športno zelo težka. Veliko število priglašenih tekmovalcev priča, da je v naših športnikih že pravi športni duh, ki si išče težkih nalog, da mu s svojim odporom okrepe voljo, razum in napno mišice. Dirkalna proga je merila 6 km ter imela v celem okoli 180 m vzpona. Spored je obse-, gal dva dela. Prvi del je sestojal iz 8 motor« skih tekem: I, pomožni mot. do 125 cm3. Prvi Mičič, Beograd (DKDV/), T 50" 4/5; II. men torji do 150 ccm. Prvi pl. Radics, Maribor (Puch), 8' 16" 3/5; III, Motorji do 250 ccm. Prvi Kopač, Ljubljana (BSA), T 27"; IV. motorji do 350 ccm. Prvi Kunaj, Zagreb (Zenith-Jap), 6' 31"; V. motorji do 500 ccm. Prvi So« tler, Zagreb (ABC), 6' 55"; VI. Motorji do 750 ccm. Prvi Gavrilovič, Zagreb (Indian-»Scout«) 6' 46"; VII. motorji do 1000 ccm. PrvJ Barešič (Indian), 6' 6", Vsi tekmovalci so vo-i žili nevarno progo sigurno in odločno1. Stil in elan, s katerim pa je vozil Barešič, je brez« primeren. Glede doseženega časa mu istota« ko nikdo ni mogel niti blizu. Občinstvo je tega našega najboljšega jugosl »venskega motocikli-sta sprejemalo ob vsej progi z živahnim ploskanjem. Točko zase, nekak poseben dogodek zet občinstvo je pomenila tekma motorjev s pri« klopnim vozom. Hribar Rado iz Ljubljane, žel poznan kot eden naših prvih motociklistov! po dosedanjih svojih uspehih na dirkah v Za« grebu, Beogradu in Ljubljani, jc s svojim so-i vozačem Vodiškom osupnil občinstvo. Hribar, je prevozil progo v 6' 49" (Indian) in oba staj žela navdušeno priznanje gledalcev. Sledeči drugi del sporeda je obsegal tele« me automobilov. Zastopani so bili razni tipi svetovnega slovesa. Vozači, bodisi amaterji ali poklicni, so dokazali, da bi lahko to spor« i no prireditev vpeljali kot našo internacionalno tekmo. V tekmah potniških automobilov so došll prvi: I. Pri tekmi do 1500 ccm prvi: Lapajne (Wanderer) 8' 48"; drugi: Kraker (Puch) 9' 13". — II. nad 3000 ccm prvi: šofer Kapelj| (A..D, M„ lastnik Vokač) 6' 47"; drugi: Polič (Chevrolet, lastnik Accetto) T 2". Naslednji dve tekmi sta bili razpisani za športne vozove: I. do 1500 ccm prvi grof Her-> berstein (Fiat 501) 6' 47" 2/5; drugi baron de' Ghyzy (Fiat 501) 6' 48" 3/5. — II. Prckoi 1500 ccm prvi Jurca Josip (Ford Spezial)i 6' 9" 4/5. Od Josipa Jurce doseženi čas j c najboljši čas automobilov tega dneva. Voz, na kate-i rem je imel kot sovozača Angleža gospoda; Brooks, je bil videti vsled svoje lahkote iu nizke konstrukcije kar najbolj prikladen za tekme na takih progah, kakor je bila ta. Vo-. zač, ki je tudi že v inozemstvu z uspehom tekmoval, je svoj voz krmaril kar najdrznejše« temu odgovarja tudi doseženi čas. Izven konkurence je nato startal SavatiS iz Beograda na Alpha Romeo-Spezial. Prevo« zil je progo v velikem stilu, vrednem odlič« nega dirkalnega voza, v tretjem najboljšem času dneva, 6' 21", Uprizoritev, red na tekmi sta bila vsega1 priznanja vredna, V oficielnih funkcijah so izvrstno sodelovali: na startu dr. Zupane, kot časomerci: ing. Gaberščik, dr. Kari baron' Bcrn, dr. Praunseis, B. Vesel, kot sodnika f ing. Prelovšek in S. Vidmar, kot načelnik roditeljskega zbora: major Jaklič, pri blagajni-) ških poslih: Kolšek. Po tekmi se je zbrala številna družbaE športnikov v Logatcu, kjer je ped predsed« stvom gen. dir. in predsednika