Ameriška Dom jvigwg/Mmi—m • /7^a®«OW^ National ni Intenutlnnal Circniatfes ____ CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 18, 1970 $LOV€NIAIi mmm ŠTEV. LXVni — VOL. LXVIII Senatorja Fiifferighta hi radi odstavili WASHINGTON, D.C. — Senator Fulbright iz Arkansasa je ftagloma odpotoval iz V/ashing-tona v svojo državo Arkansas, da bi zavrl akcijo, da se ga odstavi. Akcijo za odstavitev je sprožil bivši član Vrhovnega sodišča v Arkansasu sodnik James Johnson, ki je leta 1968 podpiral Palača pri predsedniških volit-vah. Johnson trdi, da deset tisoč Prostovoljcev pobira podpise in da bodo zlahka zbrali 60,000 Podpisov, kar je po zakonu potrebno, da država v novembru Predloži volivcem v odobritev dodatek zakona, ki bo omogočil °dstavitev državnih in federalnih izvoljenih uradnikov, če ti Po mnenju večine volivcev zanemarjajo svoje dolžnosti. Ako bo sodnik Johnson uspel, bo najbrž že pri jesenskih volit-Vah skušal s posebnimi volitvami za Fulbrightovo senatorsko mesto Fulbrighta i z p o driniti. Senator Fulbrightt je v svojem govoru v Little Rock omalova-^oval akcijo proti njemu, ven-^ar po dejstvu, da je prišel v Sv°jo državo, ko je senat zelo ^niešan v debato proti vojski v ndokini, moremo sklepati, da senator ni čisto brez skrbi, Ak-e^a proti senatorju Fulbrightu m naperjena proti njegovemu °stremu nasprotovanju vojski v Indokini. Fulbright je pred-’^dnik zuuanje-političnega se-^ntnega odbora in s to vplivno unkcijo povzroča precej sitno-sti Nixonovi administraciji pri v°denju politike odn. vojske v mdokini. "Gtipsliie nam!" MONAKOVO, Bav. — Ob 25-letnici osvoboditve iz koncentracijskega taborišča Dachaua se je zbralo v Dachauu na Bavarskem okoli 400 katoliških duhovnikov iz Poljske, Italije, Francije. Češkoslovaške in Zahodne Nemčije. Med 14 škofi, ki so ob tej priložnosti somaševa-li, so bili tudi gdansk; škof No- Sovjeisfd znanstvenik obsoja prepoved potovanj MOSKVA, ZSSR. — Unija sovjetskih znanstvenikov pričakuje na svojo vlogo za dovoljenje potovanja v tujino “poniževalno” zavrnitev od tovarišev v Kremlju, je izjavil prominentni sovjetski biologist. Dr. Jaures A. Medvedev, ki so ga sovjetske oblasti pred krat- Golje y Kambodži [NKONOV GOVOR JE IMEL NAJAVN0ST MLAČEN ODZIV wicki, litomeriški škof Trochta kim poslale v duševno bolnišni-in kardinal Doepfner. S tem so co, je v svoji knjigi objavil po-znova spomnili javnost, da je bi- datke o političnem pritisku na lo od 1. 1939 do 1945 v tem nem- sovjetske znanstvenike. Med Kardinal-drž. tajnik . Villot se zahvaljuje Jugoslovanskim škofom Ljubljana, siov. — Pod- ^dsednik škofovskih konfe-vGlm Jugoslavije metropolit Slo-ljubljanski nadškof dr. Pogačnik je prejel iz Vatina pismo kardinala Villota. V 3em se kardinal drž tajnik za_ jugoslovanskim škofom ,.a “obvestilo, kako v Jugoslavija mislijo o duhovniški neoženje-°sli in kakšno stališče glede te-va zavzemajo.” Sporoča papeže-v Zahvalo in pravi, da papež j^jujc nadškofu podpredsed z aLofom in vernikom pape-v blagoslov. skem taborišču zaprtih 2,720 duhovnikov (od teh 2,579 katoliških). 1034 jih je v taborišču umrlo, 1240 pa jih je dočakalo konec trpljenja in prihod zahodih osvobodilnih čet (ZDA). V Monako vem je za omenjene duhovnike-romarje v Dachauu priredil sprejem gen. vikar za v Zahodni Nemčiji živeče Poljake Edvard Lubowiecki. Ob tej priložnosti je nemški kardinal Doepfner posebej omenil trpljenje Poljakov v času nemškega narodnega socializma. “Primerno je, da ob 1000-letnici poljskega pokristjanjenja nemški narod prosi Poljake za odpuščanje,” je dejal kardinal in zaklical navzo-dm poljskim škofom in duhovnikom: “Odpustite nam vse, kar ’O je v tistih letih med zadnjo vojsko zgodilo!” Tako zadržanje ni le zadržanje nemškega kardinala, ampak udi mnogih nemških duhovnikov. Delovna skupnost duhovniških skupin Zahodne Nemčije ie npr. zahtevala od nemške ško-'ovske konference, naj se škofje asno izreko za politično priznanje nemško-poljske meje na re-cah Odri in Nisi in za spravo ■ Poljsko kot krščansko dolžnost. drugim je navedel tudi svoj slučaj, ko je bil povabljen na predavanje v Anglijo. Oblasti mu niso dovolile potovanja v Anglijo, dasi je mednarodno priznan kemični strokovnjak. Njegovo predavanje je potem moral pre-čitati nek drug znanstvenik. V knjigi “Mednarodno znanstveno sodelovanje in nacionalne meje” je dr. Medvedev zapisal, da prav ob istem času, ko bo moral v Angliji predavati, so on in njegovi kolegi v Obmin-skem Institutu medicinske radiologije za dneve dolžnosti pobiranja krompirja morali 2 dneva na njivah pobirati krompir. Dr. Medvedev trdi, da mora vsako potovanje v tujino najprej odobriti posebna komisija Centralnega komiteja komunistične partije. Mnogim znanstvenikom so že bila zavrnjena dovoljenja za potovanja v tujino in v splošnem oblasti vsem odsvetujejo potovanja izven Sovjetske zveze. VATIKAN. — Na vprašanje,! kako je s krščanstvom v Kambodži, lahko