/Plimski
Št. 61 (15.505) letolll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.__________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
J500 LIR
SOBOTA, 16. MARCA 1996
I
štirinajst let zapora zaradi umora bivše zaročenke
TRST - Po Šestih urah posvetovanja je tržaško porotno sodišče mladega natakarja iz Gradeža Uga Giorgioneja, ki je bil obtožen umora bivše zaročenke Monice Maz-zolini, obsodilo na 14 let ječe. Priznalo mu je
namreč olajševalne okoliščine, tako da je bila kazen za tretjino nižja. Sodišče tako ni sprejelo zahteve javnega tožilca, ki je trdil, da je bilo dejanje premišljeno. Do tragičnega dogodka je prišlo 1. aprila predlan-
Ud h stidiii
skim pri Fossalonu, ko je Giorgione s svojim terenskim vozilom po tveganem manevru končal v vodni kanal. Sam se je rešil (kasneje si je sicer poskusil vzeti življenje), dekle pa je utonilo.
I Polemika med I Rimom in Milanom
MIT,AN - Zaradi napetosti, ki jo je povzročila aretacija rimskega sodnika Renata Squillanteja, se je vnela polemika med rimskim in milanskim tožilstvom. Sef rimskega tožilstva Coiro je včeraj ostro odgovoril milanskemu kolegu Borrelliju in jamčil za neodvisnost rimskih tožilcev.
Sodnik Squillante je bil včeraj še v zaporu, medtem ko je milansko tožilstvo predlagalo popolno oprostitev za Raffaeleja De Luco Comandinija.
Na 2. strani
■ Eksplozija plina | pri Trevisu
TREVISO - Eksplozija je včeraj povzročila razdejanje v hranilnikih plina v kraju paese pri Trevisu. V nesreči je en delavec umrl, 14 oseb pa je bilo ranjenih. Vzroki nesreče, zaradi katere sta bila cestni in železniški promet v okolici Trevisa ves dan ustavljena, niso še pojasnjeni.
Pred nekaj leti so hoteli obrat premestiti izven vasi, vendar birokratski zapleti so to preprečili.
Na 2. strani
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA / VELIK ODMEV NA PREISKOVALNO AKCIJO
Slovenski delničarji za dokapitalizacijo
TRST - Preiskava v Tržaški kreditni banki, predvsem pa njen obseg in metoda so močno odjeknile v vsej javnosti, in ne samo v slovenski. Akcija finančnih stražnikov, ki se nadaljuje, je bila seveda osrednja tema pogovorov v krogih naše manjšine, zvečer pa se je v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu zbralo lepo število slovenskih delničarjev, ki so prizadeto razpravljali o položaju našega največjega denarnega zavoda. Sklep včerajšnjega dolgega zboravanja je vsekakor razveseljiv, kajti delničarji so se dogovorili, da bodo prispevali za dokapitalizacijo banke in tako odgovorili na vse poskuse zlorabljanja preiskovalne akcije. Ta se medtem nadaljuje z nadaljnjimi hišnimi preiskavami in s proučevanjem zbranega dokumentarnega gradiva, ki se nanaša na poslovanje banke v zadnjih štirih letih.
Na 3. strani
Združeni narodi obtožujejo Bosno
SARAJEVO, ANKARA -Združeni narodi so obtožili bosanske oblasti, da ne naredijo dovolj za preprečevanje ropanja in nadlegovanja srbskih prebivalcev, ki so še ostali v sarajevskih predmestjih. Na Ilidžo naj bi po trditvah predstavnikov ZN prišlo več tisoč mladih fantov, ki želijo odgnati preostale Sr-
be, muslimansko-hrvaška policija pa naj bi bila do tega povsem ravnodušna.
O neurejenih razmerah naj bi na ameriško pobudo že v ponedeljek v Ženevi govorili Miloševič, Tudman, Ganič in ameriški državni sekretar Chri-stopher. Pravtako na pobudo ZDA so se včeraj v Ankari sestali predstavniki
tridesetih držav, ki so razpravljali o pomoči pri usposabljanju	in
opremljanju vojske musli-mansko-hrvaške federacije. Nekatere države so glede tega že izrazile pomisleke, saj menijo, da je opremljanje bosanske vojske v nasprotju s prizadevanji za zmanjšanje količine orožja na Balkanu.
Caria Fracci navdušila Tisi
TRST - V vlogi tragič-no-strastnega lika srednjeveške plemkinje Fran-cesce da Rimini je slavna baletnica Carla Fracci (na sliki z Bodnarciucom) dokazala, da je še vedno izvrstna interpretka. Balet je na glasbo Čajkovskega njej na kožo zasnoval Bep-pe Menegatti, njen soprog, ki je tudi režiral predstavo. Gre za prvo izvedbo nove postavitve baleta, ki je vsebinsko zasnovan na raznih literarnih predlogah. Baletna predstava, ki sodi v okvir abonmajske ponudbe operne hiše Verdi, bo v dvorani Tripcovi-ch na sporedu do nedelje, 24. marca.
Na 10. strani
MEDNARODNO SODELOVANJE / SLOVESNO ODPRLI NOVI SEDEŽ
Končno zaživel tižaški center Srednjeevropske pobude
Danes v Primorskem dnevniku
Vroče predvolilne polemike
Sestava kandidatnih list za aprilske volitve je povzročila toliko polemik, obtožb in slabe krvi kot Se nikoli prej.
Stran 2
V Trstu Oljka še brez kandidata
Volilno okrožje Trst 1 je še brez uradnega kandidata levosredinskega zavezništva: kandidatura Tarcisia Balba proti rimskemu predlogu prof. Gillerija?
Stran 5
Doberdob: o terminalu SNAM
Na županstvu v Doberdobu so predsinoči predstavili značilnosti in posledice realizacije uplinjevalnika za metan pri Tržiču.
Stran 8
Cvetoča trgovinska bilanca
Italijanska zunanjetrgovinska bilanca je lani doživela rekorden presežek v vrednosti več kot 44 tisoč milijard lir, k čemur je seveda bistveno prispevala podcenjenost lire.
Stran 9
Važna tekma za jadranovce
Drevi ob 21. uri bo v tržaški športni palači zelo pomembna košarkarska tekma končnice prvenstva B lige med Se nepremaganima Jadranom TKB in Biello.
Stran 16
TRST - Danes se bo zaključila vrsta pobud, s katerimi je včeraj zaživela v Trstu Srednjeevropska pobuda: odprli so informacijski in dokumentacijski center, kjer bodo vsklajevali razne dejavnosti te mednarodne organizacije in v okviru katerega bosta delovali tudi koordinaciji za trgovinske zbornice in za mednarodne prevozov. Članice pobude so Avstria (ki je tumusni predsednik), Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna, Makedonija, Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska, pristopile pa bodo še Albanija, Bolgarija, Romunija, Ukrajina in Bela Rusija.
V okviru Srednjeevrospke pobude je včeraj bilo tudi srečanje med parlamentarni-
mi konferencami (italijansko je vodil slovenski senator iz Gorice Darko Bratina) in vladnimi koordinacijami držav članic. Na srečanjih je prišlo do izraza prepričanje, da bo Trst zaradi svoje edinstvene kulturne in zgodovinske dediščine primeren sedež za tako zahtevno pobudo.
Osrednja tema delovanja Srednjeevropske pobude bo v prihodnjih letih obnovitev Bosne in od vojne prizadetih krajev na Hrvaškem. Posvetili se bodo predvsem organizaciji in načrtovanju obnovitve, kar je predpogoj za dodelitev sredstev s strani mednarodnih finančnih ustanov.
Na 3. strani
vterde Sgaravatti
•	NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA VRTOV IN BALKONOV
•	ŽIVE MEJE
•	OKRASNO DREVJE
•	SADNO DREVJE
•	OPREMA ZA VRTNARSTVO
•	NAMAKALNE NAPRAVE
TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177
(nasproti centra za fiziko)
RIM / VOLITVE
SODSTVO / PODKUPNINSKA AFERA
Ob kandidaturah še zadnje vroče polemike
Segni obtožil stranke »obnavljanja prve republike«
Polemika med Rimom in Milanom
Michele Coiro ostro opdgovoril Borrelliju Končana preiskava o TV frekvencah
RIM - Sestava kandidatnih list za volitve 21. aprila se na srečo zaključuje. Morda Se nikoli kot tokrat ni ta sicer zapletena in delikatna operacija povzročila toliko nezadovoljstva, slabe krvi, polemik in celo razkolov, tako da si bodo v obeh zavezništvih verjetno kar oddahnili, ko bo ta faza volilne kampanje mimo.
Najbolj ugledna žrtev težav pri sestavi list je prav gotovo Mario Segni, bivši referendumski li-der, ki se zagrenjeno umika s parlamentarnega, če že ne s političnega prizorišča. Na včerajšnji tiskovni konferenci je sicer potrdil podporo Di-nijevi listi in njenemu političnemu programu, vendar je zelo polemično obtožil politične sile, da spet obnavljajo »prvo republiko« in da so izdale tistih 27 milijonov volivcev, ki so na referendumu leta 1991 »zadali smrtni udarec« nadvladi strank, kot je včeraj dejal Segni.
Kandidaturi se je moral odreči tudi bivši sindikalist Giorgio Benve-nuto, ki mu je Oljka že dodelila volilno okrožje Crema - Lodi v Lombardiji, kjer pa je prišlo do pravega upora proti »vsiljenemu« kandidatu, ki se je moral umakniti.
Bivši demokrščanski tajnik Ciriaco De Mita bo nasprotno kandidiral, toda s samostojno listo v okrožju, v katerem Oljka ne bo postavila svojih kandidatov. Sklep je povzročil nemalo polemik, še več polemik pa so izzvale De Mitove obtožbe na račun Romana
Mario Segni se je polemično umaknil iz volilnega boja (foto AR)
Prodija in Massima D’Aleme: prvemu je očital bojazljivost, drugemu pa aroganco. Tako vodja Oljke kot tajnik DSL pa se nista hotela spustiti v polemiko, sam tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco, ki je bil najbolj odločen zagovornik De Mitove kandidature, pa je bivšega demokrščan-skega tajnika medlo pokaral, da je »pretiraval«.
V desničarskem taboru pa je propadla kandidatura Donatelle Colasanti na listi NZ. Colasantijeva je bila v začetku osemdesetih let žrtev nasilja nekaterih desničarskih skrajnežev in je zato napoved njene kandidature s Finijevo stranko vzbudila veliko prahu. Pri ZN pa so se očitno premislili in njeno ime enostavno izpustili iz seznama kandidatov.
Berlusconi spet o »ogroženi svobodi«
RIM - Predstavniki zveze malih industrij-cev Confapi, ki so se zbrali na letni skupščini, so povabili na soočenje o gospodarskih programih tajnika DSL Massima D’Alemo, predstavnika sredinske zveze Antonia Maccani-ca, predsednika Forza Italia Silvia Berlusconija in predsednika Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija. Na soočenje političnih predstavnikov je nedvomno vplivalo predvolilno vzdušje in tako se je pogovor spremenil v polemično merjenje moči še zlasti, ko so se D’Alema, Berlusconi in Fini dotaknili žgočih političnih tem. Pri tem sta Berlusconi in Fini s svojimi demagoškimi prijemi požela precej aplavzov, medtem ko so D’Alemi nekateri ploskali, drugi pa žvižgah.
Pogovor se je začel v dokaj umirjenem vzdušju z D’Alemo in Berlusconijem, ki sta soglašala o tem, da je sedanja volilna zakonodaja neustrezna in jo je treba spremeniti. K zaostritvi je prispeval Fini, ki ni hotel govoriti o reformah in o tem, zakaj ni bilo mogoče doseči dogovora o ustavni reformi, češ da »o tem, kar je bilo, bo sodila zgodovina, medtem ko je danes treba govoriti o prihodnosti«.
Mali industrije! so burno zaploskali Berlu-
sconiju, ko je obtožil levico, da je dajala vselej prednost sindikaton in zvezi velikih industrij-cev, medtem ko je prezirala majše. Tudi sebe je prikazal kot žrtev »velikih sil«. D’Alema ga je takoj ošvrknil, da je v volilni kampanji »demagoško prilizovati se tistim, ki protestirajo«. Dodal je, da se leva sredina ne bo igrala z demagogijo in s tem požel aplavz.
Včerajšnje soočenje je dokazalo, da se nameravata Berlusconi in Fini poslužiti podobnih propagandnih prijemov kot pred dvema letoma. Berlusconi je veliko poudarjal »ogroženo svobodo«. D’Alema mu je oporekal. »Jaz ne trdim, da del vaše koalicije ogroža svobodo. Prav poudarjanje ogroženosti svobode je v Italiji preprečilo izme-ničnost za krmilom države in spodbudilo korupcijo,« je dejal tajnik DSL. Berlusconi je generično odvrnil, da »osebno ni tako miren. Živimo v posebnih razmerah, še zlasti v posebnih sodnih razmerah in ne zdi se mi, da bi povsem spoštovali pravice vseh ljudi«. Priklical je neko nedorečeno ogroženost, pri tem pa napadel sodstvo in sploh prezrl poziv nasprotnikov, naj kazenskih preiskav ne omenja v volilni kampanji.
RIM - Aretacija sodnika Renata Squillanteja vzbuja napetosti med rimskim in milanskim tožilstvom. Te napetosti stopnjujejo še bolj ali manj preverjene domneve o drugih rimskih sodnikih, ki naj bi jim bila usojena aretacija. Velika negotovost ne prispeva k umirjenosti in treznosti in tudi dovtip je lahko iskra, ki sproži prepir.
Včeraj je šef rimskega tožilstva Michele Coiro ostro reagiral na nekatere izjave milanskega kolega Borrellija. Se zlasti ga je zbodla trditev, da ima »sodnik v Rimu težje delo kot kjerkoli drugje, saj se koncentracija tolikšnih centrov oblasti spremeni v neke vrste atmosferski pritisk, ki ga sodnik - včasih podzavestno, včasih zavestno občuti.« »Izjava kolege Borrellija je zelo huda, saj sta samo dve možnosti: rimski sodniki so ali neumni, ker se ne zavedajo atmosferskega pritiska, ali so skorumpirani, ker temu pritisku podležejo,« je dejal Coiro. Kot dokaz, da rimsko sodišče ni »pristan meglic«, v katerem se procesi porazgubijo, je navedel, da je bilo v 3 letih skoraj 1.88 oseb formalno obtoženih na 7.500 preiskovanih v okviru 1.500 sodnih postopkov. Kot dodaten dokaz avtonomije in učinkovitosti rimskega sodstva je povedal, da je tožilstvo pravkar končalo preiskavo o televizijskih frekvencah in da bo v prihodnjih dneh zahtevalo formalno obtožbo za nekaj desetin preiskovancev, ki so osumljeni 160 kaznivih dejanj.
Sef milanskega tožilst-
va je takoj odgovoril, da ni hotel žaliti rimskih kolegov, saj ni mislil na tožilstvo, ko je govoril o težjih pogojih dela za sodnike. Potrdil je, da ceni rimskega kolega in njegove sodelavce, predvsem pa demantiral domneve, da je tudi šef rimskega tožiltva vpleten v preiskavo. Ni pa razblinil vseh dvomov, ali so v preiskavo vpleteni drugi rimski sodniki. K pomiritvi duhov je skušal prispevati tudi tajnik Združenja sodnikov Mario Cicala, po katerem ni razloga za »vojno« med Rimom in Milanom, ker sta Borrelli in Coiro na isti strani in se borita proti korupciji.
Polemika med šefoma milanskega in rimskega tožilstva je zasenčila ostale poteze v preiskavi, ki je
privedla v zapor sodnika Renata Squillanteja. Milansko tožilstvo je ocenilo, da mora rimski sodnik še sedeti v zaporu in je zavrnilo vlogo njegovih odvetnikov. Vsekakor bo dokončno o Squillantejevi usodi odločil sodnik za predhodni postopek. Rimskega sodnika Squil-lanteja bo danes zaslišal tudi tožilec iz Perugie Fausto Cardella, razlog zasliševanja pa ni znan.
Medtem je tožilstvo že razčistilo položaj rimskega sodnika De Luca Co-mandinija, kateremu je v prejšnjih dneh naslovilo jamstveno obvestilo in ga osumilo, da je pomagal Squillanteju. Zanj je že predlagalo popolno oprostitev, medtem ko je Fran-cesco Misiani še preiskovana oseba.
NA TOŽILSTVU V PALERMU
Berlusconi osumljen sodelovanja z mafijo?
PALERMO - Palermsko tožilstvo naj bi vodilo preiskavo na račun Silvia Berlusconija, ki da je osumljen sodelovanja z mafijo. Vest je včeraj objavil dnevnik II Foglio, ki ga vodi Berlusconijev prijatelj in somišljenik Giuhano Ferrara, potrdil pa jo je tudi koordinator Forza Italia za Sicilijo Gianfranco Micciche. Slednji je celo trdil, da naj bi na palermskem tožilstvo deloval pravcati »pool Berlusconi«, katerega namen je pripraviti nove obtožbe na račun liderja H.
O domnevni preiska-
vi palermskega tožilstva na Berlusconijev način se je začelo govoriti že pred enim letom, ko je vest najprej potegnila na dan poslanka FI Tiziana Majolo, nato pa še njen strankarski kolega Di Muccio. Iz palermskega tožilstva so vest v preteklosti večkrat zanikali, včeraj pa palermski tožilec Guido Lo Forte pa vesti sploh ni hotel komentirati. Res pa je, da je v Palermu v teku preiskava proti mafijcu Vit-toriu Manganu, ki je bil nekaj časa zaposlen v Berlusconijevi vili v Ar-coreju.
NOVICE
TREVISO / V SREDIŠČU VASI PAESE
Scalfaro sprejel mater Silvie Baraldini
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj na Kvirinalu sprejel mater Silvie Baraldini gospo Sicluno Mario Dolores; Silvia Baraldini je bila leta 1984 obsojena na 40 let ječe in je trenutno v zaporu v ZDA. Njena zgodba se je začela leta 1982, ko so jo aretirali v ZDA, kjer je od 14. leta starosti prebivala z družino. Dve leti pozneje so jo obsodili z obtožbo združevanja v zločinske namene in sokrivde z levičarsko politično skupino »Family«. Pozneje so Ba-raldinijevi naožili še tri leta zaporne kazni, ker ni hotela sodelovati s preiskovalci o dejavnosti oboroženega gibanja za osvoboditev Puerta Rica. Baraldinijeva, ki ima raka, je sedaj v zaporu v Danburyju.
Zaradi klopov zaprli dve šoli v Mestrah
BENETKE - V središču Mester so včeraj in danes zaradi prisotnosti klopov zaprli dve višji srednji šoli; najprej so zaprli Institut beneške umetnosti (Isa), nato pa še bližnji klasični licej Franchetti; šoli sta zaprti, da bi KZE lahko razkužila prostore. Klopi naj bi se v šoli razširili preko gnoja, ki ga golobi puščajo na okenskih policah. Obe šoli bosta prav gotovo zaprti več dni; za razkuženje Instituta beneške umetnosti bo treba tudi prepovedati promet na bližnji ulici. Sicer pa se je vprašanje klopov v dveh šolah pojavilo že pred desetimi dnevi, ko je študentko Instituta beneške umetnosti med pisanjem na tablo ugriznil klop. O tem primeru se je začela tudi sodna preiskava, ki jo vodi namestnih državnega pravdnika Felice Casson.
Močna eksplozija v hranilnikih butana ubila eno osebo, 14 pa jih ranila
Nevaren obrat so hoteli premestiti toda birokratski zapletlčjaji so to preprečili
TREVISO - Eden mrtev in štirinajst ranjenih (od teh štirje hudo) so tragični obračun nesreče na delu, ki se je pripetila včeraj dopoldne v kraju Paese pri Trevisu. Iz še ne povsem pojasnjenih razlogov se je v hranilnikih podjetja Bu-tangas vnel plin. V eksploziji, ki je poškodovala tudi bližnje stanovanjske hiše, je bil uslužbenec podjetja ubit, 14 oseb (3 delavci in 11 gasilcev) pa ranjenih.
Hranilniki podjetja Bu-tangas so v središču vasi Paese. Kaže, da so delavci, ki so prišli v službo pred 8. uro, opazili, da iz ene od avtocistem uhaja plin. Začeli so pretakati hutan v hranilnik in obvestili gasilce, ki so prihiteli z nekaj vozili. Morda je bil prav hiter poseg gasilcev eden od razlogov, da se je
butan vnel. Ker je težji od zraka, butan ostaja pri tleh. Vnel in eksplodiral naj bi zaradi razbeljenega motorja tovornjaka, s katerim so gasilci prihiteli na pomoč.
Zaradi ekplozije v podjetju je policija izpraznila vsa stanovanjska poslopja do razdalje 500 metrov (ljudje bodo orali prespati v hotelih ali pri sorodnikih), promet na progi Treviso-Vicenza je bil dalj časa prekinjen in tudi cesta je bila zaprta za promet. »Skladišče« plina v Paeseju sodi med tiste obrate, ki so jih označili kot zelo nevarne. Prav zaradi tega si je občinska uprava prizadevala, da bi obrat premestili izven vasi, daleč od stanovanjskih hiš. Toda birokratski za-pletljaji so to preprečiti.
Razdejanje v obratu po eksploziji butana (Telefoto Ap)
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA / MEDTEM KO SE PREISKAVA NADALJUJE
Delničarji pripravljeni na dokapitalizacijo
TRST - Preiskava v Tržaški kreditni banki, predvsem pa njen obseg in metoda so močno odjeknile v vsej javnosti, in ne samo v slovenski. Se posebno v vseh krogih manjšine je bila včeraj osrednja tema pogovorov obisk fi-nancarjev v prostorih kreditnega zavoda v Ul. Filzi, na domovih in po pisarnah številnih upraviteljev, delničarjev in podjetij: pri nekaterih zaradi suma o ponarejanju poslovnih obračunov v letih od 1992 do 1995 (jamstveno obvestilo je prejelo 18 oseb), pri drugih pa zaradi njihovih stikov z banko. In to ravno na dan pred napovedanim sestankom slovenskih delničarjev v zvezi z dokapitalizacijo banke.
Zborovanje slovenskih delničarjev je bilo ob dobri udeležbi sinoči v gledališču Prešeren v Boljuncu, na katerem je tekla beseda o vseh dogajanjih okrog banke. Iz razprave je izšla velika zavzetost za ohranitev slovenskega lastništva banke, o čemer priča tudi sklep, da bodo slovenski delničarji zbrali potrebna sredstva za dokapitalizacijo zavoda. Podrobneje bomo o
zaključkih srečanja poročali	v
prihodnjih dneh.
Finančni stražniki so včeraj nadaljevali preglede pri nekaterih preiskovanih osebah, na sedežu banke so zbrali še nekaj dokumentacije o delovanju v preteklih letih, začeli pa so tudi preverjanje dokumentov, ki so jih zasegli med četrtkovimi hišnimi preiska-
vami. Niso pa več vztrajali pri zahtevi, da bi takoj preverili vse varnostne skrinjice: proti temu se je že predvčerajšnjim uprlo	vodstvo
Tržaške kreditne banke, ki ni dovolilo neupravičenih pregledov varnostnih skrinjic strank. Namestnik državnega pravdnika De Nicolo je včeraj povedal, da skupaj z davčno po-
licijo in odvetniki banke proučujejo možnost, da bi omejili ukrep, ki se nanaša prav na problem varnostnih skrinjic: zavedajo se, je nadaljeval, da gre pri tem za ugled banke in nikakor nočejo, da bi prihajalo do nepotrebne škode. Pristavil je še, da bodo prvi šli na roko banki, če bo iznesla kakšen problem. Glede same
preiskave pa trenutno ni novosti, kar je tudi razumljivo. Zasežene dokumentacije se je nabralo za celo grmado, sedaj morajo proučiti, kaj lahko pride v poštev, ostalo, vsaj polovico vsega materiala, bodo vrnili lastnikom. Za to bodo potrebovali približno teden dni, približno mesec pa za podrobnejšo preučitev ostalega.
Dežele s posebnim statutom proti reformi
TRST - Predsedniki deželnih svetov dežel s posebnim statutom so zaskrbljeni zaradi teženj, da bi postopno odpravili statute o posebnosti. Prav zaradi tega so se na vabilo predsednika deželnega sveta Furlani) e-Julijske krajine Gian-carla Cmderja zbrali včeraj v Trstu.
Poleg gostitelja so bili prisotni predsedniki deželnih svetov Doline Aoste Francesco Stevenin, predsednik Triden-tinske-Južne Tirolske Carlo Alessan-drini in podpredsednica bocenskega pokrajinskega sveta Alessandra Zendon. Vsi so ocenili, da predlog ustavne reforme, ki so ga pripravili predsedniki italijanskih dežel ne ustreza potrebam dežel s posebnim statutm, obenem pa so dodali, da deželni sveti zahtevajo svoj prostor, ki bo avtonomen od političnega prostora deželnih vlad. Na sestanku so se dogovorili tudi za stalne medsebojne stike in za skupen nastop v obrambo avtonomije že na prihodnjem srečanju predsednikov dežel, ki bo drugi teden v Benetkah. Ob tej priložnosti bo stališče dežel s posebnim statutom orisal predstavnikom drugih dežel prav predsednik deželnega sveta FJKCruder.
SSkbo
podprta
sen.
Darka
Bratino
GORICA - V četrtek sta se v Gorici srečala senator Darko Bratina in delegacija deželnega vodstva Slovenske skupnosti. Senator Bratina bo na aprilskih predčasnih parlamentarnih volitvah kandidiral v 2. senatnem okrožju v Furlaniji-Julijski krajini na listi Oljke. SSk, ki je sestavni del levosredinskega zavezništva, ga bo v volilni kampanji odločno podprla in mu bo v času parlamentarnega mandata nudila sodelovanje in oporo.