autokluba sekcija Ljubljana A. Praprotnika ter predsednika Mcntokluba Slovenija dir. K. Fabianija sledil razglas zmagovalcev ter razdelitev, kolajn in dragocenih častnih daril. Prisostvovali so tekmam med nebrojnirrf občinstvom tudi predstavniki vseh oblasti. Opazili smoi velikega župana dr. T. Sporna, armijskega komandanta gen. Tucakoviča iz Zagreba, divizijskega komandanta gen. Stoja« TO TI JE MESTO! Ko je bil v Novem Jorku nedavno tega etvorjen narodni konvent, je prinesel neki ondotni časnik naslednji članek: »Mar poznate to mesto?« Ima 5,600.000 prebivalcev, od katerih se je rodilo 2 milijona v inozemstvu. ,V njem živi več Lahov kakor v Rimu, več Ircev kakor v Dublinu, več Nemcev kakor v Bremnu ter desetina vseh judov na svetu. V njem je več telefonskih linij kakor v Londonu, Parizu, Berlinu, Petrogradu in Rimu skupaj. Ima pet največjih mostov na svetu, vsak je najmanj miljo dolg. Vsak dan je odprtih 2000 gledališč in kinematografov. Mesto se ponaša s 1500 cerkvami vseh ver. V Novi Jork pride sleherni dan več kakor 300.000 ljudi. .Vsako 52. sekundo prihaja vlak, vsakih 13 minut je poroka, vsakih 6 minut se rodi dete. Vsakih 10 minut se ustanovi trgovina, vsakih 51 minut zraste nova hiša. Tali ti je Novi Jork! KAKO SE NARAVA IGRA. V Kamenskem dvoru pri Pacovsku je bila videti julija meseca izredna posebnost. Na eni njivi so imeli posejano pozno rž, a na sosedno njivo so vsejali pšenico. Obe njivi ste bili v istem času v cvetju in julija se je nudila gledalcem nenavadna prikazen.. Nekateri klasi na rženem polju so imeli polovico rženih in drugo polovico pšeničnih zrn, na pšenični njivi pa zopet narobe, polovico pšeničnih a drugo polovico rženih zrn. Ljudje so gledali in zmajevali z glavami. Kdor pa pozna mendelizem, se temu ne bo čudil. BREZKONčNOST ŽIVLJENJA. Človeštvo, ki šteje dve milijardi ljudi, spada v vrsto najmanj razširjenih bitij. V kozarcu vodo jo več živih bitij nego ljudi na celi zemski obli. Navadna muha da tekom treh letnih mesecev življenje 60 bilijonom naraščaja. Morska zvezda zn^se do 300 milijonov jajc, nekatere ribe clo 10 milijonov. Najhitreje pa se množijo takozvana nižja bitja. Mikroorganizem, ki se vedno enostavno razcepi nanovo, je dal tekom petih let 3092 pokoleuj. Če bi ostalo vso to potomstvo pri življenju, bi zavzelo 10.0^0 krat večji prostor nego cela naša zemlja. KRALJESTVO FATE-MORGANE. Pravo kraljestvo Fata-Morgane, pravljičnih slik, ki jih ustvarjajo v nepremičnem vročem zraku solnčni žarki, nI Sahara, kakor se navadno misli, temveč mali kotiček Rusije. Ta kraj Ima malo obiskovalcev, dasi leži poleg po turistih priljubljenega Krima in Kavkaza. To je takozvana Arabatska Strelka — dolgo in ozko medmorje — ki je široko 3—1 km ter deli jezera in močvirja Sivaša (Gnilega morja) od Azovskega morja. Zračne slike so tu vsakdanji pojav. Malokdaj se vidita oba morja istočasno, dasi je Arabatska Strelka zelo ozka in popolnoma ravna. Navadno je zastrto eno ali drugo morjo s fantastičnimi zračnimi slikami potokov in jarkov. Vse te pokrajino so vidijo samo 2—3 ure, potem pa so vstvarijo zopet nove. <-Puš-čava sanja«, pravijo domačinL BELI INDIJANCI. Nedavno tega jo prinosel brzojav porodilo, da so našli v Colonu v Panami pleme belih in plavolasih Indijancev. Našla jih je ekspedicija O. Marsha. Zadnje časo pišejo angleški listi o tem novem človeškem rodu. Ko sta rlva člana omenjene okspodieije, prof. Bacr in botanik P. Brin z 10 domačini vred padla kot žrtev nezdravega podnebja, se je Hagarin sin. Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.) 45 »Torej, Robert, v eni steklenici je sekt stane 4 marke in pol — v drugi pa inoz-lovec — med brati vreden 12 mark. Poku-siva najprej mozlovca!« »Gospod doktor, ne vem — kako pridem do te časti —.« »Poskusiva najprej mozlovca! Steklenica mozlovca za 12 mark je vedno čast. Za Vas in zame! Da se Vam torej iz samega začudenja ne bo morda zaletelo — zaročil sem se!« Robert malo pobledi. »Zaročili ste se, gospod doktor? - - Na potovanju?« »Da, Robert — čisto prav — na potovanju! Prav ste zadeli — na potovanju! Nalašč sem moral odpotovati, da bi prišel vendar kdaj do tega.« Doktor se smeji, da se kar trese. Godec pa sedi ves v zadregi. »Uboga Kristina!« mu uide. »Poslušajte, Robert, to ni prav olikano od Vas! Res je, tudi jaz sem dolgo premišljal, pa —.« »Oprostite, gospod doktor, kar tako mi je ušlo. Smili se mi deklica. Vi še ne veste, gospod doktor —.« »Kaj ne vem? Ali Vam je Kristina povedala?« Godec prikima. »In potem pravite, da se Vam deklica smili?« posrečilo Marshu prodrott do darljskoga istma, na meji Columbije. Tu so jo seznanil c Inom Paguinom, poglavarjem darijskih načelnikov. Prvi razgovor s tem močnim možem ni uspol. «Ali kmalu sem spoznal,« piše Marsh v «Tinies«, da potrebuje Paguin zaso iu svoj rod zdravil. Na to sem osnoval svoj načrt. Najprej sem so obrnil na pravd-nlka Panama s prošnjo, da bi poslal v Da-lijo 2 zdravnika z zalogo zdravil, predvsem z znatno množino seruma za koze. S tem sem si pridobil uačelnikovo zaupanje, Ko so jo to zgodilo, som mu dejal, da bi dal njemu no vem kaj, ako bi mogel videti bele Indijance, ki bajo žo odnokdaj živo v darijskih gorah. Zdi se, da so rudečekožet tudi belo Indijance samo zato tako sovražili, ker so Španci v 1. 1712do 1717 toliko ljudi tam pomorili. Ko so bili Španci pregnani iz deželo, so je vsa jeza rdečekožcev obrnila proti belim Indij ancom. In pravo čudo je, cla se jo peščica tega plemena ohranila do današnjih dni. Moral sem načelniku pojasniti, da bo dokaz o življenju belih Indijancev Evropco genil, da jim bo več ležeče na usodi vsega indijanskega plemena in da jih bodo staluo zalagali z zdravili. Po daljšem pogajanju se je načelnik omehčal in dal poklicati bele Indijance. Pred menoj je stalo približno 100 stasitih, lepih mož in mienih žensk. Na mojo prigovarjanje so je med rdečimi in belimi Indijanci sklenil mir in so bilo tem priznane vso pravico njihovega plemana. Izvolil sem izmed njih tri ljudi, kralja in dva sluga, ki jih bom vzel s soboj v Zedinjene države, čo bo to dovolila panamska vlada. Beli Indijanci se odlikujejo od svojih rdečih bratov po močno razviti kreposti karakterja, poštenosti in pravičnosti.« SLAB RAČUN AR. Smešen dogodek je doživel pred kratkem profesor Albert Einstein. Znani učenjak se je peljal z električno št. 7 in menjal denar pri sprevodniku. Slučajno je zamenjal bankovec po 50 milijard mark s 100-milijard-skim in opozoril sprevodnika na dozdevno pomolo. Ta je preštel bankovce še enkrat, se prepričal o pravilnosti računa, zmajal z glavo in se pomilovalno nasmehnil velikemu matematiku: »Gospod ste pač slab računar.