odgovorimo, da nima velikega vpliva. Katoliška Cerkev je tudi v tej deželi pri- Reakcija na borzi ni pokazala zaupanja v naglo izboljšanje Iz Clevelanda in okolice šotna, vendar ne toliko po zunanjih znamenjih in javnih manifestacijah kot po tihem vplivu posameznih katoličanov. Tisti, gospodarskega položaja, tudi ne pričakuje naglega poslabšanja. WASHINGTON, D.C. — Pred-ki si prizadevajo živeti zares sednikvNixon je včeraj opoldne krščansko vse svoje življenje, P°dal Ze neka;i časa naP°vedano niso brez vpliva na okolico. Porocll° ° ameriškem gospodar-Krsčanstvo je prineslo tudi v ta, m PolozaJu- Za predsednikov del nekdanje Indokine Čut nese- gOVOr Je bll° precej zanimanja, bičnosti, požrtvovalnosti b r e z, SaJ v ne§°to^°st gospodarskega računanja in določeni čut za do-'P° ozaja ze šcipa ameriške družine. Začetek predsednikovega 279 jih je bilo k .^•'LIKAN. — Gotovo je bila ^ lrtla mise sv. očeta Pavla VI. vgj svojo zlato mašo prazno-S Posvehtvijo novomašni-Ti so bili iz naslednjih Kov. -Argentine, Češkoslova-itJ Avstlije, Brazilije, Daho-Poi/ Ekvad°rja, Filipinov, Ja-E'anade’ Kube, Koreje. Veli^ene arabske republike, je j6 Britanije, Islandije, Itali-Wa banona’ Ltve> Mehike, Niške qVU’ Paragvaja, Portugalca ’ 7 lriJe> Španije, ZDA, Suda-heL aJske- Toga, Ugande, Ve-2Uel« in Vadilanda. itJOWERS Vremensh prerok pravi: T *n soParno z nevihtami. mPeratura blizu 80. Pasijonske igre v Oberammergauu OBERAMMERGAU, Bav. — Monakovski kardinal Doepfner ie s slovesno škofovsko mašo začel letošnje pasijonske igre v Oberammergauu na Bavarskem. Zavrnil je očitke zoper besedilo ■eh iger, češ, da žali Jude. Dejal 'e, da so očitki v veliki meri oretirani. Oberammergauske pasijonske gre uprizarjajo letos že sestintridesetič. Prebivalci tega rraja so se bili zaobljubili, da Jodo vsako 10. leto igrali igro o Kristusovem trpljenju, ker so' hli 1. 1633 rešeni kuge. Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo! Šolski otroci bodo še pili mleko WASHINGTON, D.C. — Zbornica je danes odobrila in poslala Beli hiši v potrditev zakon, ki bo delitev mleka šolskim otrokom odobril za trajno. V senatu je bila izglasovana uredba, s katero bo za ta program letno nakazanih 120 milijonov dolarjev. Otrokom bodo mleko delili zastonj ali po zelo znižani ceni. stojanstvo človeške osebe. Ko se je vojska razširila tudi na Kambodžo, se je razlilo gorje posebno na Vietnamce, ki žive na k a m b o džanskem ozemlju. Med temi je veliko katoličanov. Rasno sovraštvo med raznimi narodnostnimi skupinami je v Kambodži znova vzplamtelo. Pod obtožbo komunizma je bilo, kot poročajo, storjenih nešteto krivic, pokoljev in požigov. Vse Vietnamce — v Kambodži jih je 600,000 in med njimi 55,000 katoličanov — strogo nadzirajo in često zamenjavajo s sovražniki. Ker je drugih tako malo katoliških, ljudstvo enači katoliško vero z vietnamstvom in jo imenuje enostavno “vietnamska vera”. — Najnovejši dogodki v Kambodži niso naklonjeni širjenju krščanske blagovesti. Kardinal Slipij upa . . . LONDON, Ang. — Kardinal Slipij, ukrajinski višji nadškof, je ob obisku katoliških Ukrajincev na Angleškem izjavil časni- govora je bil za vzpodbudo kar samozavesten. “Ameriška ekonomija je najmočnejša na svetu”, se je pohvalil predsednik. Ko pa je začel analizirati posamezne probleme, je moral našteti vrsto težav in nevarnosti, ki prežijo na ugodni razvoj a-meriškega gospodarstva. Predsednik je pozval podjetnike in delavstvo, da naj ostanejo zmerni pri določanju cen in pri pogajanjih za povišanje plač, Samo na ta način bo mogoče vzdržati kontrolo nad prenaglim povišanjem življenjskih stroškov. Predsednik je odkrito priznal, Seja— Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri možnostih izboljšanja in da tudi | Asetrneru k i ' ^ stJ°' ~~ ..i prikrival nevarnosti „ pJ^e ^ slabšanje našega gospodarskega „ .. položaja. i 1,Jazen obisk— Nixcn še vedno vztraja na . Ce£aJ Je obiskal naše urade principih svobodnega gospodar- 1S anJ° Stanko Mrak iz stva in zato je prevalil odgovor- j . arr/ n_ Mud> se pri Gazvo-nost direktno na podjetja in j °V1\na, ' 67. cesti, svojih ožjih unije, da z vlado prostovoljno I ornacimft- ^job pičlemu času - - • • ■ - smo se z g- Stankom mnogo sodelujejo v prizadevanju za ustavitev inflacije. pogovorili; on je namreč naš stari naročnik in nam rudi od časa do časa pošlje po, kako i poročilo. Želimo mu, da bi se v naši clevelandski slovenski sre- _____ začela še ta teden. Vse kaže, da da vladi ni uspelo zavreti infla- se Kongresu ne bo mudilo z o-cije, da je nezaposlenost v zad-.......... V Kongresu se pojavlja odpor proti pogodbi o ____________ avtonomni poštni službi dini kar se da dobro počutil in W A S H I N GTON, D C. — V ! odnesel od nas samo lepe spo-predstavniškem domu so začeli mine-obravnavati predlog administra- Izgubila je spričevalo cije za povišanje plač uradnikom. Predstavniški dom ni bi vnet za uradni predlog, ga je pri