V tem sklopu je senator Bratina izjavil: 1. da bo v najkrajšem možnem roku predložil v senatu s čim širšo parlamentarno podporo predlog o celoviti zaščiti slovenske manjšine, in to na podlagi popravljenega dosedanjega skupnega besedila na osnovi konsenza vseh komponent slovenske manjšine v Italiji in torej tudi v sporazumu s SSk; 2. da se bo v okviru ustavnih in volilnih reform odločno zavzel, da bi se, upoštevajoč manjšinski status, zagotovila izvolitev Slovencev v parlament, v deželni svet in v krajevne uprave; 3. da bo vzdrževal redne in tesne stike tudi s SSk glede parlamentarnega dela, pri čemer prihaja v poštev tudi tehnična pomoč (uradi, osebje) za izboljšanje stikov z vo-lilci.
Preprečili izkoriščanje in zmešnjavo pri odgovornostih
Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je glede preiskave v TKB, v katero so bile vpletene tudi druge gospodarsko-finančne dejavnosti manjšine, v tiskovnem sporočilu zapisal, da nima razloga, da bi sodil, zakaj so jo izvedli sedaj in na tak način in je izrazil zaupanje v delo sodstva in finančne straže. Preiskave pa sovpadajo prav s predvečerom skupščine delničarjev, kar bi lahko negativno pogojevalo obvezo, ki so jo prav delničarji sprejeli v dokaj težkem trenutku, ki ga preživlja denarni zavod. Zato izraža upanje, da ne bo kdo skušal primer izkoristiti in instrumentalno udariti po manjšini kot taki na splošni politični ravni. Jezikovna manjšina, pravi še Budin, je izpostavljen in šibak subjekt in za ohranitev svoje identitete potrebuje primerne instrumente in pravice, med katere sodi tudi tista, s katero se kot subjekt uveljavlja tudi na
gospodarsko-finančnem področju. Prav zato si moramo prizadevati, zaključuje Budin, da preprečimo vsakršno instrumentalizacijo in ne dopustimo nobene zmešnjave med morebitnimi odgovornostmi posameznikov ter naravo TKB kot bančnega zavoda, ki sodi v okvir slovenske manjšine v Italiji.
Giorgio Uboni, glavni tajnik sindikata FISAC CGIL (Federazio-ne Italiana Sindacale Lavoratori Assicurazioni Credito) je v tiskovnem sporočilu podčrtal, da težavni položaj v TKB zbuja veliko zaskrbljenost med delavci in v sindikatu. TKB, pravi Uboni, je izraz slovenske manjšine in kulturno, gospodarsko ter zaposlitveno bogastvo manjšine morajo demokratične sile v mestu odločno braniti, ne glede na sodne peripetije, ki naj gredo svojo pot, a jih ne smemo instrumentalizirati v druge namene. Banka mora prav zaradi svoje zakoreninjenosti na ozemlju
ohraniti svojo identiteto, ki ji omogoča vlogo privilegiranega sogovornika v svojem delokrogu, tako v Italiji kot na tujem tržišču, posebno v državah nekdanje Jugoslavije. V podporo takemu stališču, čeprav za delničarje predstavlja finančno breme, lahko navedemo podatek, da bruto dobiček za leto 1995 (15, 8 milijarde) priča o zelo dobrem položaju podjetja, ki ga je izničil omejen obseg neizterljivih terjatev, iz česar izvirata izguba v proračunu in sodna preiskava. Iz teh razlogov, ki jih potrjujejo neizpodbitni podatki, dodaja Uboni, delavci in sindikat izražajo upanje, da bodo čimprej premostili sedanje težave s pomembno dokapitalizacijo, kar bi po eni strani omogočilo, da zavod ostane v slovenskih rokah, po drugi pa da izvede vse tiste investicije, ki so potrebne za ohranitev in izboljšanje položaja banke na tržišču.
TRST / URADNO ODPRTJE MEDNARODNEGA SEDE2A
Nov informacijski in dokumentarni center za koordinacijo Srednjeevropske pobude
V ospredju vprašanje sodelovanja pri obnovitvi od vojne prizadete Bosne in Hercegovine
TRST - Informacijski in dokumentacijski center Srednjeevropske pobude (CEI - Central European Ini-tiative) je včeraj tudi formalno zaživel v Trstu: v poslopju v Ul. Genova 9 so predali namenu prenovljene prostore, v katerih bo odslej deloval center, ki se bo ukvarjal predvsem z okvirjanjem in koordinacijo raznih dejavnosti te mednarodne organizacije, in bo torej praktično odigraval vlogo organizacijskega tajništva Srednjeevropske pobude. Po odprtju sedeža je bilo včeraj v Trstu tudi srečanje med parlamentarnimi konferencami in vladnimi koordinacijami držav članic. Teh je deset in sicer Avstria (ki je turnusni predsednik Srednjeevropske pobude), Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna, Makedonija, Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska, »pred vrati« pa čakajo na vstop v CEI še Albanija, Bolgarija, Romunija, Ukrajina in Bela Rusija.
Tematika, ki je na srečanjih izstopila kot strateško najpomembnejši
element delovanja Srednjeevropske pobude v prihodnjem obdobju, je nedvomno obnovitev Bosne - ki je ustanovni član pobude - pa tudi od vojne prizadetih krajev na Hrvaškem: CEI in predvsem novi tržaški Informacijski in dokumentacijski center bodo posvetili največjo pozornost načrtom za obnovitev in za razvoj teh krajev in nudili, tudi glede na omejeno avtonomno finančno sposobnost organizacije, predvsem tehnologijo, načrtovalno sposobnost in sodelovanje specialistov. Vsekakor, so včeraj poudarili, je ravno CEI posredovala prvi konkretni prispevek milijarde lir za obnovitev sarajevskega letališča: sicer relativno majhen znesek je vendar prvi konkretni prispevek, ki so ga dodelili med tolikimi, ki so jih z najrazličnejših strani obljubili.
Uradno svečanost na sedežu tržaške Trgovinske zbornice in nato srečanja na vrhu so se udeležili visoki predstavniki držav članic: naj omenimo podtajnico avstrijskega
zunanjega ministrstva Benito Ferre-ro VValdnerjevo, ki je turnusna predsednica Srednjeevropske pobude, italijanskega podtajnika za zunanje zadeve Luigija Vittoria Ferra-risa, predsednika italijanskega parlamentarnega odbora za mednarodne odnose sen. Darka Bratino, koordinatorko Republike Slovenije za odnose s CEI Dragoljubo Benčino. Gostitelja srečanja, Furlanijo-Julij-sko krajino, je zastopal predsednik odbora Sergio Ceccotti, ki je orisal odprtost dežele do mednarodnega sodelovanja, kot dokazuje dejstvo, da je bila Fur lani j a-Juli j ska krajina med pobudnicami Delovne skupnosti Alpe-Adria, ki je predhodnica sedanje Srednjeevropske pobude. Direktor centra, avstrijski ambasador Paul Harting pa je izrazil prepričanje, da bo Trst zaradi svoje edinstvene kulturne in zgodovinske dediščine primeren sedež za tako evropsko pobudo, v okviru katere bosta delovala tudi koordinaciji trgovinskih zbornic ;n prevozov.
Uradna slovesnost predaje novega centra na sedežu Trgovinske zbornice (foto KROMA)
AVSTRIJA / PREDLOGI NOVEGA ZAKONA ZA MANJŠINE
Reforma razdvaja tudi gradiščanske Hrvate
Predstavniki hrvaškega kulturnega društva zdaj podpirajo predlog CAN, ki so ga še pred 14 dnevi odklanjali
JUt/nnAi izfrrefe/ilorSfA
DUNAJ/2ELEZNO -Zakonski predlog Centra avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) o novem temeljnem zakonu za avstrijske manjšine -le-ta med drugim predvideva ustanovitev t. i. etničnih (narodnostnih) zbornic in uvedbo zajamčenega manjšinskega mandata v zakonodajnih telesih - tudi na Gradiščanskem daje povod za vroCe debate.
Čeprav so namreč na zadnji seji narodnostnega sosveta za gradiščanske Hrvate pri Uradu zveznega kanclerja 22. februarja letos zastopniki vseh narodnostnih organizacij gradiščanskih Hrvatov, političnih strank in Cerkve soglasno odklonili zakonski predlog CAN-a in podprli »gradiščansko integracijsko pot«, torej politično integracijo manjšine, so se isti trije Člani sosveta iz vrst Hrvaškega kulturnega društva na GradiCanskem (HKD) zdaj distancirali od svojega glasovanja na omenjeni seji sosveta. S pismom z dne 7. marca, naslovljenem na oba i predsednika poslanskih klubov vladnih strank v avstrijskem parlamentu Kostelki (SPO) in Kholu (ČVP), isti trije elani zdaj poudarjajo, da »vsebinsko popolnoma podpirajo zakonski osnutek Centra avstrijskih narodnosti«. Kaj jih je privedlo do tega, da podprejo zakonski osnutek, ki so ga so pred 14 dnevi še odklanjali, v pismu ni utemeljeno, zato pa je še dodano, da naenkrat odklanjajo tudi zakonski predlog SPO in ČVP, ki predvideva krepitev pri-
stojnosti sosvetov in uvedbo (stalne) Konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov vseh avstrijskih manjšin.
Predsednik sosveta za Hrvate, Leo Radakovič, ta »zasuk elanov HKD v sosvetu za 180 stopinj« v pogovoru z našim listom zaenkrat ni hotel komentirati. Dejal je le, da bo pred parlamentarno avdicijo o reformi manjšinske zakonodaje 21. marca na Dunaju še govoril s Člani HKD-ja, ki so pismo na-
pisali dan navrh, ko se je v Železnem pojavil predsednik Centra avstrijskih narodnosti, koroški Slovenec Karel Smolle.
Kot znano, se je razprava o reformi zakona o narodnostnih skupinah začetek tega tedna tudi v sosvetu za koroške Slovence končala z nesoglasjem - vsi štirje elani Narodnega sveta koroških Slovencev so zapustili sejo, ker pri ostalih elanih sosveta (ZSO, socialdemokrati, ljudska stranka in tudi zastopnik
Cerkve) niso prodrli s svojim predlogom. Vsi ostali člani sosveta so namreč podprli zakonski osnutek, ki predvideva krepitev pristojnosti sosvetov in uvedbo ustavnega določila, v katerem se Avstrija priznava k svoji zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti. Isti sklep so že prej spejeli tudi sosveti za Madžare na Gradiščanskem, ter Cehov in Slovakov na Dunaju.
Ivan Lukan
Dolina, 1951
Kadar se v cerkvi poje nova maša, je to sla\je za celo vas. V tako velikem številu so
se DolinCani zbrali ob novomašniku Mariju Lo\rihi.	Foto last: Zorko Giorgi
r AVSTRIJA / MADŽARSKA NARODNA SKUPNOST
Za lastno identiteto v Evropi regij
Dr. Deak novi predsednik Zveze madžarskih društev in organizacij v Avstriji
DUNAJ - Zveza madžarskih društev in organizacij v Avstriji (Ausztriai Magyar Egyesuletek Es Szervezetek Kdzponti Szovetsege) je na svojem rednem obenem zboru poleg poročila o svojem delovanju predstavila tudi perspektive za bodoče delovanje te narodnostne organizacije, ki ima sicer svoj glavni sedež na Dunaju, povezuje pa madžarske kulturne, cerkvene in znanstvene ustanove po domala vsej Avstriji. Hkrati je za novega predsednika zveze bil izvoljen dr. Deak, ki je napovedal, da bo madžarska manjšina sodelovala na jubilejni proslavi »1000 let Avstrije - 1100 let madžarske naselitve« v Zgornji Borti (Obervvart) na Gradiščanskem, ki naj služi tako utrjevanju madžarske narodne identitete kot krepitvi sožitja Madžarov in Avstrijcev drugih narodnosti in jezikov.
Delegati občnega zbora so s soglasnim sklepom sprejeli
nadalje deklaracijo, v kateri je poudarjeno, da je Avstrija »domovina tako avtohtonih kot tudi priseljenih Madžarov«. V deklaraciji je tudi poudarjeno, da so Madžari v Avstriji »hkrati del madžarskega naroda in imajo dvojno identiteto«. Za bodočnost srednjeevropskega prostora pa lahko narodi Avstrije in Madžarske lahko mnogo doprinesejo, »Ce ohranijo inte-retnicno in kulturno raznolikost, ki ima svoje korenine v skupni zgodovini.« Nadalje se Zveza madžarskih društev in organizacij v deklaraciji »priznava k Evropi regij, v katerih se narodi in narodnosti lahko prosto razvijajo v duhu demokratičnega pluralizma - ne glede na državne meje ter na osnovi medsebojnega spoštovanja in razumevanja.«
Slovesna deklaracija je naslovljena na avstrijsko javnost; vanjo pa je vključenih tudi nekaj zahtev, ki so za obstoj
vsake narodne skupnosti življenjskega pomena, kot so to šolstvo, mediji, izobraževanje, itd.
Novi predsednik Deak pa je v svojem govoru podprl tudi predlog vladnih strank, ki predvideva reformo zakona o narodnostnih skupinah v obliki krepitve narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja. Pozdravil je tudi načrtovano ustanovitev stalne Konference vseh predsednikov in podpredsednikov narodnostnih sosvetov, »ki naj se čimprej uresniči«.
Na obenem zboru Zveze madžarskih društev in organizacij v Avstriji je bilo slišati tudi mnogo kritičnih besed glede delovanja in nastopanja Centra avstrijskih narodnosti (CAN). Poudarjeno je bilo, da CAN zastopa le majhno število narodnostnih organizacij in zato tudi ne more natopati v javnosti kot organizacia, ki zastopa avstrijske narodnosti.
LL.
NUKLEARKA KRŠKO / REFERENDUM
Dežela Koroška bo finančno podprta kampanjo za zaprtje JE
CELOVEC - Dežela Koroška bo finančno podprla referendumsko kampanjo za zaprtje jedrske elektrarne Krško v Sloveniji. To je včeraj sklenil kolegij koroške deželne vlade pod predsedstvom deželnega glavarja Zernatta. Sklenil je sprostitev zaenkrat 300.000 šilingov iz deželnega proračuna, denar pa bo namenjen podpori akcijam Delovnega krožka Krško ter mednarodnih organizaciji za zaščito okolja Global 2000 in Greenpeace.
Deželni glavar Zernatto je po seji koroške deželne vlade še poudaril, da bo dežela Koroška za podporo akcij za zaprtje jedrske elektrarne v Krškem dala na razpolago še dodatnih 200.000 šilingov. S tem v zvezi je še poudaril, da podpora kampanje za zaprtje nuklearke Krško nikakor ne pomeni vmešavanje v notranjeslovenske zadeve, kot to nekateri poudarjajo. Morebitna nesreča bi namreč imela tudi posledice izven meja Slovenije, je poudaril koroški deželni glavar in dodal, da bi moral biti cilj vseh politikov, da v srednji Evropi nastaja območje, na kate-
rem ne bodo več obratovale jedrske elektrarne.
Podpora koroške deželne vlade pa je treba videti tudi v luči, da omenjene organizacije za varstvo okolja poiščejo sredstva in poti, ki bi Sloveniji olajšali Cimprej izstopiti iz jedrske energije, (il)
Nedeljske Stezice o ustvarjalnosti v beneškem narečju
Nedeljske "Stezice” bodo posvečene ustvarjalnosti v beneškem narečju. Gostje voditeljice Martine Kafol bodo pesnica Marina Cemetig, pesnik Luciana Chiabudini in Aldo Clodig. Med oddajo bo govora o delovanju Beneškega gledališča, ki že dvajset let uprizarja igre v narečju, o Senjamu beneške pesmi in nasploh o ohranjevanju in razvoju narečja v Benečiji. Oddaja bo v živo v nedeljo na TV Koper ob 18. uri, ponovitev pa bo na TV Slovenija 1 v petek ob 16.20.
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA NA OSNOVI ZAKONA 46
Finančni prispevki Dežele slovenskim kulturnim organizacijam za leto 1995
TRST - Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je včeraj sprejel sklep o porazdelitvi deželnih finančnih prispevkov slovenskim kulturnim organizacijam po zakonu za kulturne dejavnosti št. 46 iz leta 1991. Predlog je izdalala deželna komisija za kulturo na podlagi neobvezujočega mnenja posebne komisije slovenskih predstavnikov, ki se je sestala šele februarja. Gre seveda za prispevke za leto 1995, kar pomeni, da gre tudi tokrat za veliko zamudo pri porazdeljevanju prispevkov. Eden od razlogov za te zamude je tudi pomanjkanje osebja v uradih, ki se s temi stvarmi ukvarjajo, zaradi Cesar bi bilo potrebno, da bi deželna uprava v prihodnje ukrepala tudi na tem področju.
Posebej naj poudarimo, da morajo vse kulturne organizacije, ki bodo deležne prispevka za leto 1995, najkasneje do 31. marca predložiti ustrezno dokumentacijo obračunov. Denarna nakazila so razporejena v tri poglavja. Pod Črko C gre za prispevke za glasbene, gledališke in kinematografske dejavnosti, pod Črko I za humanistično znanstvene dejavnosti, pod Črko L pa za mednarodne kulturne izmenjave.
Seznam društev in organizacij, ki prejmejo prispevke po členu 2, o ds. 1, Črka c:
Radijski oder (TS) 9.000.000 lir,
Glasbeno združenje Gallus Con-sort (TS) 2.000.000, Slovensko kulturno društvo Tabor (TS)
2.000.	000,	SKD Primorec
1.000.	000, Slovenska prosveta (TS) 8.000.000, Svet slovenskih organizacij (TS) 14.000.000 Glasbena matica (TS) 10.000.000, Folklorna skupina S tu ledi (TS)
2.000.	000, Slovenska glasbena šo-
la (TS) 2.000.000, Godalni kvartet Glasbena matica (TS) 1.000.000, Kinoatelje (GO) 16.000.000, Kulturni dom (GO) 8.000.000, Katoliško kulturno društvo Mirko Filej (GO) 2.000.000, Kulturno društvo Standrež (GO) 5.000.000, Slovenska katoliška kulturna zveza (GO)
6.000.	000, Zveza slovenskih kulturnih društev (GO) 8.000.000, Beneško gledališče (Videm)
4.000.	000, Skupno znašajo prispevki 100.000.000 lir.
Prispevki po Členu 2, ods. 1, črkal:
Sklad Mitja Cuk (TS) 1.500.000 lir. Krožek Virgil Scek (TS)
6.000.	000, SKD Tabor (TS)
13.000.	000, Fotokrožek Trst 80 (TS) 2.000.000, SKD Lonjer Kati-nara (TS) 2.000.000, Slovenski klub (TS) 3.000.000, Slovenska prosveta (TS) 54.000.000, Slovenska gospodarsko prosvetna zveza (TS) 4.000.000, Slavistično društ-
vo (TS) 5.000.000, Fotoklub Skupina 75 (GO) 2.000.000, Slovensko kulturno rekreacijsko društvo Jadro (GO) 3.000.000, Kinoatelje (GO) 12.500.000, Kulturni dom Gorica 36.000.000, Kulturno društvo Standrež (GO) 8.500.000, Kulturna zadruga Maja (GO)
2.000.	000, Slovenska kulturna katoliška zveza (GO) 52.000.000, Društvo Anton Gregorčič (GO)
3.000.	000, Kulturni krožek Ivan Trinko (UD) 6.000.000, Zveza žensk Benečije (UD) 2.500.000, Združenje umetnikov BeneCij (UD) 6.000.000, Studijski center Nediža (UD) 14.000.000, Kulturni krožek ReCan (UD) 5.000.000, Center za kulturne raziskave Bar-do (UD) 3.500.000, Rezijansko kulturno društvo Rozajanski dum (UD) 2.000.000. Skupaj
250.000.	000,lir.
Prispevki po Členu 2, ods. 1, Črka L:
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel (TS) 4.000.000, Radijski oder (TS) 4.000.000, Slovenska prosveta (TS) 6.000.000, Mladinski center Finžgarjev dom (TS)
2.000.	000, SKD Igo Gruden (TS)
1.500.000,	Svet slovenskih organizacij (TS) 31.000.000, Glasbena matica (TS) 7.000.000, Slovenska glasbena šola (TS) 2.000.000, Slovensko stalno gledališče (TS)
50.000.	000, Kinoatelje (GO)
36.000.	000, Kulturni dom Gorica
10.000.	000, SKKD F. B. Sedej (GO) 16.000.000. Kulturno društvo Standrež (GO) 4.000.000, Kulturna zadruga Maja (GO)
2.000.	000, Slovenska katoliška kulturna zveza (GO) 5.000.000, Zveza slovenskih kulturnih društev (GO) 6.500.000, Kulturni krožek Ivan Trinko (UD)
4.500.000,	Združenje umetnikov Benečije (UD) 3.500.000, Studijski center Nediža (UD) 5.000.000. Skupno 200.000.000 lir.
VOLITVE / ZA PRVO (MESTNO) PARLAMENTARNO OKROŽJE
KOLEGIJ RAVNATELJEV SLOVENSKIH ŠOL
Zavezništvo Oljke 0 racionalizaciji še brez kandidata šolske mreže
Favarefto odklonih Gillerija odklanjajo: morda Barbo?
Stališče ob odgovoru ministra za šolstvo
Časa je samo še do ponedeljka zveCer, ko bodo ob 20. uri na tržaški sodniji zaprli register volilnih list, ki so jih predstavili za skorajšnje volitve. Kljub temu, da se čas izteka, niso še razjasnili osrednjega vprašanja kandidatur v okviru levosredinskega zavezništva. Medtem ko sta že določeni dve imeni - novinar Paolo Rumiz za 2. parlamentarno okrožje (predmestje in okolica) ter kardiolog Fulvio Camerini za senat -ni še določeno, kdo bo kandidat v prvem, to je v okrožju mestnega središča. V okviru vsedržavne porazdelitve kandidatur Trst »pripada« Dinijevi listi in v tem okviru »novi« stranki italijanskih socialistov SI, katerih tržaški zastopnik Roberto De Gioia je predlagal Rimski koordinaciji ime prof. Alessandra Gillerija potem, ko kandidature ni sprejel Tito Favaretto, zna-
ni predsednik inštituta za sodelonje z Vzhodno Evrpo Isdee. V okviru tržaške Oljke pa Giherijeva kandidatura ni prodrla, nasprotno, povzročila je veliko negodovanje, iz katerega se je včeraj popoldne porodil protipredlog, naj bi za skupnega kandidata določili predsednika Achja Tarcisia Balba.
Medtem pa je na desni vse že določeno: v središčnem parlamentamnem okrožju bo nastopil Roberto Menia (Nacionalno zavezništvo), v okoliškem pa Gualberto Niccolini, za senatorsko mesto se bo potegoval melonarski veljak Giulio Camber, dosedanjo poslanko Marucci Vasco-novo pa so »preusmerhi« v furlansko okrožje.
Slovenska skupnost poziva slovenske volilne upravičence 2. tržaškega okrožja (predmestje in oko-hca), naj podprejo s podpi-
som kandidata Paola Rumi-za. Podpise bodo zbirali danes od 10. do 20. ure na sedežu Ljudske stranke v Palači Diana na Trgu S. Gio-vanni.
Stranka komunistične prenove bo danes zbirala podpise na Stari Mitnici od 16. ure do 19.30, sicer pa tudi na pokrajinskem se-
dežu stranke v Ul.Taraboc-chia 3 in v sekcijah. Podpise zbirajo tudi za prvo poslansko volilno okrožje »iz previdnosti«, kot piše v sporočilu SKP, če se ne bi domenili z zavezništvom Oljke za sprejemljivega kandidata in bi v tem primeru komunisti predstavili lastnega kandidata.
Predstavniki Kolegija ravnateljev slovenskih šol Ksenija Dobrila, Marjan Kravos in Tomaž Simčič so izdali tiskovno sporočilo v zvezi z racionah-zacijo šolske mreže in z odgovorom ministra za šolstvo Giancarla Lombardija.
Zakon o »racionalizaciji« šolske mreže in ustrezni ministrski odloki, je rečeno v sporočilu, iz leta v leto nalagajo pokrajinskim šolskim uradom, na podlagi vnaprej določenih parametrov, izdelavo načrtov o krčenju števila zavodov z združevanjem, spojitvijo ali ukinitvijo posameznih šol.
Ni težko razumeti, da so na podlagi številčnih parametrov v tržaški pokrajini prav šole slovenske manjšine potencialno najbolj izpostavljene morebitnim »racionalizacij-skim« ukrepom.
Zato je slovenska manjšina ugodno sprejela stališče, ki ga je 9. februarja letos iznesel minister za šolstvo Giancarlo Lombardi. Stališče vsaj delno osvaja to, kar so trdili politični in sindikalni predstavniki ter tudi šolski operaterji slovenskega jezika, in sicer, da pri racionalizaciji šolske mreže »obveznosti o varstvu prebivalstva slovenskega jezika v zadostni meri dopuščajo izjeme pri splošnih kriterijih.« Čeprav je potrdil potrebo po splošni preureditvi šolske mreže, je minister tudi drugje v svojem pismu nakazal možnost, da glede manjšine razširijo ponudbo na vzgojnem področju.