« Navzoči, ki so spoznali Einsteina, niso mogli zadržati glasnega smeha. NAČIN LOVA PRI INDIJANCIH. Posebno radi so lovili Indijanci v našemljeni opravi. Z lokom in puščico oboroženi Indijanec se je zavil na primer v umetno pripravljeno jelenovo kožo, posnemal mojster-sko vsa jelenove kretnje in se priplazi! tako v največjo bližino pasoče se živali. Črede bizonov so zasledovali navadno v krinki prerijskih volkov. Alii pa so jih lovci na konjih obkolili in so kar naenkrat planili med nje; preplašene živali so lovili s kopji in puščicami, pozneje s puškami in samokresi. Strogo je bilo prepovedano pobiti jih več, kakor je bilo potrebno. To pobijanje v masah so si pridržali kulturni Evropejci; če tudi puške niso več dosti hitro delovale, so zapodili tisoč-ghve črede kar čez rob prepada iz same pohlepnosti po moriji. Indijanci so imeli stroge lovske predpise, vsako prekršitev so strogo kaznovali. Pozimi so lovili težke bivole in jelene lose, ki so se vdirali v sneg, tudi na smučeh. Urne antilope je ukanil zviti Indijanec s tem, da je zbudil njih radovednost. Za divje oziroma podivjane konje so imeli laso, kakor ga imajo še danes južnoameriški gauchos (gaučos, divji pastirji v Argentiniji, Paraguayu »Na dan z besedo! Kaj je rekla? To moram vedeti, moram! Slab, čisto slab človek bi bili, Robert, če mi ne bi povedali. Od tega je vse odvisno, moja sreča, Kristi-nina sreča! — Ali je — nesrečna?« »Da, zaroka jo mora vendar narediti nesrečno!« »Mora narediti nesrečno? Tako! — Tako!« — Mora jo narediti nesrečno! Potem — to se da hvala Bogu preklicati.« »O ne, ne, gospod doktor, ni karte — ne vem, kaj govorim, saj se je od takrat lahko premislila.« »Kaj se pravi od takrat? Odkar ste Vi govorili z njo? Od takrat premislila? Prav dobro! To bi šlo pa hitreje kot veternica! — Med ženske se nikar ne spuščaj!« Doktor udari s kozarcem, da se razle-ti. Robert pobledi na stolu. »Kaj pa sploh Vas to briga?« zavpije nad njim. »Kdaj — kdaj ste govorili s Kristino?« »Gotovo bo že tega več kot pol leta.« Doktor strmi vanj. »Pol leta? — Človek, kaj — kaj ste pa mogli potem govoriti o moji zaroki?« »O Vaši zaroki seveda ne, gospod doktor! Moj Bog, jaz sem bil kriv. Nekoč sem so tako neumno vedel in Kristina mi je rekla —.« »Kaj je rekla?« »Samo eden je, ki ga ljubim in bi ga rada vzela, pa on nič ne misli na to, in to J0 — ^ »Kdo je to? Kdo? Kdo je ta capin? Kdo je ta ušivec« »Vi! — Žal Vi, gospod doktor!« Dr. Friedlieb gre počasi okrog mize in se usede na divan. »Jaz?« Več no more govoriti. »Da, Vi gospod doktor! In če bo zdaj zvedela Kristina, da ste se zaročili na potovanju, bo seveda — seveda zelo nesrečna; in ker je tako dobro, ljubko dekle, se mi smili.« Dr. Friedlieb sedi tiho. čisto tiho mrmra ali se kratko, pretrgano nasmeje. Medtem pa kaže s kazalcem izmenoma na Robertovo in svoje čelo. Končno postane resnejši. Počasi in z veliko prisrčnostjo pravi: »Robert, Vi ste bedak!« »To se pravi,« hitro doda, »vedno lepo nepristransko: jaz tudi. Glejte, tukaj je moj lepi »rimljam; v drobcih in dobro vino na Ivankinem prtu z lepimi kvačkami. Ker sva bedaka! Torej, Robert, zdaj Vam bom malo posvetil: Kristina, to je tista, s katero sem se zaročil.