poskusnem glasovanju zavrnil z 219 proti 139 glasovom. Definitivna glasovanja se bodo pa njih petih letih sedaj najvišja, višja kot so pričakovali. Predsednik Nixon pa je tudi odločno zavrnil prisilno vladno dobritvijo Nixonovega načrta. Iz življenja francoskih visokošolcev CHATRES, Fr. — Na zname- Doroteja Odar je v sredo, 17. junija, na poti od avtobusne postaje Superior Ave. in Norwood Road pa do šole Sv. Vida zgubila svoje spričevalo 7. razreda svetovidske šole. Najditelja lepo prosimo, naj spričevalo vrne družini Odar na 1042 East 72 Str., Tel. 431-2079. “Vandrovci” bodo igrali— Pri otvoritvi Slovenske pristave v nedeljo, 21. junija, bo igral orkester “Vandrovci”. Slovenska pristava vse vljudno poma prenehalo in da pride do 19 točk, je po govoru obstala in karjem, da upa v boljšo bodoč- leto-nost krščanstva v Rusiji. Upa, da bo preganjanje vernih posto- svobode verskega izražanja. Ta je potrebna za napredek ljudstva ter razvoja prav nič ne otežuje. — Na Angleškem živi danes okoli 30,000 Ukrajincev. Ameriška Domevina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče šte o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 29. junija do 6. julija. “ kontrnln ^ un/ii K&b, t r. — iNa zname- nlaA oU aciJi° . cen.m , n item francoskem študentov- vabi. Za pecivo prosijo— , -- —j-,------- Odbor Slovenske pristave okoli 4,000 visokošolcev z raznih prosi vse žene članov in prija-fakultet v Parizu, Rennesu in teljev Pristave, da za otvoritev, Nantesu. Maševal jim je pariški v nedeljo, 21. junija, kaj spečejo, kardinal Marty. V nagovoru je Vse bo z veseljem sprejeto, poudarjal: “Že zdaj ste dolžni širiti evangelij z razmišljanjem in kritiko, pozneje pa ga boste plač ali direketen vladni pritisk if 1 r 3 n C °Skem studentav-na posamezne voditelje podjetij Iff v HT v, “ T “fT in unij. Posvaril je tudi kongres,‘P V” petje zveni v glasnih mest1*1 polno, a nikoli ne kričeče je znamenje dirigentove občrb Ijivosti za lepoto tona, ki ne Pre' nese kričanja!), v tihih odlo111' kih pa božajoče ljubko in prij6* no. Pianissimi so posebno zla*1* ni in topli. Slišati je bilo, kak0 je zbor tu in tam zelo učiflk0 vito uporabljal dinamična sre^ stva naraščanja (crescendo) pojemanja (decrescendo), ven dar se je to zgodilo v zelo sk° pi meri. To močno vplival0^ glasbeno sredstvo naj bi večk . prišlo do izraza in bi se na način dinamična sila bolj PrC_ Hvala ter skrčil stereotipni PrC hod iz zelo močnega v zelo odlomek glasbenega toka, ki i6 P® ■oj1 kdaj zelo učinkovit, če se redno ponavlja, izgubi na sv' učinkovitosti. Tudi bi sicer lepo izvajanje pridobil0’ bi zbor še bolj posvečal PaZl1 vezanemu fraziranju. Za moj občutek so najl6?^ zapeli Kernjakov venček k ^ ških narodnih, kateremu je P ^ pomogel do velike barvito3 j, razsežnih koroških melod1J.tj solist g. K. Klezin, čigar izraZefl glas je kakor nalašč ustvari za ono melddijo. )( jj. Koncert “Fantov z Osme i ^ junija, v Ridgewoodu je P°yj noma uspel. Dirigent in uC zbpra g. dr. Franjo Delak je sltižil šopek rdečih vrtnic-gov zbor pa zasluži Y3° - je1 in priznanje za trud ib ,žI4®V’. v jo doprinašajo :njegovi ^ službi lepote in slovenske Pe še posebej. š Dr. Ludovik ? ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR Tako je bilo tudi v stari Pora-zilovi duši. Užalostila se je bila, nemir in bolečina sta jo bili skalili. “Kaj naj storim? Kaj naj počnem?” je razmišljal starec še na svojem ležišču pozno zvečer, ko je zastonj čakal spanca in sanj. “Škoda matere!” je odkrito potožil; “ona bi jima izbila kujavost, — da, niti pregovarjati bi ju ji ne bilo treba, ker bi se kaj takega sploh ne bilo pripetilo. Zenske imajo v takih rečeh drugačen nos. Takoj sprva bi bila stopila tem znanjem na vrat in zadušila iskro, preden je švignil plamen; fanta sta jo imela rajši in ona je znala govoriti ž njima in ju uspešno ošteti. — Da, — škoda matere------------- škoda----------” Polagoma so se starcu zaprle oči in končno je vendarle zaspal. Prav tako težko sta zaspala v drugi sobi brata. Dolgo sta se šepetajoč menila, dokler nista zaključila: “Kakor nama je namenjeno, tako pa bo,” in utihnila ... II. Ponoči je rahlo deževalo, zjutraj pa je vstalo božje solnčece čisto in smehljajoče za Ujezd-skim gradom. Sveža kakor ribice, umita kakor po kopeli so stala drevesa, travniki in njive, in komaj jim je solnce pritisnilo prvi poljub, že se je ves kraj zasmejal v sreči, zaiskril v tisočerih kapljicah, kakor otrok, ki se med jokom hipoma zasmeje pod gorkim materinim poljubom. Ptiči so začeli-peti, iz temnih lesov se je kadilo, kakor mehki beli trakovi so se vlekle skozi Sadek, Mline, Stružek in druge gozdne okraje bele meglice; — lepo in prijetno je bilo na svetu ... Pri Porazilovih je vstal gospodar in stopil naravnost k oknu. Videl je, da se solnce smehlja, po nočnem in rahlem dežku, da se meglijo gozdovi. — Tudi sam se je radostno nasmejal. Gledal je proti gozdnemu robu nad