Prav zaradi tako odprtega gledanja zbujajo veliko dvomov predlogi, ki jih je
Zborovanje v Boljuncu
Po uspešnem večera, ko so o vprašanju manjšin v Evropi spregovorili Tomizza, Vocci, Palčič, Susič in Gangale, se krajevni Prodijev odbor za dolinsko občino spet pojavlja v javnosti, tokrat s srečanjem na aktualno temo predvolilne kampanije. Vabilo velja za ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 v mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Od nedavne ustanovitve do danes je odbor, ki je nastal z imenom Morje-Kras, vzpostavil dobre stike s pokrajinskim vodstvom Prodijevega gibanja. Po nedeljskem shodu v gledališču Miela so sedaj na vrsti priprave na vsedržavno zborovanje, ki bo prihodnji konec tedna v Milanu. Na ponedeljkovem srečanju, na katerega so vabljeni vsi prijatelji
........ "	‘	redju
imi
volitvami.	(dam)
HOTEL-PUCHI P’AOSTA / JAMSTVO DRU2BE ZA DELOVNA MESTAh
Hotel odprt le za nočitve
Hotel Duchi D’Aosta je po več mesecih ponovno odprt, zaenkrat pa le za prenočitve. Upravitelji sicer upajo, da bo tudi restavracija začela obratovati v najkrajšem času in da se bo tako na svoja delovna mesta lahko vrnilo osebje, ki je bilo zadolženo za te storitve. Vse tiste uslužbence, ki so bili odpuščeni 23. decembra lani, je upravitelj družbe Gilberto Benvenuti že kon-taktiral; nekateri so za turistično sezono začasno zaposleni v hotelu Riviera, družba pa je vsekakor zagotovila, da se bodo vsi vrnili na delovna mesta, ki so jih opravlajh pred zaprtjem.
Celotna zadeva pa se še ni
dokončno zaključila; Adriana Me-rola, članica tajništva Filcams Cgil poudarja, da bodo sindikalni predstavniki zahtevali srečanje z Združenjem industrijcev in z novimi upravitelji, da bi se dogovorih o prihodnosti podjetja.
Združenje industrijcev tržaške pokrajine pa je z velikim zadovoljstvom sprejelo ponovno odprtje hotela Ducbi D'Aosta. Združenje si je namreč več mesecev prizadevalo, da bi pripomoglo k hitri rešitvi vrste problemov, ki so občutno pogoj evah možnosti za začetek nove hotelske dejavnosti v zgodovinskem sedežu v središču mesta.
Skoraj nemogoča je bila namreč
jesenska perspektiva, ugotavljajo industrijci, po kateri naj bi z uravnovešenim in aktivnim'upravljanjem podjetja lahko ohranih tudi delovna mesta osebja, ki je bilo zaposleno s prejšnjimi upravitelji. Ponovno odprtje hotela, tudi ob razpoložljivosti in sodelovanju delavstva in sindikalnih organizacij, ki so tehtno prispevale za pozitivno rešitev problema - poudarja Združenje industrijcev v tiskovnem poročilu - pomeni, da je družba Magesta spoštovala obveze glede obnovitve obratovanja v tehnično najkrajšem času in še pred koncem nekaterih važnih del za prilagoditev strukture.
KONEC MESECA / KLJUB TEŽAVAM
TRAGEDIJA PRI FOSSALONU
Laboratorij imaginarija na tednu znanstvene kulture
Morilcu naložili 14 let ječe
Mladi Giorgione je bil obtožen namerne smrti bivše zaročenke
Laboratorij znanstvenega imaginarija (LIS) bo tudi letos sodeloval na že 6. »Tednu znanstvene kulture«, ki ga prirejata ministrstvo za univerze ter za znanstvene in tehnološke raziskave in šolsko ministrstvo. Kljub sedanjim hudim finančnim težavam je Laboratorij sprejel ministrsko povabilo in bo tako prispeval, da bo mesto spoznalo Muzej in njegove didaktične službe (v prvi vrsti prav tiste, ki jim grozi ukinitev). Letošnjo pobudo so včeraj na tiskovni konferenci predstavili predsednik Laboratorija prof. Paolo Budi-nich, občinska odbornica za šolstvo Maria Teresa Po-ropat in generalni tajnik velesejemske ustanove Gior-gio Dordoni.
Laboratorij bo odprt pet dni, od 23. do 27. t.m. od 16. do 19. ure ter v nedeljo 24. od 10. do 13. ter od 16. do Iti. ure. Vstop v Laboratorij (na razstavišču pri Montebellu) bo brezplačen, vzporedno pa bodo potekale tudi druge pobude.
Možno si bo ogledati napihnjeni planetarij Star-lab, laboratorij mikroskopije, kjer se lahko v živo raziskuje očarljivi svet mikroorganizmov, eksperimen-toteko s številnimi lažjimi eksperimenti za spoznavanje fizike in otroško znanstveno knjižnico; odprta pa bo tudi razstava-laboratorij »Preko ogledala« za spoznavanje geometrije s pomočjo ogledal. Obiskovalcem bo na razpolago osebje LIS, ki jih bo brezplačno vodilo po razstavi in laboratorijih.
V četrtek 28. pa bosta SISSA .in Laboratorij priredila okroglo mizo za višješolce pod naslovom »Planet znanosti: navodila za uporabo«, ki bo ob 9. uri v veliki dvorani Sissa v Ul. Beirut 2/4; po njej bo nagrajevanje zmagovalcev na deželnih tekmovanjih »Olii, iada fizike«.
Štirinajst let ječe in dosmrtna	prepoved
opravljanja javnih funckij: tako se glasi razsodba, ki jo je po več kot dvajsetih obravnavah in šestih urah posvetovanja izdalo tržaško porotno sodišče proti mlademu natakarju iz Gradeža Ugu Giorgioneju, ki je bil obtožen umora svoje bivše zaročenke Monice Maz-zolini. Sodišče mu je priznalo olajševalne okoliščine, kar pomeni, da so mu kazen zmanjšali za eno tretjino (kazen za namerni umor znaša 21 let). Ni pa sprejelo zahteve javnega tožilca, ki je vztrajal, da je bil umor premišljen: očitno so sodniki prišli do zaključka, da je bilo tragično dejanje, v katerem je izgubila življenje mlada Mazzoli-nijeva, namerno, vendar je dozorela šele usodnega 1. aprila predlanskim. Tistega dne je Giorgione s svojim terenskim vozilom po zgrešenem mane-
vru končal v vodni kanal pri Fossalonu, sam je izplaval in se rešil, dekle pa je utonilo. Zatem je odšel domov in se z drugim avtomobilom odpeljal proti Trstu ter si pri Vejni z izpušnimi plini skušal vzeti življenje. Rešili so ga karabinjerji, ki so tedaj šli mimo: bil je že v nezavesti.
Giorgionejeva zagovornika sta trdila, da je šlo za prometno nesrečo, med-
tem ko sta javni tožilec in odvetnik družine umrlega dekleta zagovarjala stališče, da je bilo dejanje namerno in premišljeno. Ves proces pa je slonel na indicih in sodišče
je očitno prišlo do zaključka, da zbrani dokazi potrjujejo Giorgio-nejevo krivdo, ne.opravičujejo pa stališča, da je vnaprej načrtno stregel po življenju bivše zaročenke.
Pomoč KZ za davčne prijave
Do konca marca morajo poravnati svoje davčne obveznosti vsi tisti, ki se v ta namen poslužujejo obrazca 730. Za izpolnitev davčne prijave je na razpolago tudi Kmečka zveza, ki razpolaga s svojo službo CAAF v sklopu Vsedržavne zveze kmetov.
Davčna prijava z obrazcem 730, ki jo izpolnijo v uradih Kmečke zveze, je ugodna, ker se z njo izognemo morebitnim napakam, sama prijava 730 pa je ugodna tudi zato, ker jamči za takojšnjo vračilo preplačanih davkov.
na pobudo Občine Trst glede »racionalizacije pri uporabi občinskih šolskih struktur« iznesla ekipa univerzitetnih izvedencev. V primeru, da bi napotke izvedencev uresničili, bi prišlo do pravega potresa pri slovenski šolski mreži. Iz dokumenta zlasti izhaja namera, da bi slovenske šolske ustanove odstranili iz centra v predmestje, kar je povsem nesprejemljivo, tudi zato, ker večina Slovencev živi v mestu. Čeprav omenjena študija ne predstavlja uradnega stališča, in čeprav so politični predstavniki Občine nemudoma nudili ustrezna zagotovila, je dokument zaskrbljujoč, saj dokazuje, da se na tehnični ravni večinoma postopa po računovodskih kriterijih in se ne upoštevajo kulturne in družbene realnosti na teritoriju, na katerem je šola lahko odločilnega pomena.
Kot je znano, so predstavniki slovenske šole doslej nasprotovali vsakršnemu načrtu krčenja šolske mreže v sloven-
skem jeziku. Razlog ni v tem, kot bi lahko kdo sklepal, da bi do skrajnosti branih domnevne privilegije. Nasprotno, so primeri, v katerih ohranitev sedanjega statusa predstavlja za slovenske otroke in družine vse kaj drugega kot privilegij. Glavni razlog, ki nam narekuje, da na noben način ne potrdimo nobenega »racionalizacijskega« načrta, je pomanjkanje jasnih in zanesljivih prav-nih in materialnih zagotovil glede kvalitete in dejanske funkcionalnosti šolske službe, ki jo ponujajo manjšini. Poleg tega, ker vsako od slovenskih šol ščitita Londonski memorandum in kasnejši osimski sporazum (člen 8), .se je treba v primeru morebitnega združevanja, spojitve ah ukinitve šol s slovenskim učnim jezikom držati postopkov, ki so nakazani v omenjenih sporazumih in ki predvidevajo, da je pred katerikoli ukrepom potreben predhodni dvostranski sporazum.
NOVICE
»Stavka v obratni smeri«
Mladi komunisti vabijo danes in jutri na vrt v Ul. Or-landini na Pončani, kjer bodo ob 9. uri manifestacija, s katero želijo" senzibilizirati javnost na vprašanje brezposelnosti. Pobuda se uokvirja v vsedržavno kampanjo o »socialno koristnih delih«, ki sloni na takoimenovani »stavki v obratni smeri«. Počistili bodo zanemarjeni vrt na Pončani in nato z občinsko upravo odprli spor, da bi ji prejeli pravično plačo za opravljeno delo. Namen pobude je predvsem opozoriti javnost, da obstajajo številne in za družbo potrebne službe, ki jih pristojni zanemarjajo in ki bi lahko nudile konkretne oportunosti za nova delovna mesta.
Z ANED v Mauthausen
Vsedržavno združenje bivših deportirancev v koncentracijska taborišča (ANED) prireja 5. maja poto-vanje-romanje v Mauthausen, kjer bo tradicionalna mednarodna manifestacija ob obletnici osvoboditve taborišča. Vse informacije so interesentom na razpolago na sedežu ANED v Ul. Crispi 3, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure.
Zasedanje IRRSAE o telematiki
V	sredo 20. trn. bo na Pomorski postaji 2. deželno zasedanje o načrtu »Komunicirati in telekomunici-rati - telematika v šolah«, ki ga prireja deželni institut IRRSAE. Institut namreč že več let deluje v deželi, da bi pospešil eksperimentacijo in širjenje didaktičnih izkušenj na področju novih komunikacisjkih in komunikativnih tehnologij v višjih srednjih šolah. Zasedanje se bo začelo ob 9. uri s pozdravom oblasti, ob 16.20 pa ga bo sklenila okrogla miza.
Sejem antikvariata
V	ulicah zgodovinskega mestnega jedra bo jutri od 9. do 20. ure semenj antikvariata. Zaradi tega bo na jutrijšnji dan prepovedano voziti in parkirati v naslednjih ulicah in trgih: v Ul. Malcanton, na Trgih Granatieri in Piazza Piccola, v Ulicah delle Becche-rie, del Pane, delle Ombrelle in del Ponte, na Trgu Piazza Vecchia, v Ul. dei Rettori in Ul. del Rosario.
Prilagoditi umike trgovin
Vsedržavno združenje komercialnih centrov na drobno (Anced) je na osnovi raziskave SWG izdelalo svoje stališče glede vprašanja urnikov trgovin. V njem predvsem ugotavlja, da je FJK v primerjavi s preostalim delom države v zelo šibkem položaju, ker v dežeh obstaja meja 44 tedenskih ur za trgovine na drobno, v državi pa kar 66. Obvezno ponedeljkovo zaprtje škoduje naši deželi predvsem zato, ker se kupci z onstran meje podajo v bližnji Venete, kjer so trgovine ob ponedeljkih odprte. Združenje komercialnih centrov zato predlaga, da se odpravi tedensko zaprtje trgovin in da se podaljša umik odprtja trgovin na vsaj 66 ur tedensko.
SKG2 IN SK / SREČANJE Z VODITELJI ZZP
Primorci ne glede
na mejo čutimo isto
Slovenija naj prepreči strankarske špekulacije
Četrtkovo srečanje z vodstvom Zveze za Primorsko, ki sta ga v Gregorčičevi dvorani v Trstu priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovenski klub, je dalo pojasnilo marsikakšnemu ugibanju ali dilemi o tem, zakaj je do te politične formacije sploh prišlo ter kakšni so njeni programi in ocene.
Voditelji Zveze za Primorsko, njen predsednik Lucijan Vuga, inženir in podjetnik iz Nove Gorice, glavni tajnik Marjan Suša, v zamejstvu že dolgo poznani kulturni delavec, direktor kulturnega doma v Sežani, ter podpredsednik Branko Mahne, kemik in direktor Marine v Izoli, so s svojimi jasnimi izvajanji ustvarili kar naravno sozvočje s publiko.
To je bila tudi najboljša potrditev njihove izhodiščne ugotovitve, da smo Primorci na obeh straneh meje eni in isti ljudje z na moč sorodno miselnostjo in pogledi, ki jih je krojila zgodovina. Od tod tudi trdna protifašistična zavest in strnjen upor proti okupatorjem, v katerem so bili le redki pojavi izdajstva in kolaboracije. Usoda, ki je Primorce postavila v položaj zrcalne prisotnosti vzdolž celotne meje med Italijo in Slovenijo, pa je po ocenah voditeljev ZZP tudi podlaga za sedanjost in še zlasti prihodnost v znamenju sožitja, upoštevanja pravic narodnih manjšin in krepitve blagostanja ljudi s posluhom za njihove dejanske življenjske potrebe.
KRIŽ / ŠOLI IGO GRUDEN IN ANTON ŠIBELJA-STJENKA
Lucijan Vuga (Foto Balbi/KROMA)
Vuga, Suša in Mahne so se zavzeli za živo, dinamično gospodarsko in kulturno življenje ob meji, nastanek Zveze pa so obrazložili kot popolnoma naravno reakcijo ljudi na težnje po koncentraciji dogajanja in odločanja v en sam republiški center (Ljubljano), ki so se kmalu po osamosvojitvi Slovenije Zal pokazale kot trajnejša oblika obnašanja nove države. Zveza za Primorsko države nikakor ne želi razbijati, kajti enotnost Slovenije je po ocenah Zveze še kako potrebna, vendar je ni mogoče učinkovito izvajati brez upravne decentralizacije, v kateri bo država bliže ljudem in bodo imele pokrajine več možnosti za soodločanje.
Povsem trezne, reali-
stične in razumske programske usmeritve torej. Zveza za Primorsko želi vlagati čimveč energij v načrtovanje bodočnosti in v tem smislu v slovenski politiki odklanja prenapetosti in medsebojna obračunavanja, kajti tragičnih trenutkov je bilo v preteklosti že preveč. Vuga, Mahne in Suša so na srečanju tudi povedali, da je odnos do manjšine že ob samem nastajanju ZZP programsko opredelil njeno usmeritev, stranka pa ob tem jasno postavlja pogoj, naj bo manjšina subjekt, slovenska država pa je odgovorna za to, da prepreči strankarske špekulacije in ideološka razdvajanja, ki niso nič drugega kot zabloda, ob kateri so se v življenju manjšine že pokazale zelo škodljive posledice.
Dan slovenske kulture z nastopom dveh šol
Važnost stikov no področju s skupno identiteto
Včeraj dopoldne je bila v prostorih doma Albert Sirk v Križu lepa proslava, ki sta jo oblikovali dve sosednji šoli, Igo Gruden iz Nabrežine in Križa ter Anton Si-belja-Stjenka iz Komna. Obe šoli sta na ta način proslavili Dan slovenske kulture; dijaki so oblikovali program, ki je bil sestavljen iz glasbenih in recitatorskih točk. Misli ob Dnevu kulture je podala odbornica za šolstvo devinsko-nabrežinske občine prof. Vera Tuta Ban, ki je izrazila posebno zadovoljstvo, da prihaja do stikov na področju, ki ima skupno preteklost in identiteto, a kjer so bile vezi in poti nasilno pretrgane z državno mejo.
Pred proslavo so si mladi gostje iz Komna ogledali izvir Timava v Stivanu in nabrežinske kamnolome, ki so bili zanje še posebno zanimivi, ker so se pred nedavnim ukvarjali z raziskavo o kraškem kamnu in kamnolomih.
DIJAŠKI DOM / VČERAJ DOPOLDNE
Čarodej obiskal malčke
ZSKD / PREGLED DEJAVNOSTI - V NEDELJO PRIMORSKA POJE V TREBČAH
Ob mdih vetrovih tudi uspehi
V sredo je bila redna seja predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev, na kateri so člani razpravljali o sedanjem delovanju organizacije in o njenih načrtih. Pozitivno so ocenili Prešernove proslave, ki so naletele med občinstvom na lep odziv. Osrednje proslave v Trstu, Gorici in Benečiji bo potrebno za boljše delo načrtovati prej, saj so se organizatorji doslej lotili dela, ko je pričela pihati zimska burja. Veliko je prijavljenih ljudi in zborov za drugo množično prireditev, ki se dogaja na pragu pomladi, in sicer za Primorsko poje. Pevsko revijo spremlja že leta vrsta pomislekov, dejstvo pa je, da so ljudje osvojili njene osnovne vrednote in ji ostali zvesti. Tradicionalna formula se izkazuje kot najuspešnejša. Na naši strani meje bo prva revija v nedeljo v
Trebčah, krog nastopov se bo zaključil 14. aprila na Trbižu. Poleg domačih bodo nastopili zbori iz Slovenije in Avstrije.
Člani deželnega predsedstva Zveze so spregovorili tudi o sedanjem manjšinskem trenutku. Zabeležili so več težav, ki so sad ne vedno racionalne politične konkurence v sami manjšini. Zveza zagovarja strpno soočanje med različno mislečimi, zaveda pa se, da so tako pri nas kot v Sloveniji ljudje in skupine, ki jim politika pomeni predvsem obračun z nasprotnikom. O dobri volji je treba pri delu upoštevati tudi ledene vetrove.
Predsedstvo ZSKD je nato spregovorilo o rednem občnem zboru. Na izrednem občnem zboru je Zveza spremenila Statut, maja pa so bodo predstavniki članic zbrali na občnem zboru, ki
ga novi Statut imenuje kongres. Občni zbori so letni, kongresi pa bodo vsaka tri leta. Na njih bo govor o smernicah organizacije in na tej podlagi bodo delegati volili nove vodstvene strukture. Nazadnje so na seji predsedstva govorili o veliki tržaški prireditvi namenjeni vprašanju odno-
sa do drugih in drugačnih, ki jo ZSKD prireja v sodelovanju z Gledališčem Miela. Niz raznovrstnih pobud bo maja. Konec avgusta bo Zveza gostovala tradicionalno Likovno kolonijo, na kateri se bodo zbrali mladi in najmlajši iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Italije.	(am)
V Repnu sestanek vinogradnikov
Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras sklicuje za ponedeljek, 18. marca sestanek z vinogradniki in vse- • mi ostalimi, ki jih zanima problem sprememb in dopolnil k pravilniku zaščitnega znaka DOC Kras. Sestanek bo ob 20. uri v prostorih Kra-
škega muzeja v Repnu (Repen St. 20). Zlasti so vabljeni vi-nogadniki, katerim želi konzorcij objasniti stališča, ki jih bo zagovarjal na javni avdiciji o predlogih za spremembe pravilnika, ki bo v sredo, 20. marca v centru ERSA na Proseku.
BAZOVICA
Večer v veseli družbi Kulturnega društva Lipa
Kulturno društvo Lipa iz Bazovice prireja večer v veseli družbi. V Bazovico bodo prišli amaterski igralci KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki nam bodo predstavili prizor v narečju, ki ga je napisala domačinka iz Saleža, "Priprava na zlato poroko”, režija Anton Petje. Igro so uprizorili na proslavi 50-letnice ustanovitve KD Rdeča zvezda ter pri raznih društvih in je žela veliko uspeha. Z nami pa bosta tudi zelo znani in priljubljeni venderigli Vanča in Tonca, ki se brez prestanka pogovarjata že celih deset let. V Bazovici sta gostovali prav pred desetimi leti, ko sta bili še na začetku kariere. Povedali nam bosta zadnje novice iz pohtične-ga, kulturnega in gospodarskega življenja v zamejstvu. Toplo vabljeni vsi danes 16. marca, ob 20.30, v Bazovski dom, da preživimo skupaj večer v veseli in nasmejani družbi. (Grgič)
Zmo vetrn
Danes, s pričetkom ob 15.30 bo na valovih Radia Opčine na sporedu prva oddaja Zmo v etru -radijski glas ZSKD. Na prvem srečanju oddaje, ki je nastala po zamisli tržaškega odbora Zveze in točneje na pobudo predsednika Rinalda Vremca, bo kot gost v studiu deželni predsednik Zveze Ace Mermolja, ki bo predstavil in orisal delovanje Zveze v treh pokrajinah naše dežele. V drugem delu oddaje pa bo beseda tekla o letošnji reviji Primorska poje, ki se je pričela prejšnji petek, pri nas pa se bo letos prvič oglasila prav v nedeljo, 17. marca, s prvim zamejskim koncertom v Trebčah. Ponovitev oddaje Zmo v etru bo jutri, v nedeljo 17. marca ob 9.45 vedno na valovih Radia Opčine.
2e prihod čarodeja je za otroke poseben dogodek, če pa čarodej ne samo čara, temveč svoje mlade gledalce tudi uči čarati, zadobi vsa zadeva še dodaten prijetno-čaro-ben priokus. Včeraj dopoldne so skupinsko »čarali« v prostorih Dijaškega doma, kjer se je zbralo približno 60 otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva. Na nadvse prijetnem in dražljivem srečanju z gostujočim čarodejem so se v prvi vrsti zabavali, istočasno pa skušali odkriti, kako se je npr. v prej prazno škatlo prikradla nagajiva miška. In prazno škatlo, seveda brez miške, so prej sami držali v rokah. Razumljivo je, da jim čarodej ni razodel vseh svojih skrivnosti, nekaj jih je prihranil za kakšno od prihodnjih srečanj. Do takrat pa lahko malčki, ki so jih male čarovnije silno zabavale, pridno vadijo in v škatlice zaenkrat raje vtikajo kakšne igračke, ne pa igrive in tudi muhaste žive miške. Na sliki prizor z včerajšnjega »čarobnega« srečanja v Dijaškem domu (foto KROMA).
Dobrodelna koncerta Sklada M., Cuk
Bogata vsestranska dejavnost Sklada Mitje Cuka zlasti na področju dela in pobud z mladimi se izkazuje tudi na kulturnem področju. V prihodnjih dneh bo namreč priredil dva dobrodelna koncerta. Prvi bo jutri ob 17. uri v proseSkem Kul-tudnem domu, ko bo nastopilo Godbeno društvo Prosek, drugi pa v petek, 22. t.m., ko bo v openskem Prosvetnem domu nastopil pianist Miran Devetak.
______________RAZPIS________________
Suplence v otroškem vrtcu zgoniške občine
Zgoniška občinska uprava razpisuje javno selekcijo na osnovi naslovov za morebitne suplence učnega osebja v občinskem otroškem vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Gabrovcu.
Interesenti, ki morajo zadoščati splošnim pogojem za namestitev v javne službe, lahko predložijo prošnjo na navadnem papirju na občino Zgonik do vključno 29. t.m. V prošnji morajo navesti: ime in priimek, kraj in datum rojstva in davčno štrevilko; da so italijanski državljani; točno bivališče in naslov ter morebitno telefonsko številko; da uživajo politične pravice; da nimajo v teku nobenega kazenskega postopka in da so fizično sposobni za službo; poleg tega morajo navesti tudi posest veljavne zdravstvene knjižice v primeru suplence.
Podpis prošnje mora biti overovljen v skladu z zakonodajo; prošnji morajo priložiti original ali overovljen prepis morebitnih službenih listov in diplomo za poučevanje, ki jo je izdala šola ah institut s slovenskim učnim jezikom. Interesenti morajo dopolniti 18. leto starosti in ne smejo presegati 40. leta, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prednostna lestvica bo sestavljena na osnovi ocenitve študijskega naslova in službenih listov po priloženem točkovanju. Podrobnejše informacije so interesentom na razpolago na tajništvu zgoniške občinske uprave.
Glasbena Matica - Trst
KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 95/96
V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Vokalno-instrumentalna skupina iz Prage
DUODENA CANTITANS CAPELLA RUDOLPHINA
Dirigent Petr Danek
(Orologio, Philips, Gallus, Gastoldi,...)
Ob prazniku slovenske kulture prireja
KD I. Gruden iz Nabrežine
VEČER DOMAČE KULTURNE USTVARJALNOSTI
Sodelujejo: dijaki nižje srednje Sole I. Gruden, kvartet No-mos, ženski in pevski zbor I. Gruden pod vodstvom Bojane Kralj. Priložnostno misel bo podal dr. Drago Legiša.