« »Ah! Kristina? Ah! Pa ste rekli na potovanju?« »Na potovanju! Na potu s postaje! Imel sem kovčeg in dežnik v rokah in še vse saje od lokomotive na obrazu.« Majhne pomote narede ljudi hitro zaupne med seboj, lahek intimen most zveze srce s srcem. Tako je bilo pri teh dveh, ki sta si ostala dozdaj skoro tuja. Pri tretjem kozarcu vpraša dr. Friedlieb: v Torej nespodobno ste so vedli nekoč proti Kristini? Navihan tiček ste! Kaj takega si pač ne bi mislil od tega poniglav-ca! Kaj se je pa zgodilo?« Robertu šine kri v glavo. »Gospod doktor, ne morem — nočem —■ orosim. custile me!« Doktor godrnja. Čez nekaj časa pravi: »Si lahko mislim: Kristina je bila zelo prijazna z Varni, zato ste mislili, da je zaljubljena v Vas.« Godca je silno sram. Vstane. »Gospod doktor, domov bi rad —.« »No, ne, kajpa! Jaz sem namreč istd mislil. Da, glejte, človek se lahko moti. Če je bila n. pr. kdaj v vasi kaka vdova in sem se malo bolj pobrigal za njo, ker sem mislil, da je to moja sveta dolžnost, so mislile takoj stare škatle, da kaj nameravam. Ž vdovami je to sploh vedno težavno, te strašno obtežujejo človeku socialno skrbstvo. Pa pridem na kaj drugega: Glejte, Robert, o najini zaroki ne ve razen Vas šo nihče nič. Hartmann je bolan, moram dobiti dober trenutek, da mu povem, sicer so slednjič preveč ustraši, ker sem vendar enaindvajset let starejši. Gospe privoščim, kajti nji bi postal komaj dober prijatelj, tudi če bi bil sultan in bi vzel trideset njenih hčera. Toda ona bi šla in ropotala pred starim. Zato se moram zatajevati in jo z zaroko šele pozneje jeziti. Bertold je bedak. V vsi družini ste torej samo Vi, ki mu morem to zaupati.« Robert se malo nasmehne. »V vsi družini pravite, gospod doktor?« Friedlieb se nekoliko prestraši id sklene, da se ne bo izdal. »No, tako mislim, Vi sle vendar nekako kot rejcnec, ne ka knavaden hlapec. Saj morate Vi zdaj vso hišo pokonci držati. In Kristina, ona ravna z Vami vendar res kot z bratom.« novi da ter več drugih generalov, policijska šefa dr. Cdmermana iz Zagreba in dr. Guština iz Ljubljane, komandanta žendarraerije polk. Hurkiijeviča, zastopnike auto- in motocikli-stičnih klubov iz Zagreba itd. Opazili smo tudi veliko število inozemcev. Z ozirom na inozemstvo in na lego ter kakovost proge bi se morda priporočalo poizkusiti, da se razvije iz te prve vzorne prireditve vsakoletna internacionalna tekma. Težkoatletične prireditve SK Slovana. — SK Slovan je priredil dne 23. in 24. t. m. dve težlcoatletični prireditvi. Oba dneva je nastopil svetovnoznani atlet M. Matijevič, ki se ga upravičeno priznava za najmočnejšega človeka na svetu. Njegova interesantna izvajanja so silno navdušila publiko, ki mu je po vsaki točki burno ploskala. Svojo izredno moč je M. Matijevič dokazal zlasti, ko je držal 6 pivskih sodov, polnih vode, v zobeh in z njimi plesal kolo, zvijal ploščnate železne palice v klopčič itd. Z udarci ob mišičevje na roki je zvijal železne palice. Le žal, da zaradi prema- lega obiska ni razvil M. Matijevič vsega onega svojega programa, ki mu je donesel v svetu slavo. Na svojih nastopih v drugih krajih je poleg tega, kar je pokazal v Ljubljani, dvigal mlinske kamne in z mlinskim kamnom vred držal 20 