Klenčim in je govoril kakor otrok: “Meglice se kuhajo iz gozdov, lisice pečejo kruh.” Prijetno občutje ni več ugasnilo v njem, niti potem ne, ko se je spomnil svojih križev in težav s sinovoma. “Tako bom naredil in nič drugače!” je utrjeval v sebi Vnovič, kar je bil sklenil ponoči. “Naj imata, kar hočeta, toda potem naj mi ne prideta s tožbami. — Branil jima ne bom,— da se ne bodeta kdaj pritoževala čez me.” “Kaj pa je očetu?” sta skrbno povpraševala Martin in Adam, ko sta videla, kako cele tedne hodi in ne govori, meri dvorišče s koraki, pohaja po njivah, jemlje naočnike na nos, gleda v koledar, računa in pregleduje stare posestne pole. Nemir se ju je polastil. Skoraj sta prepričana, da hoče oče prodati posestvo, izročiti ga v tuje roke in ju na ta način kaznovati. Par stotakov dote jima bo izgovoril, drugo si bo pa vložil v hranilnico na obresti. “Kar po meni ostane, to bo vajino,” tako bo rekel. Hudo jima bo po domu, kjer sta zrastla, hudo po polju in travnikih, katere sta tako vzljubila, toda “naj” — sta zamahnila z roko, “samo da je najino, kar nama je tako prirastlo k srcu in s čimer morava do smrti živeti.” In dva lepa dekliška obrazka sta jima vzcvetela pred očmi, ko sta tako odločila v sebi. Minila je košnja, minila žetev, tudi otavo so bili pospravili in njive posejali in krompir je bil ižkopan, a stari Porazil še ; vedno nič. “Minilo ga je,: pozabil X je ha vse,” sta se veselila sinova. \Samo to se jima je zdelo čudno, zakaj tako hiti z mlačvo in zakaj ne proda najstarejšega para Volov. Čakala sta, da poženeta na Jernejev semenj v Kdinj, pa sta se uštela. Potem sta mislila, da gotovo vsaj na Simona-Juda dan v Houstonu, toda zopet nič. Nenadoma pa, preden sta se vrnila s polja, je bil prodal oba para dvoletnih voličkov, namesto da bi jih naučil voziti. To jima je bil čudež nad čudež! “Nekaj se godi z očetom, nekaj namerava,” sta uganila sicer sinova, toda niti besede nista zinila. Bo že oče izpregovoril, ko pride čas. In izpregovoril je. ! “Zidali bomo,” je slovesno naznanil, ko se je bližala zima jn je bilo že manj dela. “Martin, ti boš vozil hlode, Gašper bo lomil kamen, in ti, Adam, ga boš vozil iz loma. Nikdar nisem mislil, kolika skrb me še čaka in da bom zidal na stara leta. Pa če že nočeta drugače, bom med vaju pravično razdelil posestvo, /sak dobi polovico, starejši Martin ostane tu, kjer so se :odili vsi Porazilovi, Adamu oom pa sezidal tukaj nasproti la sadnem vrtu hišo, hlev, kol-lico in skedenj, da bo imel kje jivati. Pozimi navozimo gradivo in spomladi, če Bog da, pridejo zidarji in tesarji.” Ves Klenči je bil že dolgo radoveden, kako se bo vse to pri Porazilovih končalo. Ali bo dovolil stari, da se oženita sina po svojem srcu, ali pa se bo zakrknil in se bosta fanta morala ženiti po njegovem? In ves Klenči je sedaj hvalil starega zato, ker je tako modro jdločil, sinovoma ustregel, grunt razdelil in tako poskrbel za oba, Ja bosta lahko pošteno živela. Vsi Porazili so bili možje dejanja. Niso mnogo govorili, a za ielo so bili vražji. V nedeljo popoldne se je napotil gospodar s .esarskim mojstrom v gozd. Srce je krvavelo staremu kmetu, ko je tesar izbiral in sekal znamenja v lub, kaj naj se poseka za tramovje, kaj za lemeze in letve, katera drevesa za deske in skodle. “Prav lepo ohranjen gozd .maš, Porazil,” je glasno hvalil gredoč in pregledaval deblo za deblom. S svojo hvalo je povečaval kmetovo žalost. “Imam, imam,” je ponosno pritrjeval Porazil, “toda ti mi boš iz njega naredil seč.” Žalostno je gledal po deblih, na katerih se je videl izpod odsekane skorie gol les, ki je iz rane potil dišečo smolo. “Molči vendar in ne tarnaj, niti poznalo se ne bo, še prav lep ostanek boš zapustil sinovoma. Polovico Klenči bi lahko postavil in bi še ne posekal vsega.” Takoj v ponedeljek potem je zaškripala v Porazilovem gozdu žaga. Zapel je kramp v njihovem lomu. Najprej so vozili z vozom in potem, ko je zapadel sneg, peš s sankami. Tudi sosedje so pomagali sami in s svojimi vpregami, in do spomladi se že nisi mogel geniti na Porazilovem vrtu in niti dvorišču. Z zadnjih voz so skladali pesek in opeko že zunaj “na Klenči”. “Kar mora biti, naj bo rajši danes ko jutri,” se je glasil pregovor kmeta Porazila, in takoj po Svečnici je pritisnil na sinova: “Oženita se koj, predpust je kratek, in da povem naravnost: Prav je, da tudi vajini nevesti pomagata graditi, ne pa, da bi se naselili kakor gospe v izgotovljeno hišo, ali da bi Manci morda še plačeval za delo. — Štiri roke so štiri roke več — to se bo že poznalo. Ali naj se sami domači presilimo z delom? Saj imamo rokodelce pri hiši. In polje bo tudi treba obdelati, in do; žetvb'mora biti vse gotovo, da bo vsak mogel svoj pridelek spraviti pod svojo streho. Niso igrače. Grajski stavbenik .pride iz Tranova še ta teden merit njive in delat črtež; drugi teden JUBILEJNO SLOVENSKO SPOMINSKO SLAVJE PRI LURŠKI GOSPE (Nadaljevanje z 2. ztranl) ko