Večer bo jutri, 17. t. m., ob 18. uri v župnijski dvorani v Nabrežini.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ
vabi na
KONCERT OB PRAZNOVANJU SV. JOŽEFA
danes, 16. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih.
Dirigira Marino MarsiC.
BiSIMO STADION
■ "1 ODBOR ZA OHRANITEV E- 'J STADIONA 1. MAJ Dobrodelni koncert
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR “PINKO TOMAŽIČ66
dirigent: Oskar Kjuder
Jutri, 17. t. m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj
vstop prost
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
16.	marca 1996
BERT
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.14 - Dolžina dneva 12.01 - Luna vzide ob 4.52 in zatone ob 16.10.
Jutri, NEDELJA,
17.	marca 1996
JERICA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,6 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja, 12,2 Jem na uro, vlaga 4/-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA , SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Andrea Morettin, Cristina Falceri, Tiziana Battini, Mara Moro-si, Lorenzo Pipan, Marta Lonza in Emanuele Rossini.
UMRLI SO: 76-letni Si-sto Padovan, 88-letni Um-berto Zucchetta, 83-letna Palmira Panicali, 78-letni Emilio Raporti, 53-letna El-frida Fabris, 87-letni Nicola Giribaldi, 56-letni mario Taucer, 82-letna Danica Košuta in 74-letni Silvano Rocco.
OKLICI: uradnik Pier-paolo Giraldi in uradnica Ambra Di Monte, ploscičar Paolo Strincone in uradnica Valentina Delmestre, delavec Giovanni Tota in uradnica Michela Bonifacio, uradnik Claudio Gottardi in uradnica Sandra Bosi, delavec Andrea Blasi in uradnica Claudia Pernarčič, uradnik Lorenzo Covacich in uradnica Alessia Bisani, uradnik Fabio Lonzarich in brezposelna Sandra Flego, pristaniški delavec Antonio Romano in gospodinja Ma-nuela Tomasi, upokojenec Giuseppe Cutazzo in gospodinja Maria Gabriella Svar-dis, avtoličar Roberto Zam-pa in uradnica Cristina Furlan, gasilec Massimialno Gregori in dipl, bolničarka Sandra Giusssi, državni uradnik Massimiliano Bora-so in brezposelna Maria De-santis, naddelavec Dario
LESTVE
VSEH VRST:
ZA DOM IN OBRT
zanimive cene
3tovblc
Trst
Ul. San Dllno. 3B tel. 54390 fax 350150
Verginella in gospodinja Maria Micheli, delavec Fanrizio Hriaz in prodajalka Barbara Mettulio, mehanik Roberto Furlan in uradnica Elisabetta Cartago, zapriseženi stražnik Giorgio Zatkovich in uradnica Monica Subelli, gledališki igralec Orazio Bobbio in Solnica Livia Amabilino, trgovec Mario Gherbaz in trgovka Antonella Tizianel, ploščičar Ezio Panzera in trgovka Antonia Giannella, trgovec Antonio Rosania in prodajalka Patrizia Ferluga, kuhar Luciano Zolin in otroška varuška Laura Dile-na.
C LEKARNE
Od PONEDELJKA, 11., do NEDELJE, 17. marca 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila - Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia. - Zavije (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI	(tel.
416212) - samo po telefonu za najnujneše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ČEVLJI
TORBICE
Nabrežina center 79 CENTER
NOVOSTI ’96
KINO
ARISTON - 16.15, 18.15,
20.15,	22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Silen-zio si nasce«.
EKCELSIOR AZZURRA
16.00,	18.45, 21.30 »Strange Days« i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. AMBASCIATORI
15.15,	17.35, 19.55, 22.15 »Ragione e sentimente«, i. Emma Thompson, Hugh Grant.
NAZIONALE 1 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15, 24.00 »Get shorty«, i. John Tra-volta.
NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10, 00.15 »Dead man vvalking - Con-danato a morte«, i. Susan Sarandon.
NAZIONALE 3-15.15,
17.00,	18,45, 20.30, 22.15,
24.00	»Jumanji«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 4 - 15.45,
17.15,	18.55, 20.30, 22.15 ,
24.00	»Dracula morto e contento« r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen.
MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Othello« i. Kenneth Branagh.
CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.10 »Viaggi di noz-ze«, i. Carlo Verdone.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»I laureati«, i. Gian-marco Tognazzi, Maria Gra-zia Cucinotta, Alessandro Haber.
LUMIERE - AIACE -
16.00,	18.45, 21.30 »Heat, la sfida«, i. Al Pacino, Robert de Niro.
m PRIREDITVE
KD LIPA iz Bazovice vabi danes, 16. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na VEČER V VESELI DRUŽBI. Z nami bodo člani KD Rdeča zvezda iz Saleža z igro v narečju “Priprava na zlato poroko" ter Vanka in Tonca.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi danes,- 16. t. m. na večer, posvečen Južni Ameriki. Značilnosti te celine bo predstavil dijak Erik Sancin, njegovo predavanje pa bo dopolnila argentinska
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Nataša in Mario
Brhki nečakinji in njenemu postavnemu izvoljcencu Čestitajo in jima želijo vso sreCo
Marjan, Mariledi, Blaž, Mitja in Federico
Slovenka, gospa Lučka Kremžar por. De Luisa, ki bo govorila o položaju Slovencev v Argentini. Začetek ob 18.30.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - Do jutri, 17. t. m. razstava CAR Z VZHODA V PERZIJSKI PREPROGI. Ogledi vsak dan od 16. do 20. ure.
KD PRIMORSKO vabi ob počastitvi dneva žena na DRUŽABNI VEČER danes, 16. t. m., ob 19. uri v Srenj-sld hiši v Mačkoljah. Z nami bo ustvarjalka Danila-Tuljak - Bandi.
SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja do 19. t. m. tradicionalni RICMANJSKI TEDEN. Danes, 16. t. m., ob 20. uri KONCERT GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, dirigent Marino MarsiC, jutri, 17. t. m., ob 20. uri zabavni večer s kantavtorjem IZTOKOM MLAKARJEM ter v torek, 19. t. m., ob 20.30 domači večer nastopata Združeni MPZ SLAVEC- SLOVENEC, dirigent Danel Grbec in dramska skupina SKD SLAVEC z veseloigro v narečju “KAN SMO PRSLE...“v režiji Tatjane Turko.
JUTRI, 17. t. m., ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah prvi pomladanski koncert iz niza Openska glasbena srečanja, ki jih priredi SKD Tabor. Gosta bosta violinist Paolo Cannarella in čembalistka Valentina Longo, ki bosta predstavila glasbeno literaturo iz zgodnjega in poznega baroka. Na sporedu Couperin, Corrette, Marino, Bach in Giordani. Prisrčno vabljeni!
KRD DOM BRISCIKI vabi na ogled otroške spevoigre ŽABJI KRALJ jutri, 17. t. m., ob 18.30 v Dom BriSčiki. Režija Boža Hrvatič, glasba Fulvio Jurinčič. Vljudno vabljeni!
SKLAD MITJA CUK dobrodelni koncert .Nastopa
Najuspešnejši film sezone 1996 v Italiji.
Posnet je bil na Opčinah in na Krasu
SAMO ŠE NEKAJ DNI V KINODVORANI
ARISTON
V TRSTU
Godbeno društvo Prosek jutri, 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
PRIMORSKA POJE ’96 -
ZSKD in SKD PRIMOREC vabita na koncert, ki bo jutri, 17. t. m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Nastopili bodo meSani pevski zbor Quo vadiš iz Razdrtega, moška pevska skupina Kantadore iz Gradina, Zenski pevski zbor Polju-binj, oktet Godovič in komorni moški pevski zbor Izola. Pozdravni nagovor bo podal deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. t. m. na predavanje zgodovinarke dr. JERE VODUŠEK STARIČ z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani na temi “Novi pogledi na konec druge svetovne vojne". Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB in SKGZ - pokrajinski odbor za Trst vabita na srečanje FOJBE: ZGODOVINA IN MANIPULACIJA. Spregovorili bodo zgodovinarji Nevenka Troha, Boris M.Gombač in Katja Colja v torek, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S.Francesco 20/11. nadstr.)
SKLAD MITJA CUK vabi na DOBRODELNI KONCERT. Nastopa pianist Miran Devetak v petek, 22. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
E3 ČESTITKE
Miau, miau, miau! NATAŠI ne bo Zal, da JMARIO-TA je vzela, da bosta odslej živela sreCna in vesela jima želi mucek Archibald.
H SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča nestalne šolnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridot-to). Doklado premejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8 -Trst, tel. 370301 vsak torek od 16. do 17.30 in v soboto, 16. t. m. od 8.30 do 10.30.
^_____________IZLETI
KLUB PRIJATELJSVA in VINCENCIJEV A KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 23. t. m. izlet v Poreč, Rovinj in Buje. Vpisovanje do srede, 20. t. m. v trgovini Fortunato, Ul. Pa-ganini 2, kjer boste dobili program in navodila.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29.športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba Pro-seška ul.131 na Opčinah v ponedeljek, 18., v torek, 19.
in sredo, 20. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 in 299573.
□ OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA nudi davkoplačevalcem možnost, da se p o služijo njenega pooblaščenega centra za fiskalno pomoč CAAF za izpolnitev davčne prijave 730. Zato vabi interesente, da se cimprej zglasijo v njenih uradih.
SK BRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu obvešča interesente, da bo dvodnevni tečaj z naslovom PLESNO -GIBALNA SOOČANJA, ki ga bosta vodili Lena Knific in Helena Biffio danes, 16. t. m. od 15. do 18. ure v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1. nad. Za informacije tel. na St. 370846.
MIRKO HRVATIC,
Francesca Rapotec, Tanja Parovel, Michele Ota vljudno vabijo na ogled likovne razstave, ki je v društveni gostilni v Ricmanjih do 17. marca.
DOLINCANKE nismo pozabile na naS 8. marec! Zbrale se bomo danes, 16. t. m., ob 19. uri v Zadružni gostilni v Dolini in v veselem razpoloženju praznovale.
SLOKAD in VINCEN-CIJEVA KONFERENCA
opozarjata, da morajo starsi iz tržaške občine za vpis v kolonijo v Drago in Come-glians nesti k zdravniškemu pregledu otrok, določeno v Ul. Farneto 3, izpolnjeno polo, ki jo dobijo na šolskem ravnateljstvu in kopijo davčne prijave. Obenem obveščata, da bo zdravniški pregled v Nabrežini v ponedeljek, 18. t. m. Pojasnila dobite na tel. St. 226117,	43194 in
366970.
SD GRMADA vabi člane in prijatelje na 9. redni občni zbor, Jd bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
JEZUSOVO PODOBO
(olje na platnu, 35x42 cm, konec XIIIV, začetek XIX stoletja) prodam zbiratelju likovne umenosti ali liturgični ustanovi. Tel. St. 040/213034, 18. - 20. ura.
ZASEBNIKU prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje s kletjo in garažo v središču Gorice. Tel. v večernih urah na St. 0481/32033.
20-	LETNA Študentka pedagoške fakultete išče delo kot otroška varuška, urnik po dogovoru. Tel. št. 229404 ob večernih urah.
BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov učencem nižjih srednih Sol in iz kemije, prirodopisa in blagoznanstva dijakom višjih srednjih Sol. Tel. St. 576116.
DRUŽBA import/export išče uslužbenko/ca med 22/27.letom z opravljeno trgovsko Solo in dobrim znanjem angleščine in hrvaščine. Dinamična in spretna oseba, ki ustreza tem zahtevam naj posije “curriculum vitae" in prošnjo na naslov: Studio Strain, Ul. S. Lazzaro 2, Trst.
21-	LETNI fant z vozniškim dovoljenjem išče resno zaposlitev. Tel. st. 200882.
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka 08 SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
DAJEM v najem vinograde. Tel. Št. 231578.
OSMICO je odprl Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
DUŠAN GUŠTIN odpre osmico v Repnu 22. Vabljeni!
VLADIMIR CAHARIJA -
Nabrežina (Mhčev) odpre osmico. Toči belo in črno vino.
MAHNIČ ima odprto osmico v Borštu St. 1. Toči belo in črno vino.
OSMICO imata odprto Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
LADI KOCIJAN, Dolina 147 je odprl osmico.
KMEČKI turizem je odprt pri Justu Škerlj - Salež 4. Ob sredah zaprto.
MILIC je odprl agriturizem v Zagradcu. Tel. St.
229383 - zaprto ob četrtkih.
OSMICO je v Doberdobu v Tržaški ul. 25 odprl Berto Tonkič. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
PRISPEVKI
V	spomin na ljubljeno hčerko Maro daruje Ivica Švab 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
Ob praznovanju Dneva slovenske kulture so darovali Maruška in Kiljan Ferluga 50.000 lir, Lilijana Cač
47.000	lir in Vesna Tul
22.000	lir za Društvo Slovencev miljske občine.
V	spomin na teto Marijo darujejo Vinko, Sergij in Adriana 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek-Konto-vel in 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Konto-vel.
V	spomin na pok. Marijo Cibic vd. Puntar darujejo sinovi 150.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Konto-vel.
V	spomin na Milana Ukmarja darujeta Marta in Marino 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Milana Ukmarja darujejo Anica in Romano ter Alida in Vojko
50.000	lir za SD Primorje.
Ob praznovanju 8. marca darujeta Marija in Marina Milkovič (Fajgljevi)
100.000	lir za KD Skala -Gropada.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in ,4.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Ob smrti Marije Vrabec daruje sestra Kristina
50.000	lir za zgonisko cerkev.
Namesto cvetja na grob Ivoneja Lando darujejo Irma Bortolotti 30.000 lir, Polda in Rossana 10.000 lir ter Franc, Paulo, Drago, Dario, Gigi Candotti, Boris Gruden in Vitale 70.000 lir.
Namesto cvetja na sveži grob umrlih vaščanov Josipa Hrvatič, Ernesta Lorenzi, Federica Burlon in Stellia Giuliani daruje družina Ku-ret-Palčič 70.000 lir za SKD Slavec-Ricmanje.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
DOBERDOB / TEHNIKI PREDSTAVILI NAČRT ZA UPL1NJEVALNIK
PROSTA CONA / TRGOVINSKA ZBORNICA
Kaj prinaša načrt za plinski terminal SNAM
Pomirjujočo zagotovilo niso odpravilo vseh pomislekov
Dobili bomo metan tada izgubili pivo
Metan po znižani ceni že julija, če Rim ne zavrne sklepa - Protest trgovcev zaradi odprave piva
Na doberdobskem županstvu so tehniki družbe SNAM predsinoCl predstavili vaški javnosti in upraviteljem načrt za uplinje-valnik pri Tržiču. Srečanje je udevel župan Marjo Lavrenčič, ki je povedal, da občina pozorno in zaskrbljeno sledi temu vprašanju, ki se zaradi bližine terminala in novega plinovoda neposredno tiče tudi Doberdoba. »Preden damo svoje mnenje za ali proti, hočemo poznati načrte in poglobiti vse pozitivne in negativne posledice načrta«, je dejal. Temu je bil namenjen tudi predsinočnji sestanek, eden od štiridesetih, na katerih so doslej tehniki SNAM predstavili projekt.
Za kaj gre? Na industrijskem območju v bližini izliva Timave bi realizirali napravo za ponovno uplinjevanje utekočinjenega metana. Metan bi prihajal kot tekočina na posebnih tankerskih ladjah pri temp. -160° C, v terminalu bi ga segreli, da postane spet plin in ga po plinovodu poslali v omrežje. Postaviti bi morali nov plinovod do Gonarsa, kjer bi se priključili na obstoječi plinovod iz Rusije. Postopek segrevanja je zelo preprost: uporabljali bi toplo vodo, ki nastaja pri hlajenju termocentrale ENEL v Tržiču. Tehniki so kot spretni prodajalci seveda dali zelo pomirjujoča zagotovila: terminal ne bi povzročal nobenega onesnaženja vode ali zraku, nobene škodljive emisije, ni nevarnosti eksplozije, ker plin ni pod pritiskom. Navedli so vrsto koristi: 1.250 milijard investicije, 100 delovnih mest v terminalu, 180 v povezanih
dejavnostih, celo od 500 do 800 v tržiškem pristanišču, ki bi se s prisotnostjo terminala močno razvilo. Med neposredne koristi sodi tudi prestrukturiranje dveh blokov termocentrale Enel, ki bi jo namesto onesnažujočega kurilnega olja po novem poganjal Čistejši metan.
Naravovarstvenike zelo skrbi izkop kanala v morju in promet ladij. SNAM minimizira škodo: ladje (poganja jih metanj bi priplule po ena vsake tri dni, kar pomeni 10-odstotno povečanje prometa pristanišča, opremljene bi bile po naj strožjih varnostnih standardih; izkop kanala do globine 14 m naj ne bi trajno prizadel morske favne v zalivu; odvoz 9, 5 milijonov kub. metrov naj bi prav tako ne bil problem, saj bi material lahko namenih realizaciji novih kmetijskih in industrijskih površin, pesek pa plaži v Marini Juhi. Drug vprašljiv aspekt je videz objekta na kopnem, ki bi zasedel 50 hektarjev. Zlasti so sporni širje 45 m visoki rezer-
voarji, ki bi bili le delno vkopani: 22-23 metrov bi štrlelo v zrak, kar pa - trdi SNAM - predstavlja komaj tretjino višine silosov pristanišča oz. sedmino višine dimnika elektrarne. Precej je vsekakor odvisno od izbire med načrti treh svetovno znanih arhitektov, ki ponujajo različne rešitve: ena, ki predvideva celo neonsko razsvetlitev rezervoarjev, kar so navzoči pripisali morebitnim halucinacijam načrtovalca, je zelo vprašljiva, obstaja pa tudi varianta, ki ponuja skoraj povsem zamaskirane in z rastlinjem poraščene objekte.
Vse lepo in prav torej? Najbrž ne, saj vsak spreten prodajalec skuša svoj proizvod predstaviti v najlepši luči. Priznati pa gre nekaj: v primerjavi z mnogimi drugimi z vrha vsiljenimi načrti (misel leti na vojaško tajnost o financar-ski šoli v Gorici) gre družbi SNAM priznati, da je izbrala pot informiranja in soočanja z javnostjo. V razpravi so doberodbski občinski svetovalci in
občani postavili vrsto vprašanj, kritičnih pripomb in pomislekov. Kolikšna je nevarnost incidentov ah atentatov? Katera so jamstva glede zaposlitve krajevne delovne sile in glede prestrukturiranja termoelektrarne? Kod bi potekal plinovod in kako bi zavarovali Kras? Ta in podobna vprašanja upravičeno vznemirjajo javnost pa tudi naravovarstvenike, ki, kot je poudaril predstavnik WWF iz Tržiča Brollo, kljub vsej navidezni odprtosti SNAM-a niso vedno deležni posluha, ko postavljajo konkretne predloge.
V zvezi s terminalom naj povemo, da je to vprašanje bilo sinoči na dnevnem redu občinskega sveta v TržiCu, ki je seveda prvi poklican, da se izreče o posegu na lastnem teritoriju. Dokončno mnenje pa bo tržiška občine izrekla šele po referendumu med občani, ki je napovedan julija.
Na sliki (foto Bumbaca) udeleženci predstavitve v Doberdobu
Na Trgovinski zbornici upajo, da bomo že z julijem na Goriškem lahko plačevali metan po znižani ceni. Te dni je zbornica sprejela formalni sklep, ki so ga napovedali pred nekaj meseci, da se tudi metan vključi med kontingente neobdavčenega blaga, ki se torej na območju proste cone lahko prodaja po znižani ceni. Vrednost kontingenta presega 6 milijard, kar pomeni za vsako družino letni prihranek od 150 do 200 tisoč lir. Zadnjo besedo bodo imela ministrstva za finance, zaklad, industrijo in zunanjo trgovino, ki pa imajo le 60 dni Časa od objave odloka, da postavijo veto. Ce do konca maja ne bo ugotovo-rov, potem bo odlok polnomočen.
Trgovinska zbornica je za uvedbo metana zbornica posegla po neizrabljenih kontingentih drugih sort blaga. To pomeni, da so bodo občutno zmanjšali
kontingenti sladkorja, masla in mesa, ki . so bili doslej v veliki meri neizrabljeni, zlasti pa bo Črtan kontingent piva. Prav slednji ukrep je že povzročil veliko razburjenje trgovcev, ki se pritožujejo zaradi negativnih posledic na kupce in prodajalce. Pivo na prostem tržišču je namreč 300 lir na litru dražje kot v prosti coni, nam je povedal Vojko Nardin, ki v Standrežu upravlja skladišče in prodajalno pijač. Odprava proste cone bo prizadela prodajo, tudi zato, ker so doslej prihajali v Gorico kupovat pivo tudi od drugod. Na zbornici utemeljujejo, da so se za odpravo odločili pod pritiskom zunanjih grosistov, katerih stalne tožbe so povzročale, da so stroški za pravdanje bili večji od koristi. Sicer pa zadnja beseda še ni izrečena, saj napovedujejo trgovci priziv zoper sklep o Črtanju piva.
Skupni urad za upravi obeh Goric
Občini Gorica in Nova Gorica sta v sredo formalno ustanovili skupni urad, ki bo povezoval delovanje obeh mestnih uprav. Urad bosta vodila z ene strani sam župan Črtomir Špacapan, z druge pa občinski odbornik Gerardo Amirante. Za konkretno delovanje skupnega urada bosta skrbela funkcionarja dr. Giorgio Della Vedova in inž. Artur ArCon.
Z ustanovitvijo urada se počasi uresničujejo sprejete obveze o sodelovanju med mestoma, ki so bile vnešene že v protokol o sodelovanju iz leta 1991 ter potrjene na srečanjih obmejnih županov leta 1994 in lani. Urad naj bi bil stičišče in servis za vseh 40 občin v obmejnem pasu obeh držav, ki so sodelovale na srečanjih županov. Deloval bo v korist celotnega “obmejnega sistema” za izmenjavo informacij, skupno načrtovanje, koordiniranje posegov in nasploh za promocijo tega sistema navzven.
Specifično funkcijo bo urad imel za obe Gorici, saj naj bi pomagal usklajevati naCrte in ukrepe obeh mestnih uprav na področju storitev v korist občanov, prostorskega načrtovanja (urbanistični načrti, sanacija okolja in zlasti vodnih tokov) in gospodarstva (infrastrukture, storitve). Mesti naj bi tudi skupaj oblikovali in predstavili načrte, ki naj bi jih financirali iz evropskih skladov.
KINO
GORICA
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Pensieri pericolosi«. L Mi-chelle Pfeiffer.
TRZIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Two much - Uno di troppo«. Igrata Antonio Ban-dersas in Melanie Griffith.
H3 OBVESTILA
COKLUB sporoča, da bo predzadnje srečanje v letošnji sezoni v ponedeljek, 18. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL IZ DOBERDOBA prireja kongres v torek, 19. marca, ob 15. uri v Glasbeni sobi v Doberdobu.
SKLAD MITJA CUK in DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Sovodenj vabita na predavanje dr. Viljema Scuke na temo Kolikšna je nevarnost alkohola in drog za našo mladino, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah 21. marca, ob 20. uri.
B ČRPALKE
NOVICE
Prefekt bo razreševal spor med Občino in Pokrajino glede avtobusne postaje APT
Prefekt De Matteis bo moral razrešiti spor med Občino in Pokrajino v zvezi s prostori za avtobusno postajo APT v halah nekdanjega obrata COMG v Ul. Velodromo. Pred dnevi je Pokrajina obtožila Občino, da zamuja pri obnovi poslopij in da bo zato moralo podjetje APT prostore za delavnice, urade in novo avtobusno postajo iskati v drugih središčih pokrajine. Zupan Valenti je na srečanji s predstavniki CGIL, CISL in UEL zavrnil te očitke, dejal, da je občina naredila vse, kar je v njeni moči in da kvečjemu zamuja Pokrajina, ki s tem v zvezi še ni dala nekaterih potrebnih mnenj. Valenti je dejal, da noče zaostrovati polemike, zato je predlagal, naj prefekt skupaj z obema upravama in sindikati pomaga najti dogovor.
Danes polovični praznik
Dan mestnih zavetnikov Hilarija in Tacijana bo danes v Gorici le polovični praznik. Vse trgovine bodo redno odprte, tudi zato, da bi sobotni kupci ne ostali praznih rok. Zarti bodo javni uradi, vendar z nekaj izjemami: občinski volilni urad bo redno odprt (danes 9-18, jutri in v ponedeljek 8-20) za podpisovanje volilnih list, pogrebni urad pa bo odprt do 10.30. Na Trgu sv. Antona bo od 9. me dalje sejem cvetja. Ob 10.30 bo v stolnici slovesna maša, ob 20.30 pa koncert mestnih pevskih zborov.
Požari na Tržiškem
Gasilci v TržiCu so imeli včeraj opravka s temi požari na gmajni. Najhujši jih je popoldne precej zaposlil na Moščenicah. Velike škode ni.
GORICA / POGOVOR O SODELOVANJU OB MEJI
Konzul Tomaž Pavšič na Pokrajini
Zamisel o davčni prosti coni vzdolž meje od Trbiža do Gorice
Obmejno sodelovanje, hipoteza davčne proste cone vzdolž meje, sodelovanje na krajevni ravni, ki naj pomaga premostiti spore med Rimom in Ljubljano. To so bile glavne teme pogovora konzula Slovenije Tomaža Pavšiča, ki je včeraj skupaj z odgovorno za komercialne odnose pri konzulatu Zdenko Simo-
novič obiskal Goriško pokrajino. Sprejeli so ga predsednica Marcolini, odbornik Petiziol in drugi elani uprave.