ljudi na prsih, zabijal je žeblje v hrastovo desko in jih potem izvlekel z dvema prstoma, trgal podkove in knjige s .1000 listi, v zobeh je zvijal železne traverze, 12 so-t'ov, napolnjenih z vodo, je držal v zobeh, na glavi si je pustil razbiti skalo, težko 800 kg itd. itd. Zlasti lepe točke je pokazal na svojih nastopih na Reki in Crikvenici, kjer je lomil pivske steklenice kot papir, 4 konji mu niso raztegnili rok in v rokoborbi je premagal Ferdinanda Divari, ki je malo pred tem premagal Zaikina, kralja rokoborcev. — Kakor se čuje, priredi g. M. Matijevič na jesen v Ljubljani še eno prireditev, na kateri razvije ves svoj svetovnoznani program. Upamo, da ga bo takrat publika obiskala v večjem številu. — V francoski rokoborbi je ostal par Tičar:Pipenbacher Dušan oba dneva neodločen. Oba rokoborca še daleč nista pokazala tega, kar je občinstvo od njiju pričakovalo in kar sta pokazala na prejšnjih prireditvah. Borba je bila unfair, zlasti od strani Pipen-bacherja. V grško-rimski rokoborbi je premagal ltoščinsky Bardorferja, Banovee Mi-klavčiča. V boksu je premagal Vavpotič Legata in drugi dan Veibl Valanta. Ta par je bil najlepši par dneva. — Akoravno nista bili obe prireditvi tako obiskani kot bi zaslužili, čestitamo S K Slovanu na uspehu. Njegova težkoatletična sekcija se lepo razvija in bo slejkoprej žela priznanje. Schicht Pravo Schichtovo milo z znamko je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo s „2cfcScht" imenom in znamko „JeIen"! Inserirajte v »Slovencu«! ŽAGARJA TŠČEM, ki je že na turbino delal in bi inogel takoj, ali pa vsaj kmalu vstopiti. — IV. STALZER, Crmošnjice pri Semiču. 5085 TRGOVINA T vsem inventarjem, na prometni točki na periferiji Ljubljane, se takoj proda. -Naslov v upravi pod 5091. PERJE kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju Josip Brozovič ZAGREB, Boškovičeva ulica št 18. Lastna tvornica perja PILARJA (Turpijar — Feilhauer) kot delovodjo za dobro idočo pilarno v Ljubljani se takoj sprejme. Ponudbe pod «Pi-larna« št. 5080 na upravo. Revno, pa dobro vzgojeno 14 letno deklico vzamem v vso oskrbo. Naslov v upravi pod 5083. NAPRODAJ DVA RUSKA HRTA (Barzoi), izredno lepa, dolgodlaka, samici z rodovnikom, zelo redka in plemenita pasma. Rišavy, Mari-bor, Mlinska 23. 5078 SPRE j ME SE VEČ GOSPODOV da dobro domačo hrano s 1. septembrom. Cena ugodna. Vpraša se Križevniška ulica št. 10, II. nadstropje. SLUŽKINJO pridno, pošteno, ki ima ljubezen do otrok, sprejmo v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta 160. Plača dobra. SPREJMEM PRODAJALKO manufakturistinjo, v trgovino z mešanim blagom. — PAVEL KUNSTEK, Šturje p. Ajdovščina. 5084 Prodajalo se bo POSESTVO proti večletnemu odplačilu dne 31. t. m. pop. v Vinte-rovcih št. 18, p. Sv. Urban pri Ptuju. Obstoji iz prvovrstnega vinograda, njive, sadonosnika, gozda, ter dveh lepih zidanih hiš. Zelo pripravno za kakšno obrt ali upokojenca. — Cena 100.000 Din. Informacije daje V. Si-monič, Strnišče. 5066 GATERISTA k polnojarmeniku išče GLOBUS, konzervna tovarna d. d. na Vrhniki. Prednost imajo samci. Plača po dogovoru. Stanovanje da tvrdka. Nastop takoj. Reflektira se samo na prvovrstne moči, ki so delale v velikih obratih. 5023 DIJAKE sprejme boljša rodbina v vso oskrbo. Dobro nadzorstvo. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 5038 GOSPODINJA ki je tudi KUHAitICA ter zna voditi vse vrtnarske in poljske posle in se spozna v vsem, kar je potrebno za samostojno vodstvo gospodinjstva na graščini, se sprejme za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 5027. Enonadstr HIŠA z vrtom in zemljuiem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska ccsta 10. 4182 ■BsanoBaoaaenmaBB OBVESTILO- Obveščam slav. občinstvo, da sem zopet otvoril torbar-sko delavnico s prvovrstnimi močmi. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela. Vljudno se priporoča MIHAEL JAGER, Poljanska cesta 9. PRODAM fcomplet. električno napravo (dinamo, regulator, 1 km žice) za 80.000 K. Važno za napeljavo elektrike v manjših krajih. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5095. Siromašen akademik bi instruiral pri krščanski družini za hrano ali mali honorar. Naslov pove uprava lista pod številko 5096. V svrho ženitve se želi seznaniti 23 letni, dobro situirani gospod z dobrosrčno gospodično ali pa mlajšo vdovo. Ponudbe pod šifro >Dobro situiran« na upravo »Slovenca«. 5097 Delavnico v mestu IŠČEM v najem. Plačam dobro ali po dogovoru. - Ponudbe na upravo pod »Boljši obrtnik« 5092. PRODAJALKA fšče službo, s stanovanjem in hrano v hiši; izučena v modni trgovini. Ure tudi v specerijsko trg. Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod »TAKOJ« štev. 5094. HIŠA je naprodaj v Trbovljah ob glavni cesti, pripravna za vsako obrt. — Naslov v upravi pod 5055. Do7niC Zaradi smrti or-ndt|llO. ganista Antona Stranjšak je razpisana služba mežnarja in organista pri župnijski cerkvi Sv. Ru-pert nad Laškim na š'ajcr-skem. Prednost imajo taki, ki bi prevzeli tajništvo v dveh občinah, ki sta v župniji. Je stanovanje, gospodarsko poslopje, nekaj zemlje, trojna zbirka ter postransld zaslužki. - Prosilci se naj oglasijo pri župnijskem uradu v Šent Rupertu nad Laškim. 4969 POSESTVO v Belgradu NAPRODAJ "»C Nahaja se ob tramvajski progi. Vojna akademija—Senjak. Veličina okoli 4000 kv. metrov. Hiše iz trpežnega materij ala z 10 sobami in drugimi prostori, kopališče, vodovod, razsvetljava, telefon, terasa. Posestvo leži ob treh ulicah. Lep vrt, zimzelen, oddaljeno od prahu. Primerno za rodbine, sanatorij ali delavnice ozir. skladišča. Posestvo je nezadolženo, vsa kupnina se mora po pogodbi plačati v obrokih. — Interesenti naj se obrnejo na: Direkcijo BIROJA REKLAMA v Belgradu, Knez Mihajlova uL 11. 5025 Bogu Vsemogočnemu je dopadlo poklicati v lepše življenje našo ljubljeno soprogo, mamico in sestro Frančiške Končan ženo posestnika v Dravljah danes po daljši, mukepolni bolezni, prevideno s sv. zakramenti. — Pogreb bo v petek zjutraj s sv. mašo v Dravljah. Dravlje, dne 27. avgusta 1924. Ostali sorodniki. Lesni strokovnjak še v službi, z mnogoletno prakso na vodilnih mestih lesne trgovine, zmožen samost. vodstva v eksploafaciji, produkciji in eksportu mehkega in trdega lesa, vešč tudi italijanščine, išče službo kot pisarniški ravnatelj ali višji knjigovodja. Nastopi službo po dogovoru tudi takoj. — Cenj. ponudbe se prosi pod šifro: »ITALIJANSKI TRG štev. 5087« na upravo »Slovenca«. Javna dražba. V PETEK, dne 29. t m. ob 8. uri dopoldne se bo na sodni dražbi v