drugih dobrih slovenskih duhovnikov v onem času je bila najboljše seme za nove vrste mladih slovenskih duhovniških poklicev. Božji mlini meljejo po svoje, se pravi, ne po človeško. In še nekaj bi rad omenil ob tejle priložnosti v zvezi s cerkvenim slavjem 25-letnice po-kolja slovenskih domobrancev in vseh drugih borcev in nebor-cev za svetinje našega naroda — za vero in domovino — pred lurško Gospo na Chardonski cesti, namreč članek, ki ga je bil napisal rojak Dejak v Ameriški Domovini. Ta je bil ušel iz jame, v kateri bi moral z drugimi domobranci končati najbolj žalostne smrti, pa je ušel in se rešil kasneje v svobodo. G. Deja-ku sem zlasti hvaležen zato, ker nam je popisal, kako lepo vdani v božjo voljo so bili naši dragi bratje domobranci, ko so jih streljali in metali v brezna. V kolikšno tolažbo je to sporočilo njihovim dobrim materam in tudi očetom, ki jih je, razumljivo, zelo skrbelo, kako je bilo z njihovimi najdražjifni na zadnjo J uro. Hvala rojaku Dejaku za to dragoceno sporočilo. Lepo je bilo tudi letos na Chardonu, morda še celo bolj kot prejšnja leta. Saj nas je bilo vendar toliko in smo vsi tako lepo molili. Ko smo peli po o-pravljenih litanijah popoldne tisto himnično cerkveno pesem Povsod Boga, sem bil presenečen, saj sem videl, da to ni samo moja zaobljuba, marveč tudi vseh drugih zbranih okoli mene v tako silnem številu; vem, da so bili rajnki naši bratje posebno veseli te naše obljube Bogu, glede katere sem prepričan, da se je bo dobro naše slovensko ljudstvo trdno držalo do konca svojih življenjskih dni. — Ko pa sem se poslavjal od zbranih z besedo ali pa samo z roko ali kako drugače, sem prosil našega Gospoda Odrešenika, naj bi jaz sam kakor tudi drugi moji slovenski bratje in sestre ostali tudi vnaprej zvesti Bogu in njegovemu nauku, pa naj se zgodi z nami, karkoli je že božja volja. Z nami so naši mučenci, z nami je rajnki škof dr. Gregorij Rožman in vsi številni znani in neznani slovenski mučenci, ki se niso bali smrti za svoja vzvišena evangelijska načela. Vincenc Povirk ------o----- Izrael noče poznati šale tudi s Sirijo DAMASK, Sirija. — Sirija se je do sedaj vojskovala z Izraelom bolj z bahanjem kot z o-boroženimi spopadi. Zadnje čase je pa pokazala nekaj več a-gilnosti. Kar pa Izraelu ni nič všeč, so znaki, da se Sirija pripravlja, da bo podprla palestinske gverilce v njihovem voj sko- pa poj demo k notarju. — Tukaj pri Hausnerju bo “imel dan”.— bo torej ravno prav.” (Dalje prihodnjič) vanju z Jordanom. Te načrte je pa treba Siriji izbiti iz glave. Zato so izraelske oborožene sile, zračne, artilerija, tanki napravile par uspešnih vdorov v sirijsko ozemlje, kjer so uničile sirijske vojašnice, vojaške mostove itd. Boji so se vršili celo v okolici Damaska. V Tel Avivu mislijo, da bo v Siriji kmalu zmanjkalo veselja, da podpirajo gverilce, pri tem pa tvegajo izraelske napade na sirijske vojaške objekte. Krščansko grobišče v Nubijski puščavi KAIRO, Egipt. — Arheologi rimske univerze so pred kratkim odkrili v Nubijski puščavi krščansko grobišče iz 1. stoletja po Kristusu. Po spomenikih sodeč so to grobovi višjih cerkvenih predstojnikov. Najdišče je blizu mesta Sonki, Puščavski pesek je grobišče v teku stoletij popolnoma prekril. Močni motorji WASHINGTON, D.C. — Vsako od motornih jet lovskih letal ima toliko sile v svojih motorjih, da bi zadoščala za vožnjo 300 vagonov dolgega tovornega vlaka. Mednarodni Marijanski kongres bo v Zagrebu ZAGREB, Hrv. — Papež Pavel VI. je sporočil jugoslovanski škofovski konferenci, da je izbral za sedež VI. svetovnega mariološkega in XIII. svetovne-' ga marijanskega kongresa me-' sto Zagreb odnosno romarski kraj Marija Bistrica v Hrv. Zagorju. Promoter tega velikega zborovanja v počastitev Marije bo zagrebški apostolski administrator škof Franjo Kuharič, organizacijo pa bo imel v rokah stalni odbor mariološko-marijan-skih kongresov. Kongres bo od 6. do 15. avgusta prihodnjega leta. Bližina prihodnjega mariolo-ško-i n arijanskega kongresa obvezuje slovenske katoliške vernike k dobro premišljenemu in reprezentativnemu sodelovanju. Za nas je svetovni mariološko-marijanski kongres gotovo velika milost. Priprava nanj naj bi poživila Marijino češčenje . tudi med slovenskim narodom. Slovenska udeležba na kongresu je pa hkrati tudi slovenska domovinska dolžnost. Kakor so npr. ■ pritegnili v zadnjem času razni športni kongresi v Ljubljani po-! zornost sveta na Slovenijo, tako bo gotovo tudi mariološko-ma-; rijanski kongres obrnil oči vse-* ga sveta v naše kraje. Svet se1 bo zanimal za naša Marijina | svetišča, pa tudi za našo vernost! sploh. Zadnji mariološko-marijanski' kongres je bil v Fatimi od 2. do 1 13, avgusta 1967. Tedaj se je ma- ' riološki kongres (V.) odvijal v prostorih vseučilišča v Lizboni. Za začetek so tedaj spregovorili lizbonski patriarh, frančiškan o. Karlo Balič, predsednik papeške Marijanske akademije v Rimu (Hrvat po rodu), in francoski filozof Jean Guitton. Med predavatelji iz raznih dežel je naslednje dni bil tudi Dimitrij Dimi-trijevič, ki je pokazal mesto Marije v liturgiji vzhodne Cerkve v prvih šestih stoletjih po Kristusu. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 EUCLID POULTRY V inlogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, pe-polnoma tveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl Izberite! HOWARD BAKER 543 KAST 185 STREET, EUCLID *CW 1-3137 18 8 7 Libanon in Izrael V Libanonu in Izraelu je bilo irejšnje dni veliko žrtev ob-nejnih spopadov. Papežev pred-tavnik v obeh državah je izra-il oblastem obžalovanje in za-krbljenost sv. očeta zaradi šte-dlnih nedolžnih žrtev odnosno nrnrli zaostritve Doložaia MIHAEL HROVAT NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjemo, da je dne 25. aprila 1970, po dolgi bolezni preminil naš preljubljeni oče, stari oče, praoče in brat Rojen je bil dne 16. septembra 1887 v vasi Zagradec—Fužina na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 60 leti. Žena Johana mu je umrla pred 4 leti. Pokopali smo ga 29. aprila 1970. Pogreb je bil iz Donald in Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca, kjer je sv. mašo zadušnico daroval pokojnega nečak Rev. Francis Paik, nakar je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarijo in tam položeno k večnemu počitku. Našo iskreno zahvalo naj prejme č. g. Joseph Varga, za obiske pokojnega na domu, za podeljene sv. zakramente in za molitev v pogrebnem zavodu. Ravno tako tudi najlepša hvala Rev. Francis Paik, z«1 mreiitev v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in za pogrebne obrede ob odprtem grobu na pokopališču. Prisrčno se zahvalimo vsem članom društev, katerih član je bil pokojni, ki ste ga prišli kropit in se poslovit od njega na mrtvaškem odru, ter ste se udeležili njegove zadnje poti—poti na Kalvarijo. Hvala bratskima društvoma sv. Družina, št. 207 Am. Slov. Kat. Jednote in Dom, št. 25 ADZ za darovane vence, ter društvu Najsv. Imena iz župnije sv. Lovrenca, za molitev v pogrebnem zavodu. Tako tudi hvala pevskemu zboru Planina za pete žalostinke ob mrtvaškem odru pokojnega. Iskrena hvala vsem tistim, ki ste poklonili vence in, cvetje, ki je krasilo mrtvaški oder. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in se udeležili pogreba pokojnega; tako tudi sosedom, ki ste ■ darovali za venec in poslali sožalne karte. Toplo se zahvalimo sorodnikom in prijateljem, ki ste nosili njegovo krsto k zadnjemu počitku. Prav lepa hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, se udeležili pogrebne svete maše in spremili pokojnega do groba na Kalvariji. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrekli sožalje, kakor tudi vsem, ki ste nam bili v dnevih žalosti v pomoč in tolažbo, in hvala vsem, ki ste ga obiskovali v njegovi dolgi bolezni. Hvala Donald in Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu, za spoštljivo vodstvo pogreba in druge naklonjenosti. Božja roka je odločila, da si nas moral zapustiti, toda mi te ne bomo nikdar pozabili. Ti pa prosi Boga za nas, da se zopet snidemo vsi skupaj v nebesih. Preljubi oče, stari oče, praoče in brat, počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška zemlja. žalujoči: JENNIE INTIHAR. OLGA PONIKVAR, ROSE KISLEY, MARY ANN WHITE, hčere, STANLEY, LUDWIG in JOSEPH, sinovi, JOSEPH, brat, v Sloveniji pa brat JOHAN, vnuki in pravnuki in ostalo sorodstvo. Maple Heights, Ohio, v juniju 1970. DEMANTNO MORJE? —r Kot v pravljici plava ladjica sredi bleščeče vode. Ladjica je le igrača, ki jo je lastnik pognal na jezerce v Central parku v New York City ju. Brazilska svoboda Brazilija v Južni Ameriki je postala neodvisna država leta 1822, pa je bilo cesarstvo pod oblastjo portugalske dinastije Braganza do leta 1889, ko je postala republika. Moški dobijo delo Male Help Wanted DRIVER Able bodied man to make deliveries with our 12 foot van truck. Steady reliable job for a family man. No layoffs. 5 days. '! LESKOVITZ BROS. 2134 E. 107 St. between Carnegie and Cedar _____ (122) ženske dobijo delo Čistilka Iščemo čistilko za ob petkih. Mora razumeti angleško in imeti priporočila. $15 in Social Security. Blizu Shaker Square. Kličite 932-5973 — (120) MALI OGLAS) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj dvojici. I cč in hladilnik v stanovanju. $60 mesečno. Kličite po 6. uri ali v soboto in nedeljo 361-2342 (120) Naprodaj * 1 Zidana hiša za 2 družini/5-5,' na E. 200 St., blizu Lake Shore Blvd., 2 garaži, cena $39,800. Kličite 944-8371 ________________________ (121) Hiša naprodaj Lastnik prodaja Colonial hišo na lepem prostoru v Euclidu; nizki davki, 8 let stara, kakor nova, v nizkih, tridesetih. Nič agentov. 