Konzul, beremo v tiskovnem sporočilu Pokrajine, je pohvalil upravo, ki je že julija ’91 podprla priznanje Slovenije in ki da je med vsemi pokrajinami v FJk najbolj odprta do Slovenije. Odbornik Petiziol je predstavil zamisel o “obmejni delavnici”, nekakšni prosti coni od Trbiža do Gorice, ki naj bi delovala kot katalizator visoko tehnoloških podjetniških pobud in bi
prispevala k pridobitvi novih delovnih mest. Dejal je, da je načrt zelo konkreten, da ima podporo na vladni ravni in ne bi smel, če bo pravilno predstavljen, naleteti na ovire na evropski. Govorili so Se o oblikah trajnega medsebojnega posvetovanja, o sodelovanju v energetiki in zdravstvu, o realizaciji
avtocest. Gospa Simonovičeva je poudarila tudi visoko hitrostno železnico, pri Čemer je Gorica najprikladnejša točka za povezavo med državama. Na srečanju so tudi izrazili željo, da bi se čimprej premostil bilateralni konflikt med državama in bi Slovenija dobila statut pridružene Članice ES.
VOLITVE
Ripa di Meana nocoj v Gorici
Državni kooordinator Zelenih in evropski poslanec Carlo Ripa di Meana bo volilno kampanjo svoje stranke odprl nocoj v Gorici. Ripa di Meana bo ob 19. uri govoril pred ljudskim vrtom na Korzu Verdi. Zeleni nastopajo v zavezništvu Oljke in podpirajo kandidaturi Darka Bratine za senat in Maria Prestamburga za zbornico, v proporčnem delu za zbornico pa nastopajo samostojno z znakom smejočega se sonca. Na njej v naši deželi kandidira Renato Fiorelli, ki je v pro-porčnih listah edini Goričan med kandidati vseh strank. Za kandidaturo morajo zbrati 2 tisoč podpisov, zato apelirajo na vo-lilce naj podpišejo pri mizicah, ki jih bodo postavili danes na trgu sv. Antona (10-13), v LoCniku (10-13), na Kornu (16-19) in na shodu z Ripo di Meano. Od 9. do 12. ure je mogoče podpisati tudi v volilnem uradu vseh občin.
Danes in jutri so na Goriškem dežurne Črpalke: GORICA
ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Trg Mu-nicipio
AGF - Ul. L. Isonzo F - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRZIC
AGF - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco
F - Ul. IV. Novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica
KRMIN
AGF-Drev. V.Giulia
FARA
ERG - Ul. Gorizia
FOLJAN- SREDFOLJE F - Ul. IH Armata 58
: ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1, Ul. S. Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. I. Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes: 11.00, Giuseppe Makuz iz bolnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
•FARGO.
FIIUE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS ITALY
•FARGO.
FIIUE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
I
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALY
TRENDI / ZUNANJETRGOVINSKA BILANCA
Lani 44 tisoč milijard presežka
Rekorden rezultat zaradi podcenjene lire
RIM - Italijanska trgovinska bilanca se je lani končala s 'presežkom v vrednosti 44.365 milijard lir, kar je za 25 odstotkov veC kot leta 1994, ko je presežek znašal 35.664 milijard. Gre za nov rekord v zgodovini italijanske mednarodne trgovine, ki pa ga je treba v veliki meri pripisati podcenjenosti italijanske valute, saj si le-ta po razvrednotenju jeseni 1992 ni nikoli več
docela opomogla.
K lanskemu trgovin-skobilanCnemu rezultatu je z 376.732 milijardami lir prispeval izvoz, ki se je v primerjavi z letom 1994 povečal za 22,3 odstotka in bil znatno višji od vrednosti uvoza, ki je znašala 332.367 milijard lir (+22 odstotkov). Posebno živahna je bila izvozna dejavnost na področju kovinske mehanike (8.335 milijard vrednosti), tekstila, us-
Italijanska vstopnica za Evropo brez popusta
BOLOGNA - Ge bi sprejeli večinsko naCelo tudi za prilagoditev Maastrictskega sporazuma, bi sistem Evropske unije dokončno prešel iz območja med-nanodnih traktatov v območje ustavnih listin. To mnenje je poddirektor Banke Italije Tommaso Pa-doa Scioppa izrazil na včerajšnjem bolonjskem posvetu o Italiji in Evropi, na katerem je bilo tudi veliko govora o bližnji medvladni konferenci EU v Turinu. V zvezi s položajem Italije v okviru maastrichtske Evrope je Padoa Schioppa opozoril na tri iluzije: da bi Italiji omogočili vstopnico s popustom, da bi lahko šla sama po svoji poti in da bi upočasnili maastrichtski proces, da bi jo tako »počakali«. Z drugimi besedami, Italija mora urediti svoje raCune, kajti v nasprotnem primeru bo vstopnica za Evropo še veliko dražja.
nja in oblačil (5.561 milijard), drugih manufak-turnih izdelkov (2.987 milijard) in transportnih sredstev (2.061 milijard), medtem ko so se poslabšali izvozni primanjkljaji na področju energetike, kemijske industrije in kmetijstva. Po namembnosti pa so bila lanska zunanjetrgovinska gibanja naslednja: izvoz vmesnih dobrin se je poveCal za 25 odstotkov, investicijskih za 22, za široko porabo pa za 19 odstotkov.
Po geografski razporeditvi znotraj Evropske unije so bili najboljši izvozni rezultati doseženi v menjavi s Španijo, Grčijo, Portugalsko in Nemčijo. Z Dansko se je primanjkljaj lani prevesil v presežek za 220 milijard lir, medtem ko so se poslabšali primanjkljaji v menjavi z Belgijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Švedsko in Irsko. Občutno izboljšanje je dosegla tudi menjava z državami zunaj EU, ki je dosegla vrednost 7.591 milijard lir.
T R G I
Prevladuje
ohromelost
Eva Vesel
Po neurju preteklega petka popoldne, ko so evropski trgi klonili pod silovitim sunkom vetra iz Amerike, so si ves teden sledili poskusi, da bi se izvlekli iz močvirja in ujeli pravo smer gibanja.
Močan padec kotacij na Wall Streetu, ki ga je povzročil nepričakovan dober podatek o rasti zaposlenosti v ZDA (trgi so ga razumeh kot znak, da je nižanja obrestnih mer konec, kar za realno ekonomijo ni pozitivno), je imel še v ponedeljek posledice v Evropi, ki zaradi Časovne razlike v petek ni uspela v celoti reagirati na ameriške dogodke.
V teku tedna so si sledili se drugi, nasprotujoči si podatki o položaju ameriškega gospodarstva, ki so spet spremenili pričakovanja operaterjev in vzvratno vplivali na cene delnic in ob verni c. Na koncu lahko z gotovostjo rečemo le nekaj: situacija na ameriških tržiščih je še skrajno negotova, operaterji iščejo iz dneva v dan v novih ekonomskih podatkih odgovor na vprašanje, kateri trend naj naposled uberejo. Evropski trgi prav tako brez jasnih idej upajo na pravi navdih iz
Amerike in medtem neu-rejeno sledijo tamkajšnjim nihanjem cen.
Brez odločitve o znižanju uradnih obrestnih mer se je v Četrtek zaključilo zasedanje Bunde-sbanke: sledijo si izjave nemških politikov, da ima stroga monetarna politika prioriteto kljub neugodnim podatkom o realnih ekonomskih gibanjih. Operaterjem tako ne preostane drugega, kot da Čakajo na morebitno znižanje obresti na prihodnjem sestanku vrha centralne banke, ki bo 28. marca.
Ce so svetovni trgi negotovi, so v Italiji povsem ohromeli: v pričakovanju volitev in z vedno večjo bojaznijo, da bodo te privedle do neodločenih rezultatov, se nihče ne premika. Po močnem ponedeljkovem padcu je teden minil z majhnimi nihanji in zelo skromnim obsegom menjav. Cene pogodb futures na BTP so kljub nekaterim korekcijam ostale pod ravnijo 109, tečaj lira/marka pa se je ustalil nad 1060. Borza je, kot že marsikdaj, sledila premikom v tujini le navzdol, nikakor pa ni uspela nadoknaditi izgub.
LIRA
PON	TOR SRE	ČET PET
1566,5 1561,7 1562,3 1569,5 1564,9
NOVICE
Lira nekoliko bolje, na borci rekorden obseg poslov
MILAN - Po zaslugi izboljšanja položaja dolarja na azijskih trgih in na Wall Streetu si je lira včeraj nekoliko opomogla, čeprav je po popoldanski oši-bitvi zelenega bankovca (spet zaradi dobrih novic o ameriških gospodarskih gibanjih, tokrat o 1,2-od-stotnem povečanju industrijske proizvodnje) ponovno nazadovala. Podobna nihanja so bila značilna tudi za včerajšnji zadnji borzni sestanek v tednu, ki pa je kljub razmeroma stabilnim cenam realiziral kar 1.622 milijard vredne posle. Razlogi so Cisto tehnične narave, ker zapade marčna pogodba future, zaradi katere je Borzni svet aktiviral tudi zaščitno mrežo pred morebitnimi prevelikimi nihanji.
Inflacija: od 20. marca spet podatki iz vzorcnih mest
RIM - Od prihodnje srede, 20. marca, bodo občinski uradi statističnih vzorčnih mest spet objavljali anticipirane podatke o gibanju življenjskih stroškov, ki'jih zadnja dva meseca ni bilo zaradi sprememb v merilni košarici. Prva bosta v sredo objavila podatke Trst in Benetke, dan kasneje Turin, Genova, Milan, Bologna in Firence, v petek pa še Palermo in Neapelj. V četrtek, 21. marca bodo znani tudi podatki za Videm in Grosseto, vendar ti ne vplivajo na izračunavanje nacionalnega inflacijskega podatka. Naj dodamo, da bodo podatke objavili po 17.30, torej po zaprtju finančnih trgov v Evropi, medtem ko bo Istat objavil dokončne inflacijski' podatke zn marec 5. aprila.
pri srcu 1 namje
rešitve dobite pri nas
Hiša
p
i
To je tradicija. Za majhne in velike nakupe, za majhna in velika dela, za vsakršno potrebo tvoje družine, lahko vedno računaš na velikega soseda ! Zadružni kredit.
COORERATIVO
ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE

		15. MAREC 1996	v LIRAH	
	5 s	valuta	nakupni	prodajni
	|	ameriški dolar	1544,00	1591,00
		nemška marka	1050,00	1082,00
	I	francoski frank	306,00	315;00
	B 'i	holandski gulden	936,00	964,00
	6 S It	belgijski frank	50,70	52,80
		funt šterling	2355,00	2426,00
	S B	irski šterling	2427,00	2501,00
	f i	danska krona	271,00	279,00
	' 1 11	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1128,00	1162,00
		japonski jen	14,50	15,10
	gs	švicarski frank	1297,00	1337,00
	II i §	avstrijski šiling	149,00	153,50
		norveška krona švedska krona	241.00 228.00	248.00 235.00
	A Jj,	portugalski escudo	10,10	10,50
		Španska pezeta	12,40	13,00
	§	avstralski dolar	1194,00	1230,00
		madžarski florint	11,00	14,00
	%	slovenski tolar	11,30	11,80
	a	hrvaška kuna	265,00	290,00
KMEČKA BANKA - GORICA ■ MILANSKI DEVIZNI TRG
15. MAREC 1996	v LIRAH			15. MAREC 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1552.00 1057.00 305.00 934.00 50,87 2351.00 2424.00 271.00 6,29 1125.00 1301.00 148,69 11,60	1582.00 1075.00 315.00 959.00 52,67 2431.00 2519.00 281.00 6,89 1160.00 1326,00 153,19 11,90		ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank Španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski Šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar	-	1564,940 1964,780 1062,420 309.860 2388,250 949,200 51,687 12,618 274.860 2464,620 6,485 10,255 1143,130 14,818 1315,850 151,060 243,890 231,210 338,800 1211,260	—
\
			
23, FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4533	14573	1.4613
funt šterling	2.2344	2.2414	2.2484
irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
kanadski dolar	1.056	1.06	1.064
nizozemski gulden	89.194	89.304	89.414
švicarski Irank	122.96	123.06	123.16
belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
francoski frank	28.063	29.123	29.183
danska krona	25.802	25.862	25.922
norveška krona	22.843	22.903	22.963
švedska krona	21.498	21.558	21.618
italijanska lira	0.924	0.928	0.932
avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
španska peseta	1.1838	1.1878	1.1918
portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
finska marka	31,115	32.195	32.275
BALET / FRANCESCA DA RIMINI
SEZONA GM / V PONEDELJEK
Prepričljiva Fracci v prijetni predstavi
Francesco da Rimini je pozabe rešil Dante, ki je njo in njenega svaka-Ijubimca postavil v pekel. Za njim so o tragičnem in Čustvenem liku srednjeveške plemkinje pisali še drugi, njena zgodba, ki je seveda doživela veC inačic, pa je navdihnila tudi veC slavnih glasbenikov, kot sta npr. Čajkovski in Rahmaninov. Zadnja prihaja med nas baletna predsta-
no krajšo inačico), v naslovni vlogi pa nastopa slavna in letom navkljub še vedno izvrstna interpretka Carla Fracci.
Res je, da je bil balet zamišljen in sestavljen prav zanjo, saj je Beppe Menegatti, sicer Carlin soprog, že več baletnih predstav pripravil za slavno baletnico, ki je z leti - razumljivo - izgubljala na telesni vzdržljivosti in hitrosti iz-
renci svojo željo izrazil Menegatti: Francesca da Rimini naj bi prešla v tradicionalni repertoar izkušenih plesalk.
Balet je klasično zasnovan in mu - ne samo - glasba Čajkovskega daje ruski pečat. Poudarjanje »ruskega pogleda na italijansko zgodovino in dogajanje« je hoteno, zato imajo živahni kostumi Annamarie Morelli noto ruske teatraličnosti.
Skupinski prizor iz baleta s Francesco (v rdečem) med bratoma Malatesta
va Francesca da Rimini, ki je - kot že naslov izdaja - posvečena predvsem osvetlitvi lika plemkinje, ki so jo z zvijačo prisilili v poroko in ki je leta nato zaradi strasti prekršila tedanja družbena pravila in zakone. Na osnovi številnih literarnih predlog in raznih skladb Čajkovskega je balet, ki ga v teh dneh v italijanski praizvedbi predstavljajo v tržaški dvorani Tripco-vih, pripravil Beppe Menegatti (predelal je last-
vajanja, zato pa je vse bolj znala poudariti igralsko-doživljajsko plat plesne interpretacije. Pomen sodelovanja med Menegattijem, ki je velikokrat ideator in režiser predstav, in pa veliko baletnico Carlo Fracci, pa ni samo v stalnem poudarjanju iz-vajalcinega talenta in odkrivanju njenih novih izraznih možnosti, paC pa tudi v pripravi baletov, ki so namenjeni zrelejšim plesalkam. Kot je na predstavitveni konfe-
Slednjo je zaslediti tudi v režiji Beppeja Mene-gattija, veliki ruski baletni tradiciji pa se ni izognil niti koreograf Gian-franco Paoluzzi. Z vsebinskega vidika balet ne obravnava samo strastnega razmerja med Francesco in Paolom, lepšim bratom Francesci »podtaknjenega« Giovannija, temveč prikazuje tudi odnose med takratnimi plemiškimi družinami. Proti koncu 13. stoletja rodbini Malatesta iz Riminija, kateri pripadata
brata Giovanni in Paolo, in da Polenta iz Raven-ne, v katero sodi Francesca, merita moči, in dobrososedskim odnosom je žrtvovana Francesca. V baletu, kar je v nasprotju z večino literarnih del, nastopajo tudi ostali družinski člani, tako Paolova žena in otroka (tako lepi Paolo izgubi sij neomadeževa-nega junaka), kot tudi Francescina hci Concor-dia. Vnešena pa je tudi nota usodnosti: v baletni predstavi dogajanje nekako povezuje in razlaga ciganka Fatum, ki v glavnem pleše tudi na istoimensko maloizvajano glasbo Čajkovskega. Prisotnost privlačne ciganke pa daje tudi možnost, da z njo nastopa ciganska skupina, kar seveda predstavo zelo popestri.
Ob Carli Fracci, ki na odru zna še vedno očarati in čarati, nastopa vrsta dobrih izvajalcev, ki so večinoma njeni zvesti sodelavci. Lepega Paola pleše Stephane Foumial, njegovega brata Giovannija George Bodnarciuc, Paolovo ženo Grabile Aurora Benelli, ciganko Fatum pa Claudia Zacca-ri, v manjših vlogah nastopa še nekaj solistov, sodelujejo pa tudi elani ansamblov Compagnia Italiana Balletto in gledališča Verdi. Orkester tržaške operne hiše je vodil Lorenzo Parigi. Premierska publika je balet, ki bo v dvorani Tripcovich na sporedu do nedelje, 24. marca, navdušeno sprejela in ob koncu so na oder »večni« Carli Fracci njeni najbolj goreči oboževalci metali celo cvetje. Za Trst so taki prizori vse bolj nenavadni.	(bip)
Tokrat vpogled v renesanso
Nastopili bodo glasbeniki iz Proge
Po koncertih z glasbo našega stoletja božičnemu ali velikonočnemu času.
- omenimo nastop Bojana Goriška in Sicer sta Gastoldi in Lerchenfels Janeza Škofa s Satiejevimi umetnina-	edina, ki sta tesneje vezana na svoji
mi, ali veCer s Kogojevo, Busonijevo in	rojstni deželi, saj so vsi ostali avtorji
Bartokovo glasbo v interpretaciji naše-	sinočnjega programa nekoliko krožili
ga violinista Crtomira SiškoviCa in pia-	po Evropi in službovali na najrazlič-
nista Emanueleja Arciulija - se sezona	nejšh dvorih. Med temi je bila Praga
Glasbene matice vrača v preteklost,	»obvezna postaja«, tako za Alessandra
Tokrat, se pravi v ponedeljek, nam po-	Orologia, ki je sicer znan bodisi kot sk-
nuja pogled v renesančno glasbo.	ladatelj, bodisi kot odličen instrumen-
V tržaškem Kulturnem domu se bo tist, kakor za Philippa de Monte-ja, ki predstavila vokalna skupina Duodena predstavlja zaključek sloveče flamske Cantitans, ki je nastala leta 1984 na po- šole, saj odpira njegova občutljivost budo nekaterih absolventov glasbenega pot bodočim baročnim sugestijam, oddelka praške univerze (med temi je Ravno tako važna je Praga za Camil-tudi sam dirigent). Le-ti so se sprva po-	la Zanottija, ki je znan predvsem po
svetili študiju češke glasbe 16. in 17,	svojih madrigalih, ali pa Nikolausa
stoletja, nato pa razširili svoj repertoar	Zangiusa, ki blesti zlasti po svojih po-
tudi na glasbo tujih avtorjev, ki je bila	svetnih delih. Naš Jacobus Gallus je bil
v Pragi priljubljena v istem obdobju.	v Pragi Kepellmeister od leta 1585; si-
Pridružila se jim je tako instrumental-	cer je ista čast doletela tudi Zangiusa
na skupina Cappella Rudolphina, ki	leta 1602, ali pa Alessandra Orologia,
igra na antična glasbila in pevcem po-	ki je bil v Pragi kapelnikov namestnik,
maga pri oblikovanju presenetljivih S Philippom de Monte imata skupen vokalno instrumentalnih sozvočij poz- »pozno flamski prizvok« še Peter Phi-ne renesanse.	lips, najpomembnejši »evropski An-
Taki so bili Baleti italijanskega skla-	glež«, svojega Časa, ki je sicer službo-
datelja Giovannija Gastoldija, ki so	val v Antwerpnu in Bruslju, in Cle-
svoj čas doživeli izjemen uspeh. Nje- mens Non Papa, ki si je zanimivi psev-gov sonet si je izposodil Češki sklada- donim izbral zato, da ga ne bi zamenja-telj Jan Sixt de Lerchenfels in ga	li za pesnika Jacobusa Papa. O njem
vključil v svojo zbirko Triumphus	vemo bolj malo; zagotovo se je mudil v
et vietoria; dovolil si je tudi opazko, Parizu, kjer je izdal nekaj svojih gla-Ceš da je izvedba namenjena sbenih del.	C.R.
agilni
wi%r v w’l
Slovenski sporedi Avstrijske radiotelevizije (ORF), povezani s številnimi radijskimi in televizijskimi postajami v Evropi in preko satelita tudi na drugih kontinentih, redno posredujejo vidne kulturne dosežke koroških Slovencev daleč preko državnih meja. O kulturnem utripu koroških Slovencev zato niso dobro informirani le sosedje, vse večji interes kažejo tudi postaje 'onstran »velike luže«, s katerimi ima ORF vse boljše stike -v Avstraliji, Argentini, Kanadi v Združenih državah Amerike, itd. Gostovanja najboljših slovenskih ansamblov in zborov s Koroške pa še dodatno krepijo vezi in omogočajo neposred-
KOROŠKA / OB 200-LETNICI CLEVELANDA




iredifev na zaslonih ZDA
ne stike s koroškimi Slovenci oz. njihovo kulturo.
Najnovejši pomembni dosežek v okviru teh stalnih stikov oz. sodelovanja med medijskimi hišami bo 9. junija letos. Ob priliki praznovanja 200. obletnice mesta Cleveland (ZDA) bo tamkajšnja televizijska postaja predvajala posnetek koroško-slo-venske Carmine bura-ne, kompozicije Carla Offa. Obenem bo doslej najbolj vidno glasbeno produkcijo koroških Slovencev prevzel tudi radio, tako da bodo Američani tudi po etru deležni posebnega glasbenega užitka.
Na krstni predstavi Orffove kantate Car-mina Burana maja leta 1994 v Domu gla-
sbe v Celovcu so sodelovali združeni zbori slovenskih kulturnih društev »Danica« in »Peca« ter dijaški zbor Slovenske gimnazije ob spremljavi Ljubljanske filharmonije in tolkal iz Gradca, mogočno 140-glavo glasbeno telo pa pa je dirigiral Stanko Polzer, učitelj na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Izstopajoča solista pa sta bila sopranistka Norina Radovan in baritonist Joško Kovačič.
Uprizoritev je s štirimi kamerami posnel slovenski spored Avstrijske radiotelevizije (ORF), tako da bodo uspešno izvedbo kantate, ki so jo doslej po televiziji videli in slišali številni ljubitelji glasbe v Evropi (tudi po satelitu), se-
daj lahko prvič sprejeli tudi Američani.
Vodja slovenskih sporedov ORF Mirko Bogataj je v zvezi s predvajanjem ko-roško-slovenske Carmine burane na ameriških ekranih še posebej izpostavil tudi zasluge slovenskega bančnika Staneta Kuharja. Posnetek bo najprej ekskluzivno predstavljen zastopnikom ameriških medijev, ki bojo hkrati seznanjeni tudi z življenjem in še posebej s kulturno ustvarjalnostjo slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem.
Ivan Lukan
Na sliki baritonist Joško Kovačič na krstni predstavi Orffove kantate Carmina Bura-na leta 1994.


Zaradi športne tekme prenesli Baglionijev koncert
Šport in glasba ne hodita vedno vštric. Odbojkarska ekipa Si-sley iz Trevisa si je priborila vstop v finale za državni naslov in tako bo moral Claudio Baglio-ni prenesti nocojšnji koncert. Baglioni bo vsakakor v Trevisu nastopil trikrat. Včeraj je pred navdušeno množico začel z nizom koncertov, ki se bo v dvorani Palaverde nadaljeval jutri in v ponedeljek. Za nocoj napovedan koncert je torej prenesen na ponedeljek, 18. t.m. Vstopnice so seveda iste, veljajo pa le za ponedeljek.
Za jutrišnji koncert je na voljo še nekaj stotin vstopnic, ki jih lahko gledalci zamenjajo tudi z nocojšnjimi, vendar prireditelji ne bodo morali zadostiti vsem zahtevam.
Vsem tistim, ki se ponedeljkovega koncerta (ki je sicer razprodan) ne bodo mogli udeležiti, Azalea Promotion ponuja možnost povrnitve denarja danes pri pooblaščenih prodajalnah ter danes, jutri in v ponedeljek v športni palači v Trevisu.
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 16. marca 1996
CAGLIARI / POTNIKE REŠILE VOJAŠKE LADJE
NOVICE
Pri Sardiniji je trajekt Caralis nasedel na podvodni greben
No trajektu ostali kapitan in posadka, da bi ga skušali rešiti
V Somaliji kamenjali posiljevalca
MOGADISU - Islamsko sodiSCe ga je spoznalo za krivega posilstva 15-letnega dekleta in ga obsodilo na kamenjanje. Dogodek se je pripetil kakih 90 km severno od somatskega glavnega mesta. V sporočilu sodišča je rečno, da so obsodbo izvedli pripadniki sodne policije, ki so jim pomagali svojci posiljenega dekleta. Pričujoča obsodba je že osma, do katere prihaja v Somaliji, kjer velja š arij a, se pravi koransko pravo, ki ga je predsednik Ali Mahdi uveljavil, ko je prevzel oblast.