Slomškovi ulici št 6 (avtogaraža Stupica) prodajal avto znamke Nekarsulm, 7/12 HP (vzklicna cena Din 3330). Na sejmišču paviljon 1 3S1 Priporoča se lili perila z nat snfeno firmo in reklamo se dobiva pri o © ia 0 0 0 0 0 0 0 ta 0 0 0 o 0 0 0 0 0 0 si 0 0 si 0 0 0 0 Prometni zavod za premog d. d. 0 V LJILKLJANI prodaja PREMOG IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah piem govnik v za domačo uporabo Kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsako vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni čehoslov. tn angle-kl koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čini premog in brtkete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. V Ljubljani, Miklošičeva cesta Stev. 15. IL (trapistovski) SIR v hlebih po ca. 1.50 in 4 kg nudijo p. n. trgovcem po ceni Din 15 za kg »ZDRU-2ENE MLEKARNE« d. d. v Ljubljani. 5028 SREDI MARIBORA — med novim mostom in koroško železnico — je naprodaj ki meri 13.863 nr in se da razdeliti na 17 krasnih stavbišč. — Oglasite se: Maribor, Magdalenski trg štev. 3. LEPO, ZRAČNO STANOVANJE v Sp. Šiški, obstoječe iz 2 parketnih sob, 2 balkonov in kuhinje z vodovodom, se zamenja za drugo večje stanovanje kjerkoli v Ljubljani, vsaj 3—4 sobe. Pismene ponudbe na upravo lista pod »ZAMENA«. Drva trboveljski premog Ljubljana Gosposvetska ccsta 16 Telefon 343 modistka, Stari trg St. 21, prodaja nakitenc slamnike in prazne po lastni ceni; dalje bele klobuke, oblike, od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din, različne druge barve pa po 150 Din. 4732 Antomobilno zastopstvo JjLlIElERM Maribor, Gosposka ul.20 Telefon 133 Sprejme se v stalno delo "»c I več TESAČEV za izdelo- f nsaaattWHBsaansttattaBaHBBMta«aiifiHtHioBaffiBB a ~ « m ■ a a S g a ■ a g (Sclmeller). _ Več se poizve pri gosp. S S A. DOLŠEK, lesna trgovina — LITIJA. S ■ S »MBBB»gittBBI»eBBBBBBBI3IB13BBaBeigBBBnBBBBttiB srtc® od 1- d0 Najugodnejša prilika za vse stroke. Največja izbira! Brezkonkurenčne cene! Veliki uspeh dunajskepa pomladnega sejma: 100.000 kupcev. Velika godbena in glediška slavnost mesta Dunaja. Pojasnila: Wl£ner-Messe wten vil. kakor tudi vsa častna zastopstva, v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Josip Zidar, Dunajska cesta. Zahvala. Ob smrti naše ljubljene, nepozabne mamice, gospe IVANE JAGER se vsem za vsa izkazano sožalje in sočutje iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni preč. gosp. kanoniku Si-ški za vodstvo pogreba, veleč. gosp. kanoniku Stroju za tolažbo in g. dr. Krajcu za požrtvovalen trud v času njene bolezni, pevskemu društvu »Ljubljana« za krasne žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so našo drago mamo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Vsem za vse naša najglobokejša zahvala. Ljubljana, dne 27. avgusta 1924. ŽALUJOČI OSTALI. NiHiaBttJiatttiiifilUlidtttt. i 000000000010000000000000000013 8 B B H a a a a n a a Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r.z.zo.z. ki posluje v novopreurejenih prostorih Mesinl trg 6 v Ljubljani Mestni trg 6 i i a Hranilne vloge in pa vloge n ja Q®| na tekoči račun obrestuje po O JO ter Jih izplačuje takoi brez odpovedi. — Večje vloge z odpovednim rokom pa obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. o £ a ■ S 8