486-2978. —(121) V najem hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155. (120) Soba se odda opremljena, mirnemu človeku, na 16405 Trafalgar Ave. (120) Hiša naprodaj E. 67 okolica, enodružinska hiša. 3 spalnice, aluminijasta obloga, polna klet, plinski fur-nez, garaža za 2 kare. $10,500. Vprašajte za Jack Lorenz. MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 (18,19,23,25 jun) Naprodaj Zidana hiša, 7 sob, v Grove-wood okolici, preproge, JJh zidana garaža, lastnik 481-8088. (121) Euclid 3 bedroom brick bungalow, N. off Lake Shore, Holy Cross parish. 2 bedrooms and full bath up, 1 bedroom, kitchen, living rm., dining room and full bath down. Full basement, 2 car garage, lot 50 x 133. Beach privileges, asking 29,500. Eastlake 3 bedroom ranch with full basement, built-in oven & range in St. Justins Parish. Lot 51 by 250. Priced at $23,900.00. VINE Realty Inc. Corner Rte. 91 & Vine WH 2-4440 (18,25 jun) Išče se tri ali štiri sobe spodaj za starejšo dvojico. Dobri plačniki. Kličite HE 1-9653. (16,18, 19 jun) Lastnik prodaja dobro, kolonialno. 5-sobno hišo v lepi okolici na Neff Rd. Klet, garaža, vrt. Za pojasnila kličite 481-1960. (12,18,19 jun) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154*5 Waterloo KA IV 1-1U1 ^ LUIS COLOMA: ^ MALENKOSTI s £ . \ l Villamelon se mu je približal, ves zamišljen v svojo uganko. Povedala sta si par brezpomembnih besed in Diogen je dvakrat medtem izpraznil svojo eašo. Nato pa je prišel Villamelon na dan s svojo skrivnostjo. Plašno je pogledal na vse strani ter začel: “Prijatelj Diogen! — — Ti poznaš ves svet, ti mi boš vedel povedati, kaj je to: rodbina kumaric in buč?” Diogen ga je srepo gledal. Nedvomno je mislil na resničnost pregovora, da najlaže spoznaš človeka po vprašanjih, ki jih stavi, in mu je rekel: “Mislim, da vem. Pojdi z menoj—.” Postavil ga je pred ogledalo, ga prijel z eno roko za tilnik, z drugo pa ga je plosknil po glavi ter mu resnobno rekel: “Tule jo imaš!” In hripavo mu je še zakričal v uho: “Naj si ne domišljuje mnogo na svoj rod, kdor misli, da je melona, pa je le tikva .. Drugi dan so vladni listi prekinili molk in tudi pisali o dogodku, in neki list le pripomnil: “Včeraj se je mnogo govorilo o obisku policije v palači Villa-melonovi. Storila je policija ta korak seveda le na zahtevo sodnije in na zapoved gubernador-jevo. Po neljubi pomoti je policijski načelnik zaplenil v stanovanju markize med papirji politične vsebine tudi nekatera pisma, ki se tičejo vseskozi le zasebnih razmer kondese. Senor gubernador je seveda takoj viteški vrnil te papirje markizu Villamelonu, da si sam poišče pojasnila glede vsebine ... Upamo pa, da ne bo imela zadeva nikakih posledic, ker so prizadete osebe na glasu po svoji raz- kovali tisti, ki so se ji dan poprej klanjali v Castellani kakor kraljici in jo tisto noč nadvse slavili in častili na plesu pri Butronovih. Tam se je zbralo do enajstih zvečer vse polno goštov. V sobi ob vestibuhu sta markiz in markiza Butron sprejemala goste. Enako prijazen nasmehljaj sta imela za vsakega, ki je prišel, za poštenjaka in za pretkanega hudobneža, za neomadeževano čast in za brezstidnost. Vsi so se pomešavali in se družili, brez razločka, brez ugovora — sad tiste nesrečne popustljivosti do greha in do brezstidnosti, ki je glavna slabost naših višjih kro-kov. Ob tričetrt na dvanajst je prišla Currita. Slonela je na roki svojemu zvestemu Juanitu, zadaj pa je korakal Villamelon. Markiz in markiza Butron sta jim šla naproti, Fernandito je predstavil oboževanega hišnega prijatelja in Currita je pridjala z očarujočim glaskom plašne institutke: “To vam je dečko, Butron, dečko------! Novinec! — Danes prihaja prvikrat pod našo zastavo!” In zvesta Burbonka je pokazala s pahljačo, narejeno iz dragocenih peres, na modrobeli trak, ki ga je nosil Velarde na suknji — sedaj, ko je bilo izgubljeno mesto kraljevega tajnika. Butron mu je stisnil roko in zamrmral par vljudnih besed. Currita pa se je sklonila med oba Butronova kakor poredno dete in rekla poltiho in polna prešernega veselja, kakor otrok, ki je ujel ribico v potoku: “Moja pridobitev, Butron, moja pridobitev! Sedaj veste, kaj mi dolguje stranka!” Curritin prihod je zbudil veliko pozornost, ki pa zanjo ni bila ravno častna. V vestibulu so si lakaji hudomušno mežikali in si šepetali odurne šale,, senore po saldnih so si pravile na uho zanimive in bodeče opazke ... Vse pa so se trudile in se pehale, da bi stisnile roko junakinji dneva, ali da bi ujele vsaj oddaleč smehljaj njenih usten. Njej na čast so plesali posebne vrste četvorko in udeležili so se je caballeri in senore iz najodličnejših rodbin. Butron je plesal s Currito, markiza z Villa-melonom, Juanito z dukeso de Astorga. Ta je bila še eni izmed pametnih in poštenih na dvoru. Ples je razgrel kri in postalo je vroče. Senore so se šle hladit v pritlični salon. Odprt je bil na majhen vrt in benečanski lam-pijoni so ga okusno razsvetljevali. Lakaji v vlasuljah in velikih zelenorumenih livrejah so ponujali na srebrnih krožnikih sorbet a la Currita; tako so ga namreč imenovali Curriti na