V Beogradu izginila »Kopalka«
Iz beograjskega Narodnega muzeja je izginilo Renoirjevo platno Kopalka, ki ga je veliki francoski mojster naslikal leta 1915. Za tatovi doslej ni nobene sledi (AP)
RIM - Italijanska mornarica je kljub razburkanemu morju včeraj zgodaj zjutraj začela reševati 440 potnikov in članov posadke s trajekta Caralis, ki je v bližini Sardinije zadel ob morski greben. Trajekt Caralis je plul med Cagliarijem in Civitavecchio. Po policijskih podatkih ni bil v nesreči od 371 potnikov in 69 članov posadke poškodovan nihče. Caralis je zadel ob čeri že po dveh urah plovbe, približno 23 milj jugovzhodno od sardinske obale. Ker voda ni vdrla v trajekt in ni bila prekinjena radijska zveza, potnikov ni zajela panika.
V zgodnjih popoldanskih urah so vse potnike odpeljali s trajekta Caralis, kjer je ostal samo kapitan in nekaj desetin elanov posadke, ki bodo skušali rešiti ladjo, kakor hitro se bo stanje morja izboljšalo. Potnike so prepeljali delno na kopno, delno pa na vojaško ladjo San Giusto.
Na Caralisu sedaj čakajo preiskovalno komisijo in potapljače, ki bodo morali ugotoviti, kakšna je škoda na plovilu. Ze sedaj je vidna luknja na premcu, vendar voda ne poplavila vse ladje, ker so zaprli varnostne prekate, tako da ladji ne grozi potopitev. Vojaške ladje so zapustile prizorišče nesreče in trajekt Casalis se bo sedaj moral sam s pomočjo rešilcev rešiti z grebena, na katerega je nasedel. V Cagliariju so medtem pripravili center za prvo pomoč potnikom trajekta.
BILL BRENT ŽE LETA ŽIVI NA KUBI
Nekdanji črni panter o svoji burni preteklosti
Revolucionar iz 60. let ima sedaj 66 let in govori o takratnem oboroženem boju
HAVANA - Bill Brent, nekdanji prestopnik, ropar, član organizacije Črni panterji, ugrabitelj, srednješolski profesor in pisatelj, čigar avtobiografski roman Long Time Gone - A Black Pantheds Trne Life Story je nedavno izdala newyorška založba Random, bi se rad vrnil v ZDA, od koder je pred skoraj tremi desetletji pobegnil pred roko pravice.
Sestinšestdesetletni Brent je prek telefona sodeloval v številnih ameriških televizijskih kontaktnih oddajah, v ZDA pa se ne sme vrniti, ker je leta 1969 v Oaklandu ugrabil letalo družbe TWA in posadko z orožjem prisilil, da je pristala na Kubi, kjer od takrat v lepi hiši ob reki Almendares živi s svojo ženo Jane McManus. Ce bi se vrnil v Ameriko, ga utegne doleteti najmanj petletna zaporna kazen, zaradi ugrabitve letala pa ga lahko obsodijo celo na smrt. Ljubeznivi možakar govori z južnim naglasom, saj je otroštvo preživel v Teksasu, v mestih Franklin, Lousiana in Beau-mont; ko je imel štirinajst let, se je z materjo preselil v Kalifornijo.
Do 30. leta je živel tako kot mnogi prebivalci črnskih getov: pri devetnajstih je moral zaradi kraje kolesa devetnajst mesecev preživeti v poboljše-valnici v Lancastru; pri 22 je bil zaradi oboroženega ropa trgovine z alkoholnimi pijačami obsojen na zaporno kazen, ki jo je prestajal v San Quentinu. Po osmih letih so ga izpustili in nato se je zaposlil v neki tovarni. Takrat se je pridružil Črnim panterjem, ki so zagovarjali zamisel o »oboroženi samoobrambi«.
Kmalu je postal »vodja«, organizi-
ral je gibanje med mladimi temnopoltimi Američani, govoril je na srečanjih, kjer so.zbirali prispevke za gibanje, bil je navzoč pri aretacijah črncev, da bi preprečil policijsko brutalnost. »Gibanje so obsojali črnci srednjega družbenega razreda in policija, njegovi člani pa so zbujali strah pri razpečevalcih mamil,« se spominja Brent. Novembra leta 1968 se je zapletel v oborožen spor s policijo. »Bil sem pod vplivom alkohola in mamil,« priznava. Ker je v spopadu huje ranil dva policista, je pobegnil. »Vesel sem, da sta preživela. Takrat sem verjel, da sem vojak, član črnske vojske, za katero so bili policaji sovražniki ... bil sem prepričan, da se borim za dobro stvar, policisti so bili v mojih očeh slabi.« Ker je policija za Brentom razpisala tiralico zaradi uporabe orožja, so ga iz svoje organizacije izključili tudi Črni panterji, zato se je odločil, da bo zapustil ZDA. Izbral si je Kubo, ki je bila naklonjena črnskemu gibanju, vedel je tudi, da ga Kubanci ne bodo izročili ameriškim oblastem. Ko je ugrabil letalo, so ga po pristanku v Havani zadržali kubanski varnostni organi in ga za 22 mesecev poslali v zapor. Leto dni je moral delati v gostilni, nato je dobil zaposlitev na prašičji farmi, na koncu pa v tovarni mila družbe Proctor and Gamble. Njegovo dekle Jane ga je nagovorilo, naj se vpiše na univerzo v Havani. Poslušal jo je in čez štiri leta diplomiral iz španske književnosti, nekaj let pozneje pa je začel poučevati angleščino na neki havanski srednji šoli.
AVTOMOBILIZEM/ MALA LIMUZINA GRE ZELO DOBRO V DENAR
Micro rešuje Nissan iz zagate
Micro je od vsega začetka beležila odlične rezultatejigjtalijanskerrrfržišču: posrečena linija in odlične zmogljivosti sta dejavnika, ki sta zagotovila uspeh Nissaovega malčka pri nežnem spolu in pri mladih ljudeh - Nova športna različica
Pri Nissanu so s svojimi poslovnimi uspehi zadnjih let, kljub močnemu padcu prodaje, ki ga je italijansko tržišče zabeležilo po letu 1992, še kar zadovoljni. K temu prispeva v pretežni meri uspeh, ki ga je v Italiji doživela njihova micra, ki so je v zadnjih treh letih prodali kar 75 tisoč.
Letos so ponudbo nekoliko popestrili predvsem z novim modelom 1.3 super S, ki ga poganja 1300-kubični štirivaljnik s 16 ventili. Sploh imajo vsi micrini motorji 16 ventilov, kar jim zagotavlja zelo dobre zmogljivosti. Zunanjost se pri letošnjih modelih ni kaj prida spremenila, če izvzamemo masko,
ki ima sedaj dve reži ledvic a s t e oblike, ki dajejo Ni-sannove-m	u
malčku dokaj ele-grantni videz.
Predstavniki japonske hiše trdijo, da je
micra namenjena predvsem ženski publiki, saj je majhna, poskočna, okretna in tudi zunanjost s svojo namenoma nekoliko zastarelo obliko ugaja nečnemu spolu. Je pa tudi avto, po katerem segajo mladi, ker se v poplavi modelov, ki so si med seboj vsi bolj ali manj podobni, ločuje in prihaja do izraza.
Kar zadeva novi model micre 1.3 super S naj omenimo, da zmore 75 KM pri 6 tisoč obratih v minuti in najvišjo hitrost 170 km na uro. Pri tem ima McPherso-nove noge spredaj in obese multulink na zadnji premi. Spredaj in zadaj ima stabilizacijski drog, kar ji zagotavlja odlično lego na cesti. Poraba je vseskozi zmerna saj v nobenem primeru ne presega 7 litrov za 100 km.
SREČANJE ZUNANJIH MINISTROV SLOVENIJE IN MADŽARSKE
Za prestop meje naj bi bila kmalu dovolj osebna izkaznica
Infrastrukturna vprašanja je treba reševati hitreje kot doslej
LENDAVA (STA) - Na včerajšnjem delovnem srečanju v Lendavi sta se zunanja ministra Slovenije in Madžarske, Zoran Thaler in Laszlo Kovacs, dogovorila, da bosta svojima vladama predlagala Čimprejšnji sprejem sporazuma o prestopanju slovensko-madžarske meje z osebnimi izkaznicami. Sefa diplomacij Thaler in Kovacs sta se najprej sestala na štiri oCi, nato pa so potekali pogovori med delegacijama obeh držav o položaju v regiji in dvostranskih vprašanjih.
Slovenski zunanji minister je na novinarski konferenci poudaril, da sta s sogovornikom soglašala, da je za kakovost življenja ob slovensko-madžarski meji potrebno hitrejše reševanje infrastrukturnih vprašanj.
Laszlo Kovacs je temu pritrdil in zagotovil, da je madžarska stran pripravljena znova preučiti možnosti za prekategorizacijo nekaterih meddržavnih mejnih prehodov v mednarodne, pri čemer vsekakor obstaja politi-
čna volja, težave so le finančne. Slovenska stran se že dalj Časa zavzema predvsem za prekategorizacijo mejnega prehoda Pince v mednarodni mejni prehod, vlada pa je sprejela sklep, da do konca leta tudi mejni prehod Martinj e postane mednarodni, odprli pa naj bi še dva nova mejna prehoda, Kobilje in Prosenjakovci.
Ministra sta napovedala obisk predsednika slovenske vlade v Budimpešti. Vsekakor bi ga veljalo dobro pripraviti, da bi ob tej priložnosti dosegli Cim več kon-
kretnih dogovorov. Budimpešto naj bi še letos obiskal tudi predsednik državnega zbora Slovenije, medtem ko se predsednika obeh držav že sicer redno sestajata. Aprila naj bi se sestala tudi mešana komisija za manjšine, ki naj bi se ukvarjala z željami in zahtevami, ki so jih ministra Kovacsu včeraj predstavili pripadniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, ministra Thalerju pa porabski Slovenci med njegovim zadnjim obiskom v Porabju februarja. Za letos je napovedan tudi se-
te temeljito izboljšanje infrastrukture bo omogočilo kvalitetnejše življenje ob meji (Foto: B. Plavevski)
stanek mešane slovensko-madžarske gospodarske komisije. Med temami včerajšnjih pogovorov je minister Thaler navedel tudi embargo na dobavo orožja Sloveniji, ki se te dni odpravlja, ter interes obeh držav za približevanje EU in Natu. Mi-
nistra sta še ugotovila, da je skupni interes obeh držav vzpostaviti čimboljše odnose z Rusijo.
Redni dialog bosta Thaler in Kovacs nadaljevala že 20. marca med srečanjem v Pragi, ko se bodo vodje diplomacij vzhodne in srednje
Evrope srečali z ameriškim obrambnim sekretarjem VVarrenom Christopherjem. Minister Kovacs je imel o medsebojnem sodelovanju izredno pohvalne besede, odnosi s Slovenijo pa so za Madžarsko »kot model in vzor dobrega sosedstva«.
SKLEPNI DAN OBISKA PREMIERA JANEZA DRNOVŠKA V FRANCIJI
EU bo spoznala, da integracijski tokovi ne morejo obiti Slovenije
Slovenski premier je na inštitutu za mednarodne odnose poudari da je naša država po gospodarski plati že zdaj neločljivi del Evrope
PARIZ (STA) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj, zadnji dan delovnega obiska v Parizu, predaval na Francoskem inštitutu za mednarodne odnose in se sestal z njegovim direktorjem Thierrjjem Montbrialom. Slovenski premier je govoril o zgodovinskih spremembah konec osemdesetih let, ki so privedle do demokratičnih sprememb v Evropi in tudi do slovenske osamosvojitve.
Orisal je pot Slovenije, ki je v dobrih štirih letih in pol postala ena od najuspešnejših držav v tranziciji, čeprav je njen razvoj potekal v neugodnih okoliščinah in v bližini balkanske krize. Poudaril je tudi gospodarski napredek Slovenije in uveljavitev tržnega sistema. Slovenski trg je kljub majhnosti za zahodne partnerje pomemben, je ocenil Drnovšek in pojasnil, da Slovenija 70 odstotkov blagovnega prometa
ustvari z državami EU.
Nato je dejal, da je bila evropska ideja gibalo sprememb v Sloveniji, vendar se je zapletlo ravno pri vključevanju naše države v EU. »Nesporen cilj Slovenije je, da postane članica EU. 2e sedanja stopnja gospodarske povezanosti je zadostna osnova, da ne govorimo o geografskih razlogih, saj Slovenija meji na dve članici EU. Po razvitosti in gospodarskih dosežkih Slovenija presega drage države, ki so že najavile kandidaturo za polnopravno članstvo v EU. Vendar je enajst držav srednje in vzhodne Evrope že podpisalo sporazum o pridruženem članstvu, Slovenija pa še ne,« je dejal Drnovšek in kot vzrok za to navedel vprašanje odnosov z Italijo. »Italija, ena od ustanovnih članic EU, je začela odpirati zgodovinska vprašanja, ki so bila formalnopravno in dejansko politično že rešena
v sporazumih med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo in jih je Slovenija sprejela v nasledstvo, prav tako pa tudi Italija,« je spomnil Drnovšek. Ocenil je, da negotov politični položaj in bližnje volitve v Italiji najbrž ne dajejo novega upanja za rešitev zapleta. Slovenija zato resno proučuje možnost, da neposredno vloži prošnjo za polnopravno članstvo v EU na osnovi dejanske gospodarske in pohtiCne sposobnosti, da se med prvimi, če ne kot prva nova država, vključi v EU.
»Razumemo, da se ta vprašanja ne želijo odpirati preveč naglas in preveč načelno, da se ne bi ogrozila stabilnost v tako občutljivih političnih razmerah, bot že nekaj časa trajajo v Italiji... Slovenija bo zato nadaljevala s svojimi gospodarskimi procesi in razvojem in prepričani smo, da bomo v tem uspešni in bomo z dejanskim gospodarskim
položajem in pohtično stabilnostjo prepričali EU, da proces evropske integracije Slovenije ne more zaobiti,« je svoj nagovor sklenil Drnovšek. Tridnevni delovni obisk v Franciji je slovenski premier končal s pogovorom s svojim gostiteljem, predsednikom francoske vlade Alainom Juppejem.
V pogovora s slovenskimi novinarji v Parizu pa je Drnovšek dejal, da Francija jasno podpira približevanje Slovenije EU in da je v pogovorih z ministrom za zunanje zadeve Hervom de Charettom, delegiranim ministrom za evropske zadeve Michelom Bamierjem, predsednikom narodne skupščine Philipom Seguinom in predsednikom senata Renejem Monoryjem govoril tudi o možnostih za polnopravno članstvo Slovenije v EU. Drago vprašanje pa je Italija, ki je v EU ne morejo preglasovati, jo pa skušajo pregovoriti.
POGOVOR Z IMROM DUNAIEM, MADŽARSKIM MINISTROM ZA INDUSTRIJO IN TRGOVINO
Uspehi so presenetili celo vlado
Katere so najpomembnejše spremembe v madžarskem gospodarstvu in v katero smer se gospodarstvo giblje?
Lansko leto je bilo izjemno. Olastninili smo že 60 odstotkov gospodarstva, v primerjavi s 3,5 odstotka leta 1989. Od več kot milijon podjetij jih je zdaj večina že v zasebni lasti.
Nas drugi uspeh je, da smo postavili Madžarsko na pot dolgoročnega samovzdržujočega razvoja. Dosegli smo šestodstotno gospodarsko rast, kar je presenetilo celo vlado. Zelo pomembno pa je, da je k 'rasti prispeval predvsem uspeh na tujih trgih. Izvoz industrijskih izdelkov je denimo narasel za 20 odstotkov, medtem ko se je prodaja doma povečala za manj kot odstotek.
Ozadje tega uspeha je predvsem uspeSno prestrukturiranje gospodarstva, kar je prispevalo k pomembni rasti storilnosti, ki je lani narasla za Štirinajst odstotkov. Najpomembnejše pri tem je, da ti dosežki niso rezultat zapiranja delovnih mest, temveč napredka in učinkovitosti delovne sile. Vse reforme so bile podprte s tujim kapitalom, saj so celo 70 odstotkov izvoza industrijskih izdelkov izvedla podjetja v tuji lasti.
Lastninjenje je bilo ključni projekt v madžarski strategiji prehoda v tržno gospodarstvo. Kako napreduje?
Lani smo v državo zvabili 4, 2 milijarde dolarjev neposrednih tujih naložb. Pričakujemo, da bo prihodnje leto že 85 odstotkov gospodarstva v zasebni lasti. To bo celo več, kot je zahodnoevropsko povprečje.
Stanje je zapleteno predvsem na področju bančništva, saj je večina bank Se vedno v državni lasti, predvsem zaradi slabega portfelja. Potrudili se bomo pri sanaciji bank in jih nato olastninili. Dosegli smo že nekaj uspehov: Madžarska banka za zunanjo trgovino je že povečini v tuji lasti, olastni-
nili pa smo tudi BudimpeStansko banko. V celotni srednji Evropi smo na področju lastninjenja Sli najdlje. Po lastninjenju večine energetske panoge imamo danes že trinajst milijard dolarjev tujih naložb, kar je več kot v drugih državah in skoraj 50 odstotkov vseh tujih naložb v naši regiji. Prepričan sem, da bo čez deset let madžarsko gospodarstvo najbolj dinamično v tej regiji.
Kako napredujete v približevanju Evropski uniji?
Pomemben korak bo vstop v OECD, kar pričakujemo do konca pomladi. Morah smo precej storiti na treh najpomembnejših področjih zakonodaje: strogi ukrepi za varovanje okolja, harmonizacija davčnega sistema z evropskimi in ureditev monetarnega področja s polno konvertibilnostjo forinta. Uspelo nam je na vseh treh področjih.
Poleg tega smo stabihzhali gospodarstvo. Inflacija je padla na 20 odstotkov z lanskih 28, za pri-
hodnje leto pa pričakujemo, da bo enomestna. OECD zahteva tudi, da proračunski primanjkljaj ne sme presegati štirih odstotkov bruto narodnega dohodka. Pred tremi leti je presegal osem odstotkov, letos ga bomo spustili pod štiri odstotke, prihodnje leto pa naj bi se spustil že pod tri odstotke.
Pričakujemo polnopmvno članstvo v Evropski uniji približno leta 2000, medtem pa uresničujemo triletni načrt za uskladitev zakonodaje in drugih sistemov, ki jih je treba prilagoditi normam unije.
Katere so madžarske prednosti pred drugimi gospodarstvi v prehodu?
Ze leta 1968 smo začeli uvajati tržno gospodarstvo. Ko govorimo o tržnih mehanizmih, morate vedeti, daje Madžarska v veliki prednosti pred tekmicami. Poleg tega je delovna sila zelo izučena in kvalificimna, kar pomeni, da lahko dobijo tuja podjetja pri nas za občutno nižjo ceno delovno silo, ki se lahko enakovredno kosa z zahodno. In končno nekaj zelo pomembnega, čepmv je to težko določiti - tukaj je tudi vprašanje kulture, vzdušja in storitev na Madžarskem, kar tujim vlagateljem ustvari občutek domačnosti in varnosti.
Kaj pa madžarska gospodarska in politična stabilnost?
NaSa koalicijska vlada ima 72 odstotkov sedežev v parlamentu, tako da do leta 1998 ne bo vpmSanja politične nestabilnosti. Madžarski demokratični sistem je dodobm utrjen. Kar pa se tiče ekonomske politike, so pomembni predvsem trije položaji: guverner Madžarske banke, minister za finančne zadeve ter minister za industrijo in trgovino. Ko je govom o podrobnostih, si včasih pridemo navzkriž, toda kar se tiče temeljev politike, ni nikakršnih težav. Vsi trije gremo po isti poti. Morda nismo ravno najboljši politiki, a smo odlični gosfiodaistveniki.	Nevvsvveek
NOVICE
Parlamentarna delegacija na konferenci na Dunaju
LJUBLJANA (STA) - Vodja delovne skupine za evropske zadeve v državnem zbora Marjan Šetinc in Članica odbora DZ za mednarodne odnose Irena Oman se udeležujeta konference z naslovom Vloga parlamentov v evropski integraciji in proces razširitve, ki v organizaciji Evropskega in avstrijskega parlamenta poteka od 15. do 17. marca na Dunaju. Kot je sporočila služba za informiranje DZ, bodo na konferenci najve-Cjo pozornost posvetili vlogi parlamentov v prehodnem obdobju pred Članstvom v Evropski uniji, krepitvi in širjenju EU, ukrepom in strukturam za izvajanje protiuteži izvršilni oblasti ter medparlamentarnemu sodelovanju. Udeležence bosta kot gostitelja nagovorila tudi predsednik Evropskega parlamenta Klaus Haensch in predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, v imenu kandidatk za članstvo v uniji iz srednje in vzhodne Evrope pa bo na otvoritvenem delu govoril tudi naš predstavnik Marjan Šetinc.
Odprli častni
konzulat Mehike v Sloveniji
LJUBLJANA (STA) - V Ljubljani so včeraj odprli častni konzulat Mehike. Za častnega konzula je bil imenovan Marko Voljč, je sporočil sekretariat častnega konzulata. Na slovesnosti ob tem dogodku je bila navzoča tudi delegacija mehiškega veleposlaništva na Dunaju pod vodstvom veleposlanice Roberte Lajous. Mehika je Slovenijo priznala maja 1992, ko sta državi vzpostavili tudi diplomatske odnose. Doslej so slovenski državljani lahko pridobili mehiške vizume na veleposlaništvu na Dunaju, z odprtjem častnega konzulata, ki ima sedež v poslovni stavbi TR/3 na Trgu republike 3, pa bodo na voljo tudi v Ljubljani.
Premier Malte prihaja na uradni obisk
LJUBLJANA (STA) - Na povabilo slovenskega premiera Janeza Drnovška se bo na uradnem obisku v Sloveniji od 19. do (20. marca mudil predsednik vlade Malte Edvvard Fenech Adami z delegacijo. Kot je sporočil urad vlade za informiranje, naj bi gosta prvi dan obiska sprejela premier Drnovšek in predsednik Milan Kučan, drugi dan pa naj bi se premier Malte sestal še s predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem in županom mestne občine Ljubljana Dimitrijem Ruplom. Predviden je tudi podpis sporazuma o rednem zračnem prometu med Slovenijo in Malto ter podpis sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti.
Večina Vzhodnoevropejcev za vstop v Evropsko unijo
BRUSELJ (STA) - Vzhodnoevropejci niso zadovoljni s počasnim uveljavljanjem demokratičnih reform v njihovih državah, 90 odstotkov jih je za vključitev njihovih držav v Evropsko unijo, temu pa nasprotuje le 10 odstotkov ljudi, je ugotovila anketa Eurobarometra, ki jo je včeraj v Bruslju objavila Evropska komisija. 82 odstotkov prebivalcev desetih vzhodnoevropskih držav podpira članstvo v Natu, proti temu pa jih je 18 odstotkov. Na vprašanje, katera mednarodna zveza bi bila najpomembnejša za prihodnost njihove države, je 34 odstotkov vprašanih omenilo Evropsko unijo, 16 odstotkov Združene države, 9 odstotkov Rusijo, 8 odstotkov pa je navedlo druge vzhodnoevropske države. Številke odsevajo poglede prebivalcev držav, ki si najbolj želijo vstopiti v EU in Nato: Bolgarije, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljške, Romunije, Slovaške in Slovenije.

NOVICE
Nemčija izdala nalog za aretacijo iranskega ministra
BONN (STA, dpa) - Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je včeraj objavil vest, da je nemški zvezni tožilec izdal nalog za aretacijo iranskega ministra za obveščevalno službo Alije Falahijana. Nemški tožilci raziskujejo možne povezave med Falahijanom in umorom štirih Kurdov, ki se je zgodil leta 1992 v Berlinu. Raziskavo so začeli zaradi suma, da je Teheran peterici osumljenih iranskih agentov ukazal, naj umorijo kurdske aktiviste. Osumljenim agentom trenutno sodijo zaradi umora. FAZ poleg tega poroča, da je nemška vlada upala, da nalog za aretacijo ne bo izdan pred aprilom, ko naj bi se sojenje končalo. Medtem so v Teheran,u sporočili izide prvega kroga iranskih parlamentarnih vohtev. Ta je napolnil le polovico od 270 sedežev v parlamentu, drugi krog vohtev 19. aprila pa bo odločil, ah bo zmagala zmerna struja ah islamski skrajneži. Doslej nobena stran ni dobila potrebne večine.
Srečanje zunanjih ministrov ZDA in Izraela
TEL AVW (STA) - V Tel Avivu sta se včeraj srečala ameriški državni sekretar Warren Christopher in izraelski zunanji minister Ehud Barak. Osrednja tema pogovorov so bile podrobnosh v zvezi z načrtom sodelovanja med državama v boju proti terorizmu. Christopher in Barak sta razpravljala tudi o trenutnem stanju izraelsko-sirskih pogajanj, ki jih je Izrael prekinil po vrsti bombnih atentatov med 25. februarjem in 4. marcem. Izrael je sestavil šemam ameriške visoke tehnološke opreme, ki jo potrebuje za nadzorovanje meje s palestinskimi ozemlji, predvsem za preprečevanje vnosa bomb. Izrael si želi, da bi mu ZDA to opremo dobavile v okvim sto mihjonov dolarjev vredne pomoči za boj proti terorizmu, ki jo je obljubil Bill Clinton.
Švedski premier predal predsedovanje socialdemokratom
STOCKHOLM (STA, dpa) - Švedski premier Ingvar Carlsson je na včerajšnjem izrednem kongresu socialdemokratske stranke po desetih letih predal dolžnosh predsednika stranke dosedanjemu Enančnemu ministra Goranu Perssonu. 61-letni Carlsson, ki bo prihodnji teden iz zasebnih vzrokov odstopil tudi s položaja premiera, je člane stranke pozval, naj bo v prihodnje boj proti brezposelnosti osrednja tema njihovih prizadevanj, in posvaril pred vse večjimi dvomi med prebivalci in znotraj stranke o evropski integraciji. Edini kandidat za Carlssonovega naslednika na obeh položajih, 47-letni Persson, se je izrekel za spremembe državne politike, s katerimi bi bolj upoštevali manjši pomen državnih meja za gospodarske odločitve. Nova švedska vlada se bo predstavila v četrtek.
Pogovor obrambnih ministrov ZRJ in Kitajske
PEKING (STA) - Podpredsednik kitajske vojaške komisije Chi Haotian se je včeraj v Pekingu sestal z obrambnim ministrom ZRJ Pavlom Bulatovičem. Chi je Bulatovičev obisk ocenil kot izraz obnovitve in razvoja izmenjav med oboroženima silama na visoki ravni. Povedal pa je tudi, da bo to srečanje pomagalo pri dobrih bilateralnih odnosih med državama. Bulatovič je dejal, da je njegov obisk v Pekingu pomemben za krepitev splošnega sodelovanja med državama, saj se ZRJ zanima za različne oblike dvostranskega sodelovanja. Jugoslavija meni, da je stabilnost Kitajske pomembna za stabilnost na Daljnem vzhodu, v Aziji in nasploh v svetu, zato si prizadeva za poglobljeno sodelovanje med državama.
OBOROŽEVANJE VOJSKE BIH
Pomagati so pripravljeni le Američani
ANKARA (Reuter) - V turski prestolnici so se včeraj srečah predstavniki tridesetih držav, ki naj bi pomagali pri projektu usposabljanja in opremljanja vojske muslimansko-hrvaske federacije, ki so ga predlagale ZDA. Omenjeni program naj bi Muslimanom in Hrvatom omogočU vzpostavitev vojske, ki bi se bila sposobna meriti z vojsko bosanskih Srbov.
Na konferenci - sopredsedovale so ji ZDA in Turčija - so nekatere evropske države izražale pomisleke glede ameriškega načrta. Menile so, da je opremljanje bosanske vojske v nasprotju s prizadevanji za zmanjševanje količine orožja na Balkanu. Toda ameriška delegacija - vodil jo je namestnik državnega sekretarja Strobe Talbott - je zagovarjala stališče, da bo ravnovesje moči pomagalo pri ohranjanju miru, ko se bodo iz Bosne umaknil Ifor. Ameriški načrt oboroževanja bosanske vojske je bil eden ključnih dejavnikov, ki je vlado BiH prepričal,
da je podpisala daytonski sporazum. »EU nam ni ponudila boljše možnosti,« je dejal odposlanec bosanskega predsednika Muhamed Sačirbegovič.
Washington je bosanski vladi že obljubil pomoč v vrednosh sto mihjonov dolarjev. V skladu s predlaganim načrtom naj bi se bosanska vojska številčno zmanjšala in se s pomočjo zunanjih sodelavcev - tudi nekdanjih pripadnikov ameriške vojske - preoblikovala v učinkovitejšo silo. »Imamo vojsko dvesto tisoč mož. Ce jih bomo morali demobilizirati, se bodo stroški povečali,« je dejal Sačirbegovič, ki je pred začetkom konference izrazil upanje, da bo tuja pomoč za reformo bosanske vojske v prvem letu znašala približno milijardo dolarjev. »Toda to je le polovica tega, kar potrebujemo,« je dodal Sačirbegovič. Zelje se niso uresničile, saj evropske države niso podprle ameriškega načrta. Tako se bodo morah v BiH zadovo-Ijiti zgolj z ameriškimi sto milijoni dolarjev.
Medtem, ko so v Vukovarju gradbeni stroji umikali vojne ruševine...
...se je v Beogradu posebna odposlanka ZN za človekove pravice veselo rokovala z »voždom« (Reuter)
URESNIČEVANJE MIROVNEGA SPORAZUMA O BOSNI IN HERCEGOVINI
Policisti federacije nočejo preprečiti nasilja nad Srbi
V severovzhodnem delu Bosne ranjen ameriški vojak - V Moskvi menijo, da Karadžiča in Mladiča ne kaže izključiti iz politike
SARAJEVO (Reuter, STA) - Združeni narodi so včeraj bosanske oblasti obsodih, da ne storijo dovolj za preprečevanje ropanja in nadlegovanja srbskih prebivalcev, ki so ostali v sarajevskih predmestjih. Po besedah predstavnikov ZN je na Didžo prišlo na tisoče razgretih mladcev, ki želijo odgnati še tistih nekaj Srbov, Id so ostah.
Predstavnik ZN Aleksander Ivanko je dejal, da je muslimansko-hrvaška policija ravnodušna do ohranjanja zakonitosh in reda. »Videli smo dva policista federacije, kako sta se smejala in spodbujala Muslimane, ki so žalili Srbe in jih hoteli prisilih, da zapustijo domove,« je dejal Ivanko.
O vseh težavah - predvsem o tistih v nekdaj srbskih sarajevskih predmestjih in Mostarju - se bodo na ameriško pobudo v ponedeljek v Ženevi pogovarjali Slobodan Miloševič, Franjo Tudman, Ejup Ganič in ameriški državni sekretar Warren Christopher. Včeraj se je z Miloševičem sešel
ameriški admiral Leighton Smith, pogovarjala pa sta se predvsem o vojaški plati daytonskega sporazuma. Smith je po srečanju dejal, da mu je Miloševič povedal, da bo na ponedeljkovem srečanju načel vprašanje vzpostavitve civilnih letalskih prog med Srbijo in Bosno. Po Smithovem mnenju je to zelo razveseljiva novica. »Tako jaz kot Miloševič meniva, da je vzpostavitev letalskih povezav s Sarajevom in Banjaluko začetek gospodarske obnove Bosne,« je povedal
ameriški general.
Medtem pa so v severovzhodnem delu Bosne na območju, ki je pod nadzorom ameriških sil, streljali na ameriškega vojaka in ga ranili. Častnik Chuck Merita je povedal, da je na vojaka streljal »vsiljivec«. Podrobnosti incidenta so še nejasne, vojak pa je zunaj smrtne nevamosh.
Moskva pa je včeraj znova poudarila, da Karadžiča in Mladiča ne kaže izključiti iz pohtike. Namestnik ruskega zunanjega ministra Igor Ivanov je dejal, da
vprašanje, ah naj omenjena moža sodelujeta na septembrskih volitvah v Bosni, še ni rešeno in da obtožba haaškega sodišča še ne pomeni krivde. Po ruskem mnenju mora haaško sodišče prispevati k vzpostavitvi mirnega življenja v Bosni. To pomeni, da mora upoštevati vse okoliščine -tudi pohtične razmere -, je dejal Ivanov. Haaško sodišče je včeraj sporočilo, da bo zaslišanje treh generalov jugoslovanske vojske, obtoženih zločinov v Ovčari pri Vukovarju, javno.
ZAOSTROVANJA NAPETOSTI V JUGOVZHODNI AZIJI OČITNO ŠE NE BO KONEC
Kitajci so napovedali nov krog razkazovanja moči
TAJPEJ, PEKING (Reuter) - Kitajska je včeraj končala poskusne izstrelitve raket zemlja-zemlja. Kitajska tiskovna agencija je sporočila, da so vaje pokazale, da je Kitajska sposobna upravljati s sodobnim orožjem. Toda neprijetnih presenečenj za Tajvan še ni konec, Peking je namreč včeraj napovedal nov krog vojaških vaj, na katerih naj bi sodelovale kopenske, pomorske in zračne sile kitajske ljudske armade.
Nov krog vaj naj bi se začel 18. marca in trajal do 25. marca. Vaje naj bi potekale le nekaj kilometrov od tajvanskega otočka VVuchiu, kar pomeni, da se bo kitajska vojska tajvanski obali približala najbolj do zdaj. Kitajci naj bi zaradi vaj blokirali polovico Tajvanske ožine, ladje in letala pa so že opozorili, naj se omenjenemu predelu izogibajo. Kitajske namere o izvedbi novih vaj je včeraj potrdilo tudi sporočilo tajvanskega obrambnega ministrstva, ki pravi, da je že
zaznah večje premike kitajske vojske. Iz Kitajske je bilo slišati tudi opozorila o napadu na Tajvan, če bo ta razglasil neodvisnost.
Toda tajvanski predsednik Li Teng Hui ostaja trdno odločen - vsaj navidez -, da se Tajvan ne bo prestrašil, četudi bo Kitajska okrepila svoje vojaške dejavno-sti. »Četudi bo komunistična Kitajska izstrelila deset ah dvajset raket, se ne bomo ustrašili,« je dejal Teng Hui na enem od predvolilnih zborovanj. Vendar izjave tajvanskega zunanjega mini-
stra Fredricka Chiena kažejo, da je Tajvan vendarle pripravljen nekoliko popu-shh. Chien je namreč dejal, da bo Tajvan »omehčal« svojo zunanjo pohtiko, ki je tako razburila Peking. Po besedah Chiena naj bi tajvanski predsednik odslej obiskoval samo tiste tuje države, katerih državniki bodo prišli na obisk v Tajpej. Drage obiske naj bi - vsaj zaenkrat - opustil. Kljub temu pa si bo Tajvan še naprej prizadeval za vnovično pridobitev mesta v Združenih narodih. Po besedah Chiena je boj za vnovičen vstop v ZN prioriteta tajvanske zunanje pohtike, s katero se strinja 75 odstotkov Tajvancev. Toda Kitajci s takšno odločitvijo bržkone ne bodo zadovoljni. Njihov zunanji minister Qian Qichen je namreč povedal, da mora Taj-
van opustiti svoje poskuse, da bi vstopil v ZN, če hoče, da se bodo kitajske vojaške vaje končale.
Kljub vsemu pa je večina analitikov prepričanih, da do vojne med Tajvanom in Kitajsko (še) ne bo prišlo. Tai Ming Cheung, strokovnjak za kitajske vojaške sposobnosti, je v Hong Kongu dejal, da je Kitajska svoj namen za zdaj dosegla - pokazala je svojo vojaško moč, ki jo lahko kadarkoli uporabi proti Tajvanu. Cheung meni, da kratkoročno ni nobene nevarnosti, dolgoročno pa se lahko zgodi marsikaj. Kitajska je po Cheungovem mnenju sposobna izvesti blokado Tajvana. Strahove pa so začasno pregnale tudi ZDA, ki so dejale, da jim je Peking dal trdna zagotovila, da ne bo napadel Tajvana.
Nihče ne ve, če je bila včerajšnja izstrelitev rakete v bližino Tajvana res zadnja (Reuter)
KOČLJIVA ODLOČITEV POSLANCEV RUSKE DUME
Razpustitev ZSSR je nezakonita
Sklep parlamentarcev nima prave moči
MOSKVA (Reuter) - Ruska duma je včeraj sprejela resolucijo, s katero je razveljavila odločitev o razpustitvi Sovjetske zveze. Resolucijo so predlagali komunisti in njihovi zavezniki, njihov namen pa je bil bržkone pridobiti si naklonjenost ljudi, ki se jim toži po nekdanji Sovjetski zvezi. Kremelj se je na sklep ostro odzval.
Ruski notranji minister Anatolij Kulikov vztraja pri »razbijanju gnezd terorističnih elementov« (Reuter)
POSKUSI KREMLJA ZA USTAVITEV VOJNE V ČEČENIJI
Predsednik Jelcin (še) ne govori o umiku
Najvišji predstavniki oblasti opozarjajo na posledice, ki bi nastale zaradi odhoda s Kavkaza
MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj povedal, da je njegov varnostni svet sprejel načrt za rešitev čečenske krize. Jelcin o dokumentu ni hotel dati nobenih informacij. Dejal je, da bo načrt predstavil še v marcu, in sicer v posebnem nastopu na ruski televiziji, tako da ga bo lahko razumel vsak ruski državljan.
Včeraj sprejeti dokument razglaša odločitev ruskega parlamenta iz leta 1991, da ratificira sklep o ustanovitvi Skupnosti neodvisnih držav, ki je nadomestila Sovjetsko zvezo, za nično in neveljavno. Resolucija, ki so jo sprejeli z 250 glasovi za in 98 proti, poziva Borisa Jelcina, naj deluje v smeri večjega povezovanja med zdaj neodvisnimi sovjetskimi republikami. Sklep dume razveljavlja tudi tako imenovani beloveški sporazum, ki ga je Jelcin podpisal s predsednikoma Belorusije in Ukrajine. Sporazum je
predstavljal osnovo za ustanovitev Skupnosti neodvisnih držav, v kateri je zdaj združenih 12 držav.
Poteza je sprožila burne odzive. Analitiki celo menijo, da je sprejem odločitve o razveljavitvi razpada Sovjetske zveze prvi večji spor med predsednikom Jelcinom in parlamentom, ki ga obvladujejo komunisti. Predsednikov predstavnik Sergej Medvedev je dejal, da ima odločitev dume dvomljiv pravni temelj. Po njegovem mnenju utegne imeti nepredvidljive in škodljive posledice znotraj Rusije in v tujini.
Odločitev po Medvedevu meče dvom na ustavni temelj ruske državnosti, destabilizira državo in spodkopava integracijske procese Skupnosti neodvisnih držav. Odzval pa se je tudi Jelcin, ki je dejal, da je sprejem resolucije škandalozno dejanje. Parlamentarne nasprotnike je obtožil, da nameravajo preprečiti junijske predsedniške volitve. Sergej Baljajev, voditelj projelcinove stranke Naš dom je Rusija, je dejal, da je resolucija s pravnega stališča nepomembna. Po njegovem mnenju odločitve nekdanjega vrhovnega ruskega sovjeta ne more razveljaviti zgolj en dom sedanjega parlamenta. Da resolucija ne bo imela pomembnejših posledic, meni tudi liberalec Grigorij Javlinski.
Iz virov, ki so blizu ruskemu predsedniku Jelcinu, se je izvedelo, da od mirovnega načrta ne kaže pričakovati preveč, saj naj ne bi vseboval predloga o umiku ruskih enot iz Čečenije. To je v govoru pred ruskim parlamentom potrdil tudi ruski notranji minister Anatolij Kulikov, ki je dejal, da bi umik ruskih sil povzročil verigo dogodkov, ki bi predstavljali neposredno nevarnost za rusko državo. Menil je, da bi bilo mir mogoče doseči s širjenjem demilitariziranih območij in hkratnim uničevanjem terorističnih le-
gel. Po mnenju Kulikova, čigar sile igrajo bistveno vlogo v čečenskem konfliktu, bi prezgoden umik iz Čečenije ogrozil mednarodni položaj Rusije in njene gospodarske interese ter jo pahnil v naročje kriminalnim elementom.
Med govorom Kulikova pa so ruske enote v Čečeniji spet začele obstreljevati Bamut. »Operacijo v Ba-mutu bomo izvajali, dokler te velike baze uporniških bojevnikov ne bomo popolnoma uničili,« je dejal ruski vrhovni poveljnik v Čečeniji Vjačeslav Tibomi-rov in dodal, da so Bamut
zapustili že vsi civilisti. Neodvisnih potrditev, da so civilisti res odšli, ni, vendar so ruski liberalni poslanci, ki so obiskali Čečenijo, dejah, da ruska vojska obstreljuje tudi vasi, kjer je ogromno civilistov, ki so prisiljeni zbežati, če nočejo postati plen ruskih izstrelkov. Tudi predsednik Ingušije Ruslan Au-šev je dejal, da namerava Rusija pred začetkom izvajanja mirovnega procesa uporabiti čim več sile. »Očitno je, da si nameravajo pot do miru utreti z orožjem,« je dejal Aušev, ki se boji, da se bodo boji razširili tudi v njegovo republiko. Aušev je še izjavil, da Jelcinu pred volitvami ne bo več treba uporabljati vojaške sile, ker do takrat v Čečeniji ne bo nikogar več, proti komur bi se bilo vre-
dno boriti.
Rusko čečensko avanturo pa so obsodili tudi latvijski parlamentarci. Včeraj so na predlog nacionalistične Stranke za domovino in svobodo ruski vladi in dumi naslovili posebno pismo, v katerem Rusijo obsojajo imperializma. »Ker smo tudi sami" doživeti ruski imperializem, ne moremo ostati neprizadeti ob željah Rusije, ki želi obdržati svoje kolonije,« piše v pismu latvijskih poslancev, ki rusko vojsko obtožujejo izvajanja genocida. Skupina estonskih poslancev je nedavno s podobnim dejanjem Ruse dodobra razburila. Estonski parlamentarci so namreč Dudajevu poslali sozalno brzojavko ob smrti njegovega vojaškega poveljnika Sabnana Radujeva.
VVashinptonski utrinki
U^oj za emthop/HionOfSl	(/vija
2e od nastanka ZDA so se hrabre ženske borile za enakopravnost z moškimi. Marec je v ZDA mesec zgodovine žensk in v Muzeju hčera ameriške revolucije v VVashingtonu so s posebno razstavo počastili nekaj žensk, ki so si upale stopiti v boj proti tradiciji in spregovoriti o človekovih pravicah tako doma kot v tujini.
»Spomnite se na dame!« je eden od sloganov sodobnega ameriškega feminističnega gibanja. Slogan so vzeti iz nekega pisma, ki ga je leta 1776 - v letu ameriške revolucije - svojemu možu Johnu napisala Abi-gail Adams. Zapisala je: »Kot sem slišala, oblikujete nov politični sistem. Upam, da se boste v tem sistemu spomniti na dame in da boste z nami ravnati bolje kot doslej.« To slavno pismo je eno od razstavnih predmetov, in čeprav je le malo znamenj, da je John
Adams, ki je postal drugi ameriški predsednik, kdajkoli resno vzel ženino pismo, je to kmalu postalo vir navdiha za ženske aktivistke, ki so se podale v boj na dveh frontah: za večje pravne pravice za ženske in odpravo suženjstva.
Pero je močno orožje
Petnajst pisateljic je na razstavi zastopanih s svojimi portreti, posodo, nakitom in celo oblekami, ki so jih nekoč nosile, a največ jih je zastopanih s svojimi rokopisi. Čeprav je nekaj pisateljic - kot denimo avtorica knjige Male ženske Louisa May Alcott - zelo dobro znanih sodobnim ameriškim ženskam, jih je večina že utonila v pozabo. Zelo malo žensk je denimo seznanjenih z delom dveh sester Grim-ke z ameriškega juga, Sarah in Angeline, ki sta vodili kampanjo za odpravo suženjstva in biti militantni feministični
aktivistki v sredini prejšnjega stoletja. Precej razstavnih predmetov predstavlja črne pisate-
Rachel Richardson
Ijice, ki so bile vodilne v boju Afroameričanov za osvoboditev iz suženjskih okov. Obiskovalci razstave lahko vidijo mizo, na kateri je pisala sužnja iz Bostona Phillis Wheatley, ki je bila prva črna ameriška pesnica, ali pa denimo lutke iz cunj, ki jih je pobegla sužnja Harriet Jacobs naredila za otroke
newyorške družine, ki jo je kupila in nato osvobodila. Jacobsova je pozneje pomagala odpirati šole za osvobojene sužnje na jugu države.
Popravljanje napak
Poleg te razstave je inštitut Smithsonian iz VVashingtona pomagal pripraviti 41 različnih programov za počastitev meseca zgodovine žensk, ki je kot večina velikih dogodkov imel povsem navaden začetek. Leta 1978 so se tri ženske v Sonorni, v Ka-lifomji, odločile pripraviti program za lokalne otroke za 8. marec. Na program so se spomnile, ko so ugotovile, da zija v njihovi izobrazbi precejšnja luknja, saj jim je izobraževalni program ponudil bore malo znanja o velikih Američankah. Njihov program je naletel na precejšen odmev v ameriški javnosti in leta 1980 je kongres razgla-
sil en teden v marcu za nacionalni teden zgodovine žensk, ki se je pozneje razširil na celoten mesec. Toda končni cilj vseh žensk, kot ga je postavila ena od trojice iz Sonomija, Mary Ruths-dotter, je odprava meseca zgodovine žensk, saj je njihov cilj popolna vključitev zgodb o velikih ženskah v učni program in izenačitev z zgodbami o velikih možeh. Zgodovino obeh spolov bi tako morali poučevati enakopravno. Kako daleč smo od dneva, ko mesec zgodovine žensk ne bo več potreben? Ruthsdotterjeva, ki ji je zdaj 51 let, je dejala, da ne pričakuje popolne vključitve zgodovine žensk in njihovih dosežkov v ameriški šolski program pred svojo smrtjo, a verjame, da bo to doživela njena hčerka, ki je zdaj stara 31 let. Dodala pa je, da je bila po naravi vedno optimistična.
Žalost
Sobota, 16. marca 1996
NAPOVEDI PRIREDITEV
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 16. t.m., ob 19:30 v KRANJU s Tavčarjevo igro »Pekel je vendar pekel».
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 16. t. m., ob 17. uri (red S) bo na sporedu baletna predstava P.I. Čajkovski »Fran-cesca da Rimini«. V glavni vlogi Carla Fracci. Ponovitve jutri, v nedeljo, 17. t.m., ob 16.00 (red D), v torek, 19. t.m., ob 20. uri (red C), v sredo, 20. t.m., ob 20. uri (red E), v Četrtek, 21. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 16. t. m., ob 20.30 (red 2. sobota) gledališka skupina Tuttoteatro predstavi A.Jay Lerner »Gigi», režija Filippo Crivelli. V glavni vlogi E. Calindri.V abonmaju odrezek 16-moder.
CELOVEC
Mestno gledališče: V sredo, 20. t.m., ob 19.30 - R. Strauss »Salome* - glasbena drama.
Jutri, , 17. t.m., ob 15.00 - Anatevka (musi-cal) in ob 20.00 gostovanje 'Adija Hirschala.
BELJAK
Studijski ode: Danes, 16 t.m., ob 20.00 Alan Bovvne »Beirut». Ponovitve v torek, 19. in bodo trajale do sobote, 30. t.m.,
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K Center: danes, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
V farni cerkvi bo danes, 16. t.m., ob 18.30 -
RICMANJE
Do 19. t.m.- Tradicionalni Ricmanjski teden v organizaciji SKD Slavec.
Danes, 16. t.m., ob 20.00 -Koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Dirigent Marino MarsiC.
V	popoldanskih urah je v okviru Spazio Rossetti ob 16.00 Internet, ob 16.00 Video in ob 17.30 - Od musikala West Side Story do Sunset Boulevard. Vstop prost.
Ponovitev jutri, 17. t.m., ob 16.00 (red 2. nedelja).
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Emico IV« (od 19. do 24.3.).
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 23. t.m., ob 20.30 (premiera) - Neil Simon »La strana coppia». Režija Marco mat-tolini, nastopata Zuzzurro in.Gaspare. V abonmaju odrezek št.9. Predstave si bodo sledile do 31.t.m.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 20. in v Četrtek, 21. t.m., ob 20.30 -V. Brancati »La governante« v izvedbi gledališke skupine Mario Chiocchio. Režija G. Al-bertazzi, V glavnih vlogah Giorgio Albertazzi in Paola Pitagora.
Koncert Angelike Krasnitzer (sopran) in Andreja Feiniga (orgle).
ROŽEK
Nova ljudska šola: Danes, 16. t.m., ob 20.00 - Rožanski izobraževalni teden - Predavanje »Stresin njegovo zdravljenje*.
ŽITARA VAS
Ljudska šola - SPD Trta: danes, 16.3., ob 20. uri - Koncert orkestra Mandolin iz Ljubljane. Ponovitev koncerta jutri, 17.3., v LoCah,- v farni cerkvi (po maši) ob 9.30.
BILČOVS
Gostilna Ogris (pri Miklavžu); 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta.
Jutri, 17. t.m., ob 20.00 - Zabavni veCer z Iztokom Mlakarjem; v torek, 19. t.m., ob 20.30 - Domači veCer z nastopom Združenega MPZ Slavec-Sloyenec in dramske skupine SKD Slavec z veseloigro »Kan smo pršle ...».
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511
H. Miiller: FILOKTET Danes, 16. marca, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
Drugi del dvojnega projekta.
Sreda, 20. marca, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN.
Drugi del dvojnega projekta.
Petek, 22. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO.
Dvojni projekt.
Ponedeljek, 18. marca, ob 18. uri:
A. P. Čehov: TRI SESTRE, za abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI.
Četrtek, 21. marca, ob 20. uri:
VECER S PETROM HANDKEJEM, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
Danes, 16. marca, ob 20. uri:
A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
L Horovitz: INDIJO HOČE U BRONX Danes, 16. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950
J. Massenet: MANON Danes, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
F. Mendelssohn-Bartholdy:
SEN KRESNE NOČI Četrtek, 23. marca, ob 19.30, za red ČETRTEK in IZVEN.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 210-491
Danes, 16. marca, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA Lutkovno gledališče Tri: REGRATANIJA.
Predstava je primerna za otroke od Četrtega leta naprej.
Danes, 16. marca, ob 20. uri:
Lojze KovaCiC:
ZGODBE S PANJSKIH KONCNIC.
Lutkovno gledališče Jože Pengov.
KOROŠKA
	
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	!
za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN Sreda, 20. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Gostovanje SLG iz Celja.
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Četrtek, 21. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
A. Jarry: KRALJ UBU Petek, 22. marca, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI!
Danes, 16. marca, ob 17. uri, za IZVEN.
Torek, 19. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
50. PONOVITEV.
J. Genet: SLUŽKINJI Ponedeljek, 18. marca, ob 20. uri, za IZVEN.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
PET UTOPIČNIH PONOVITEV
E. Hrvatin: CELICA Danes, 16. marca, ob 19.30, vzhodnonemška.
Ponedeljek, 18. marca, ob 20. uri, Češkoslovaška. RAZPRODANO! Torek, 19. marca, ob 19.30, jugoslovanska.