čast. Izborno,” je hvalila dukesa de Bara in prijela novo čašo; “misel je jako dobra! Hladilna pijača — znamenje Currite! Lepše prispodobe za njeno hladnokrvno in predrzno brezstidnost ne morete najti! Kajne, Diogen?” Diogen je prišel odnekod z drsajočimi koraki in padel v naslonjač. “Bolan sem.” “Kaj pa ti je, človek božji?” “Kaj mu je?” je rekla Carmen Tagle. “Tisto bolezen ima, ki se loti vinskih trt: oidium .. .” Diogen je zinil odurno robatost in jo je spremljal s svojim priljubljenim vzklikom: Polai-na. To besedo pa je rabil le v družbi dam, sicer je govoril krepkeje. Večerjal je bil kisle kumare z jesihom in oljem, pa so mu bile obležale v želodcu. Senore so se mu glasno smejale in vzklikale: “O, ta Diogen!” — Da bi ga spravila v dobro voljo, mu je ponudila Carmen čašo sorbeta: “Glej, prijatelj, tu-le vzemi čašico sorl^eta a la Currita, in 71 koj ti bo bolje.” “Ta je pa prava, ta Curra,” je tožila postarna senora. “Nisem mislila, da bo toliko predrzna, da bi prišla semkaj,” je pripomnila druga. “Beži no! Njena brezstidnost zmore še vse kaj drugega!” “Njena brezstidnost?” je po- navljal Diogen. “Zakaj?” “Zakaj? Ali jo hočeš zagovarjati—?” “Mislim, da jo morem. Njena brezstidnost! Ve ste brezstidne, in to jo opravičuje. Ako ste ve tolikanj brezstidne, da jo trpite v svoji družbi, zakaj pa ne bi smela priti med vas?” “Glej, glej, kaj nam vse poveš,” je vzkliknila razdraženo markiza de Lebrijo, predsednica treh pobožnih društev, “povej nam še, kaj naj vendar storimo s takimi ljudmi tukaj v Madridu?” Diogen jo je pogledal in ji je rekel s prostodušno robatostjo svojega pouličnega narečja in z neizprosno logiko svojega bistrega razuma: “Zazidajte jim vrata — ali pa se ne pritožujte, če pridejo med ljudi. Ako sami dvignete pokrov iznad gnojne jame, zakaj tožite, da smrdi----------?!” (Dalje prihodnjič) sodnosti.” Currita in Villamelon sta vsak zase prebirala te in enake dopise. S kakimi čuvstvi, tega si drug drugemu nista povedala. Currita se je delala, ko da ničesar ne razume, on pa, ko da ne bi vedel o ničemer. Markiz si je lajšal svoje srce nad belim kamčadalcem, Currita pa si ga je lajšala v družbi Juanita Ve-larda. Ta je bil prihitel ves razburjen h Curriti zahtevat pojasnil; čital je bil namreč v časnikih o pismih. Currita mu jih je pokazala in pomiril se je, ko je videl, da že več let stara ... Trudil se je, da bi napravil zopet mir med soprogoma; posrečilo se mu je in še tisti večer so sedeli vsi trije v miru in slogi skupaj ter potem odšli na ples'k Butronovim. Currita je namreč tam hotela uvesti svojega prijatelja in. varovanca. Časopisi pa so širili po mestu novico o zaplenjenih pismih top-hicarskega častnika. Brali so jo vsi, dobri in slabi, prijatelji Curritini in sovražniki. In čudno, najbolj so Currito vlekli čez zobe in se ji smejali in jo obre- V CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BARBER STYLING SHOP Under $2,000. Color TV — phonograph in shop. Air cond. 1206 W. THORNDALE. Call Owner 784-4249 I (123) TREE BUSINESS Prosperous well est. by private owner. Box 37, Highland Park. ID 3-1622 or KI 6-2292 aft. 7 p.m. ior appt. concerning details. 1 (121) NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO j KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 21; junija 1970 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina $ 1 J 6117 St. Clair A ve. t ' Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: .......... NENAVADNA PODMORNICA — Kanadske oborožene sile imajo posebne vrste malo podmornico, ki je uporabna za reševanje in raziskave pod vodo. Na sliki vidimo model te nenavadne podmornice. Pri vsak dan rastočih cenah pri skoraj prav Vsem, kaj pomeni vendar ta 6-cen.tna posebnost? To je za rabo električnega štedilnika. 6-centni prištedek je strošek za kuhanje treh obedpv za povprečno družino 4 članov električno. Od predjedi do posladic. Vaša izbira. Ista cenena elektrika bo čistila vašo pečico, sušila vaše obleke, prala posodo in pomagala delati in zabavati na ducat načinov. Vsak’ samo nekaj penijev na dan. Ko so vse cene višje kot kdajkoli, kako je mogoče, da je ostala elektrika tako dober kup? 'Dobro, poglejte okoli sebe po vseh gospodinjskih strojih. Imate jih nemara ‘več kpt kdajkoli. Z elektriko/čim več smo jb’sposobni producirati, tem cenejše jo lahko dobavljamo. 'Na ta način se to godi. ,L In v tem je razlog, da v času ko so se življenjski stroški od leta. 1940 podvojili, se je povprečna cena električne enote rabljene v domovih znižala'za 28%. Če že Vaš električni račun sedaj višji poinislite koliko več rabite tega res dobrega kupa. Elektrika ni bila nikdar boljši kup. Zte ILLUMINATING^^ PO STAREM — V večjem delu sveta je v rabi še vedno najenostavnejši in najučinkovitejši “pralni stroj” — človeška roka. Skala, ki moli iz rečne struge, služi za perilnik, roke pa opravijo vse ostalo. Potreben je le še kos mila, če je seveda na razpolago.