Sreda, 20. marca, ob 19.30, za Teatro Penice.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 tel: 061/314-962
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
F. SehoviC: KURBE Danes, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN.
Nedelja, 17. marca, ob 16. uri, za IZVEN.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tei: 061/216-390
Andrej Rozman-Matjaž Pograjc:
ARABELLA
Danes, 16. marca, ob 22. uri.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 tel: 064/222-681
26. TEDEN SLOVENSKE DRAME (od 7. do 16. marca)
Danes, 16. marca, ob 19.30:
J. Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL (SSG Trst)
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
Jutri, 17. marca, ob 11. in 15. uri: Lutkovno gledališče Ljubljana.
S. Makarovič: SAPRAMISKA, za otroke od tretjega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Sam Shepard: MISEL LAZNIVKA Danes, 16. marca, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN. Ponedeljek, 18. marca, ob 20. uri. Gostovanje v Sežani.
Torek, 19. marca, ob 14.30. Gostovanje v Kopru.
Četrtek, 21. marca, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5 tel: 063/25-332
M. Ende, J. Vencelj:
ČAROBNI NAPOJ
Danes, 16. marca, ob 10. uri,
za abonma MRAVLJICA in IZVEN.
SNG MARIBOR Slovenska 27
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
V	ponedeljek, 18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina;
18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 - nastopa A. Ciccolini . Na sporedu Ravel in Debussy.
V	ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 pa se bo predstavil American String Quartet - Izvajal bo Beethovnove, SoštakoviCeve in Brahmsove skladbe.
Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi.Koncert so organizirali v sodelovanju z Italijansko:avstrijskim kulturnim krožkom.
Avditorij Muzeja Revoltella Nedeljski koncerti: Jutri, 17. t.m., ob 11.00 -Koncert vokalnega kvarteta Kadmos Ensem-ble. Sopranistki Maria Tararan in Ondina Al-tran ter mezzosopranistki Manuela Marussi in Giacinta Simon se bodo prvič predstavile tržaški publiki ob spremljavi pianista prof. Ilaria Lavrenčiča s koncertom »The gospel train».
V	soboto, 30. t.m., ob 19.00 - Koncert gojencev Mednarodne šole komorne glasbe-tržaškega Tria,
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	Četrtek, 28. t.m., ob 20,30 - Koncert pianista Luisa Lortieja. Na sporedu sonate L. Beethovna.
GORICA
Kinodvorana Korzo
Srečanja jazz glasbe: v sredo, 20. t.m., ob 21.00 - nastop tria Miroslav Vitous, Dave Liebman in Airto Moreira; v sredo, 3. aprila, . ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints«.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Umik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Rižarna
Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«.
Občinska razstavna dvorana
Do 31. t.m., razstavlja Sebastiano Papa.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8)
Danes, 16. t.m., ob 18.00 - odprtje razstave slikarja Joana Mirbja. Razstava bo na ogled do 30. aprila vsak delovnik od 17. do 20. ure.
Galerija Rettori-Tribbio 2
Se danes, 15. t. m., razstavlja beneški slikar Marcello Colussa.
Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15)
Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da Parin a Sponzas.
Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): Na ogled je razstava Lorenza Rovisa.
RICMANJE
V prostorih Društvene gostilne so do 17. t. m. na ogled dela T. Parovel, F. Rapotec, M. Hrvatic in M. Ota.
BOUUNEC
V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA_______________________
CELOVEC
Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, Crno».
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianneBechan.
Jutri, 17. marca, ob 20. uri: IMPROLIGA Radio Študent: Franc K.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 16. marca, ob 19.30,
Veliki oder
Danes, 16. marca, ob 11. in 17. uri: Leopold Suhodolčan:
FIGOLE FAGOLE.
PREMIERA.
tel: 062/221-206
Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT
Danes, 16. marca, ob 20. uri, za ABONENTE in IZVEN.
Jutri, 17. marca, ob 18. uri, za red UPOKOJENCI.
CANKARJEV DOM
RAZSTAVE

TOBAČNI MUZEJ Tobačna ulica 5, Ljubljana
V muzeju je do 12. aprila na ogled razstava grafik iz zbirke grafičnega muzeja
Rogaška Slatina.
Glasba
Danes, 16. marca, ob 11. uri: Otroški musi-cal AMERIŠKA PRAVLJICA. Davor Božic in plesna skupina Mojce Horvat.
Danes, 16. marca, ob 19.30: VECER AKADEMSKE FOLKLORNE SKUPINE FRANCE MAROLT - OD MAZURKE DO MRKEVCE... Mazurka in njene različice v plesnem izročilu slovenskih pokrajin.
Sreda, 20. marca, ob 20. uri:
THE VVALKAB OUTS.
Ena najbolj izvirnih, resnično drugačnih ameriških skupin devetdesetih.
ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE
Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT.
Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi Čembalista Ramovš Consorta Saleva Ad-Ela iz-Tel Aviva.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Petek, 22. marca:
OBOJENI PROGRAM.
Petek, 29. marca:
BABY CAN DANCE.
Razstave Jože Suhadolnik PORTRETI. Razstava bo na ogled do 23. marca. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled, do 25. marca.
Gledališče
Polona Vetrih in Uršula Cetinski: ALMA, monodrama.
Igra P. Vetrih._
Danes, 16. marca, ob 20. uri.
Jutri, 17. marca, ob 19. uri.
Od ponedeljka, 18., do torka, 26. marca, od 17. do 21. ure: Inštitut Egon-March: A.B. SENCE.
Predskupina AGENTI iz Trbovelj.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Sreda, 20. marca, ob 19.30 v Mali dvorani:
KOMORNI KONCERT, na katerem bosta nastopila Tjaša Kuštrin, flavta in Jakob Felzer, klarinet. Program: Bach, Gabrijelčič, Arrieu, VVeber, Čopi, Bonard.
GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Ljubljana
Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca.
GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje
V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Skupinska fotografska razstava z naslovom
DIREKTN’GA IZ MOJ’GA SERCA (do 1. aprila).
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Mestni tra 17. Liubliana
RO)STVO FILMA, predfilmske iznajdbe. Razstava bo na ogled do 20. marca.
GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper
HansArp Pregledna razstava
skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940 - 1956 (do 5. maja).
GALERIJA ŠKUC.
Stari trg 21. Ljubljana
Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3.
Ljubljana
Wulf Bugatti SLIKE IN RISBE.
Razstava bo na ogled do 31. marca.
MESTNA GALERIJA Mestni tra 5.
Liubliana
V galeriji je do 31. marca v okviru Zimskega salona na ogled razstava 13 tujih in domačih avtorjev.
GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4.
Ljubljana
Vlado Martek TEŽAVE Z ETIKO Razstava bo na ogled do 29. marca.
Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred zadetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
DOMAČI ŠPORT
KOŠARKA / V 3. KOLU DODATNE FAZE ZA UVRSTITEV V ELITNO B LIGO
Danes
Sobota, 16. marca 1996 ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v Borgo Valsugard (TN): San Miguel - Imsa. MOŠKA C1UGA
20.30 na Opčinah: Koimpex - Cessalto, 20.30 v Ponte nelle Alpi: Ponte n. Alpi - Soča Sobema ZENSKA Gl LIGA
18.00 v Trstu, Stadion 1. maj: Bor Mercantile -BMeters; 18.00 na Opčinah: Koimpex - Volley 93 MOŠKA C2UGA
20.30 v Trstu, Stadion 1. maj: Bor Fortrade - Porcia, 20.30 v Musi: Mossa - 01ympia Cdr ZENSKA C2UGA
20.30	v Gorici, Slovenski športni center: Oiympia K2 Šport - Torriana, 20.30 v Čedadu: Asfjr - Sokol. MOSKADUGA
15.30	v Trstu, Tel. Don Milani, Ul. Alpi Giulie: Club Altura - Espego, 18.00 v Trstu, Ul Locchi: SanfAndrea - Korting.
ZENSKA D LIGA
20.30	v Sovodnjah: Val Zadružna banka - Gonars,
20.30	v Repnu - Koimpex - Altura.
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Muši: Mossa - Naš prapor
1.	ZENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, Stadion 1. maj: Bor Friulexport -SanfAndrea; 19.00 na Kontovelu: Kontovel - Breg;
20.30	v Starancanu - Staranzano - Val;
2.	ZENSKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, Elizejske poljane: Juha - Sokol DEČKI
15.30	v Trstu, tel. Rossetti: NPT - Korting NARAŠČAJNIKI
MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO
16.30	v Trstu, tel. Suvich: nastopata Soča in 01ym-pia Koroprint
NARASCAJNICE
15.30	v Trstu, tel. Suvich: NPT A - Kontovel B;
16.00	v Nabrežini: Sokol - Sloga A; 16.00 v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori A - Breg
POKAL CORAG
15.30	V Ronkah: Acii - Soča A KOŠARKA
B LIGA »PLAY-OFF«
21.00	v Trstu, Športna palača: Jadran TKB - Ing Biella
D LIGA
18.30	pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel - Dom Ago-rest
PROMOCIJSKA LIGA
17.30	v Dolini: Breg - Ottica Ziglio; 15.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Virtus Basket - Polet Metra
1.	DIVIZIJA
20.00	v Trstu, šola »Addobbati«: Ferroviario - Dom Sprintauto
DEČKI
16.30	v Gorici, Kulturni dom: Dom Sprintauto -Staranzano; 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Bor Autocarrozzeri Boris B; 15.30 v Miljah: Pa-nauto - Kontovel
NOGOMET
MLADINCI
16.30	v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Juventina;
15.00	v Križu: Vensa - Opicina; 116.30 v Trstu, Drevored Sanzio: Edile Adriatica - Primorje CICIBANI
14.30	v Doberdobu: Mladost A - Aris San Polo A;
15.30	v Doberdobu: Mladost B - Aris San Polo B;
15.30	na Proseku: Primorje Tehtal - S. Giovanni B; 15.00 v Trstu, igrišče »Costalunge«: Costalunga -Breg
TENIS
ZENSKA C LIGA
15.00	v Moreni: Ferroviario Ud - Gaja
Jutri
Nedelja, 17. marca 1996 ODBOJKA
2.	ZENSKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini: Breg - SGT B DEČKI
9.00	v Standrežu: Val espego - Koroprint 01ympia NARASCAJNICE
9.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Kontovel A;
9.30	v Trstu, Tel. Collodi, Ul. S. Pasquale: Oma A -Bor Friulexport.
KOŠARKA
C2 LIGA
11.30	v Trstu, »Suvich«: Barcolana - Bor Radenska DEČKI
9.30	v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto A - Poggi PROPAGANDA
11.00	pri Briščkih, »Ervatti«: Polet - Don Bosco NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
15.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Ruda; 15.00 v Aiel-lu: Aiello - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Medeuzza, 15.00 v Bazovici: Zarja - Reanese, 15.00 v Remanzaccu: Auro-ra - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Marianu: Mariano - Primorec
3.	AMATERSKA UGA
15.00	v Pierisu: Pieris - Mladost, 15.00 15.00 v Dolini: Breg - Servola, 15.00 v Vermjanu: VermegUano
-	Gaja, 15.00 v Trstu, igrišče »Campanelle«: Venus -Dolina
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Opčinah, igrišče »Rocco«: Opicina - Zarja Adriaimpex
ZAČETNIKI
10.30 na Proseku: Primorje Tehtal - Portuale; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Staranzano
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA Al UGA
14.00	v Messini: Fiamma Messina - Kras Adria Ca-ravan
Jadran TKB drevi doma z Biello, ki je prvi favorit za napredovanje
Toda razpoloženje vJadranovem taboru je po dveh zmagah zelo dobro Vremec ima nekaj težav s postavo - Tudi Biella je bila dvakrat uspešna
Nocoj ob 21.00 bo Jadran Tkb v tržaški športni palači odigral tretjo tekmo dodatnega dela prvenstva B hge, kjer se odloča o prestopu v elitno B ligo, na obisk pa prihaja še nepremagano moštvo iz Bielle. Tudi jadra-no so odlično začeli play off, saj so najprej ugnah San Lazzaro, zatem pa celo kožo odnesli tudi iz Čedada. Predvsem pa je Vremčeva ekipa zadovoljila s prikazano igro, kar je dober znak tudi za naprej. Toda položaj v Jadanovem taboru kljub vsemu ni rožnat, saj ima Vremec težave pri sestavi moštva: gotovo bo odsoten Samec, Arena je v dvomu, Calavito pesti stara poškodba, Rebula pa bo miroval vsaj še mesec dni.
JADRAN: Christian Arena, ki je že prejšnji teden miroval zaradi gripe, se je vrnil na igrišče šele sinoči in bo nocoj le delno lahko pomagal soigralcem. Se hujše je s Stefenom Samcem, ki si je na sobotni tekmi zlomil eno od koščic v zapestju na roki (iz jeze je udaril v strukturo koša) in bo šele prihodnji teden zvedel, kdaj bo lahko ponovno igral. Tudi Joe Calavita je treniral z ročno zavoro zaradi stare poškodbe pete, prisotnost Kristjana Rebule na klopi pa je zgolj moralnega značaja, saj bo bivši Kontovelov košarkar počival še dober mesec. Kljub tem nevšečnostim pa so »tekabejevci« zelo motivirani in optimistično razpoloženi. Nova zmaga bi bila zelo dragocena, saj je Bieha glavni favorit za prestop v višjo ligo. Po mnenju trenerja Vremca bo važno vlogo odigrala sproščenost, treba pa bi bilo ponoviti igro iz Čedada, ko je jadranov-cem uspelo vselej ohraniti mirne živce in pritisniti na
^ KOLESARSTVO n
Jalabert kljub padcu še vodi
S AONT-TROPEZ - Francoz Laurent Jalabert je ohranil vodstvo v skupni uvrstitvi dirke Pariz - Nica, pa čeprav je v 6. etapi hudo padel. Francoski kolesar se je približno 60 kilometrov pred ciljem v Saint Trapezu zapletel v množični padec, vendar se je spo-močjo svoje ekipe uspel izvleči samo s številnimi odrgninami in nato z vodilno skupino priti na cilj. Etapo je dobil Rus Andrej Cmil, ki je v finišu prehitel Britanca Chrisa Board-mana. Etapa je bila živahna, najbolj aktiven pa je bil Francoz Virenque, ki je bil dolgo na begu, toda deset km pred ciljem ga je glavnina ujela.
plin ob vsaki primerni priložnosti. Bistvenega pomena pa bo tudi doprinos občinstva, ki bi moralo naši združeni ekipi priskočiti na pomoč z glasnim in bučnim navijanjem.
BIELLA: Že pred začetkom prvenstva so vsi označevali Biello kot glavnega favorita, kar je moštvo znanega trenerja Danne v prvem delu sezone tudi potrdilo. Piemontski košarkarji so nanizali 8 zaporednih zmag in kar 14-krat slavili v prvih 15 kolih. Velika prednost pred zasledovalci, odsotnost najboljšega posameznika Savia in prevelika sproščenost so bili razlog, da je bila Bieha v nadaljevanju manj uspešna, kljub temu pa ji končno prvo mesto ni ušlo. V prvih dveh tekmah dodatne faze pa je odpravila Forli v gosteh (100:89) in San Lazzaro doma (70:66). Nedvomno je glavni mož ekipe Giampiero Savio, ki je še do lani igral pri bolonjskem Bucklerju, ob njem pa sta v napadu zelo nevarna tudi playmaker Muzio in branilec Minessi, medtem ko bi Jadran lahko prevladal v borbi pod košema, kjer sta Casprini in Mar-tinetti ponavadi manj učinkovita.
Postava - playmakerji: Muzio (75 - 180)," Bini (76 -180); branilci: Robutti (66 -194), Savio (59 - 195), Minessi (74 - 194), Pillepich (76 - 192); krila: Luciani (69 - 196), Casprini (70 - 205), Losavio (76 - 202); centri: Martinetti (71 - 204), Prior (78 - 201); trener Federico Danna.
TAKO LETOS: Zanimiv je podatek, da so jadranovci z Biello zgubili doma (po podaljšku), zmagah pa v gosteh (Savio ni igral).
Jadran Tkb - Biella 76:80
(64:64) (30:36)
Jadran: Oberdan 19, Vitez 17, Samec 13, Calavita 9, Rauber 8, Arena 6, Pregare 2, Hmeljak 2, Klabjan nv, Požar nv.
Biella: Savio 24, Minessi 11, Casprini 10, Muzio 9, Martinetti 9, Luciani 5, Losavio 4, Bogliatto 4, Bini 2; Robutti 2.
Biella - Jadran Tkb 87:93 (48:47)
Biella: Minessi 30, Muzio 13, Bogliatto 8, Casprini 8, Bini 7, Luzzani 3, Losavio 2, Robutti, Pihepich, Martinetti.
Jadran: Rauber 16, Pregare 16, Budin 15, Samec 13, Oberdan 12, Vitez 11, Calavita 10, Arena, Hmeljak, Klabjan nv.
NAPOVED OSTALIH 2 TEKEM 3.KOLA: San Lazzaro - Padova +8, Forli - Ci-vidale-5. Vanja Jogan
Nastop Christiana Arene je pod vprašajem (Foto Kroma)
______NAMIZNI TENIS-/ ZENSKA A LIGA_
Kras Adria Caravan jutri v Messini za 3. mesto
Krasovke morajo premagati Fiammo Al Ar s 6:3 - Toda play off za naslov je ne glede na izid že zagotovljen
V okviru zadnjega kroga prve ženske namiznoteniške lige se bo Kras Adria Caravan jutri ob 14. uri v Messini pomeril z ekipo Alessandra Arci-glia (Fiamma Al Ar). Srečanje bo odločalo o tretjem mestu, za osvojitev tretjega mesta pa varovanke Sonje Milič potrebujejo zmago s 6:3. V tem primeru bi krasovke izenačile prvenstvene točke s Fiammo, morajo
HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA
Polet Eletiroantoni tesno izgubil z vse boljšim Bassanom
Polet Elettroantoni - Bas-sano 4:5 (2:3)
POLET: Biasizzo, Cervo,
Fonzari 2, Russo, M. in S.
Kokorovec, Bognolo, Kalik 1, Cahigaris 1, Rados, trener Tirello.
Po dokaj lepi in razburljivi tekmi so poletovci tesno izgubili z Bassanom, ki je v odlični formi. Prvenstvo postaja iz kola v kolo zanimivejše, v boju za napredovanje v B ligo pa so UG Go-riziana, Thiene, Polet in Bassano, medtem ko ima Breganze že svojega predstavnika v višji lig. V »play-offu« za B ligo bosta igrali prvi dve ekipi.
OSTALA I/.IHA: Thiene - Breganze 5:8, Ferroviario -Valchiampo 5:1, UG Gori-ziana prosta; VRSTNI RED:
UG Goriziana 13, Thiene 12, Polet Elettroantoni in Breganze 10, Bassano 8,
Valchiampo 5, Ferroviario 2;
DEČKI
Breganze - Polet 23:2 (14:0)
POLET: Biasizzo, Suc, Spadoni 2, Perenich, Križ-mančič, trener Samo Kokorovec (na sliki).
Poletovi dečki, kljub zvrhani meri požrtvovalnosti, niso mogli ničesar proti vodilnemu z lestvice.
Naj omenimo, da je kapetan Breganz dal ka 19 od skupnih 23 zadetkov.
pa imeti boljšo set razliko v direktnem srečanju, ker so doma izgubile s 4:6. Za naša dekleta predstavlja zadnje gostovanje težko nalogo. Ekipi sta po jakosti igralk na papirju precej izenačeni. Krasova Kitajka Wang je št. 1, Fiammina Armenka Makinian prva do druga med tujkami. Ana Bersan št. 8, Alina Parietti št. 20.
V ekipi druge jakostne sestave si bodo v posamičnih bojih stale nasproti Vanja Milič, št. 21 in Katja Milič, št. 31 proti Mesinkama Marileni Al-geri, št. 33 oziroma Debori Lazzari, št. 22. Decembrsko tri ure trajajoče srečanje v Zgoniku je bilo zelo napeto, gostjam pa je v odločilnih trenutkih priskočila na pomoč sreča. Nesrečen razplet dvobojev Vanje (11, -19, -19) in Katje (-19, -22) proti Lazzarjevi morajo krasovke sedaj obrniti v svojo korist. Revanšo proti Pariettijevi bi morala doseči Ana Bersan, navkljub temu, da ji urnik popoldanskih tekem ne leži. Nedeljsko srečanje bo verjetno terjalo tudi igro dvojic. Doma je bil uspešen par Wang -Katja Milič, Krasovi dvojici Bersan - Vanja Milic pa je športna sreča obrnila hrbet (15, -20, -19).
Kocka za tretje mesto v najvišji ligi bo torej padla v nedeljo. Ne smemo pozabiti, da so naša dekleta na gostovanjih večkrat prijetno presenetila. Najprijetnejše je bilo seveda zmaga nad Angerro, s svojim trenutnim četrtim mestom pa bodo posegle v play-off prvenstva, kar je močno nad pričako-
vanji na začetku sezone. Z glavnim favoritom za državni naslov Castelgof-fredom mora Kras odigrati še zaostalo tekmo, katere rezultat pa ne bo prinesel prvenstvenih točk zgoniški ekipi. Zato je treba storiti vse za uspeh v Messini.
Pari zadnjega kroga so:
Castellana - Coccaglio (dvoboj med prvo in drugo uvrščenim), Fiamma Archimede Messina -San Marco Verona in An-gerra - Che Lin Messina (Verona in Che Lin sepo-slavljata od A-l lige).
Trofeja topolino
Konec aprila bo v Čerini »Trofeja topolino«. V ta namen organizirajo deželne zveze kvalifikacijska prvenstva. Za našo pokrajino po deželni finale v nedeljo, ob 9. uri, v novem deželnem centru v Sesljanu. Kras Tehtal pošilja na prizorišče svoje petošolce (Uroš Fabiani, Giada Vidoni, Martina Tretjak, Alessia Ge-rebizza) ter Saro Ciuffarin (4. razred) in Mirana Boleta (3. razred). Slednja bosta tekmovala v isti starostni kategoriji.
Naraščajniška vrsta Krasa Tehtal se bo pomerila s svojimi sovrstniki za osvojitev prvega mesta,‘ki bo prvouvrščene-mu petošolcu oziroma četrtošolcu zagotovila udeležbo na vsedržavnem finalu za Trofejo to-polino, ki je ena od zelo uspešnih propagandnih manifestacij za širjenja namiznega tenisa. Na zmagovalni oder v Cecini pa je stopilo že vrsto sedaj uspešnih pingpon-gašev Krasa.
JJ.
ŠPORT, ODBOJKA
Sobota, 16. marca 1996
V MOŠKI B2 LIGI
V 18. KOLU ŽENSKE C1 LIGE / OBE NASI EKIPI DOMA
Imsa močno okrnjena v gosteh pri San Miguelu
Zaradi poškodbe bo manjkal Cola, Populini ne bo igral zaradi četrtega rumenega kartona - Vendar predaje ni
Na Opčinah derbi Koimpex - Volley 93
Bor Mercantile bo gostil nevarni BMeters in skušal prekiniti dolgo serijo porazov
Po sobotnem domačem porazu z Bussolengom razpoloženje v Valovem taboru ni bilo najboljše. Goriški odbojkarji so namreč zaigrali slabo, s porazom pa so zapravili velik del možnosti, da bi se še potegovali za četrto mesto, ki vodi v play off za napredovanje v BI ligo. »Naš glavni cilj pred prvenstvom je bil obstanek, ki smo ga zdaj tudi dosegli. Za cilj smo imeli tudi kaljenje našega igralskega kadra, ki naj bi Cim prej dozorel in bil sposoben za večje rezultate. Tudi to nam je v veliki meri uspelo. Seveda smo Se posebej v zadnjem času po tihem razmišljali tudi o naskoku na Četrto mesto, saj je bil naš položaj na lestvici tak, da nam je taka razmišljanja omogočal. Toda poraza s Concesiom in Bussolengom sta nas od tega tihega cilja precej oddaljila, Čeprav je do konca prvenstva še devet tekem in je Se vse mogoče. Mi bomo prav gotovo na vseh srečanjih poskuSah zmagah, predvsem pa dah vse od sebe, kar ni bil primer na zadnji domači tekmi,« nam je pred današnjim gostovanjem pri tretjeuvršCe-nem San Miguelu povedal tehnični direktor odbojkarjev hnse Ivan Plesničar.
Prvo srečanje v Standrežu so valovci
dobili po hudem boju v petih setih. San Miguel ima namreč zelo izkušeno ekipo, kot zanimivost pa povejmo, da v njihovih vrstah nastopa tudi nekdanji hrvaški košarkar Davor Surina (198cm), ki je v napadu zelo nevaren. Imsa odhaja na pot močno okrnjena, saj bo zaradi poškodovane rame vsaj mesec dni odsoten standardni center Paolo Cola, zaradi štirih rumenih kartonov pa na tej tekmi ne bo smel igrah tudi glavni tolkac valovcev Gianluca Populini. Na srečo so ozdravih vsi ostali in tako bosta najbrž danes zaigrala Matej Cemic in Robert Paoleth. Vrnil se je tudi po-dajaC Stefano Rigonat (na sliki), ki je bil dalj Časa službeno zadržan, vendar bo v postavi po vsej verjetnosti zaCel srečanje na mestu organizatorja igre Simon Cemic (1978), ki je letos že večkrat dokazal, da mu trener Zamo lahko povsem zaupa. Med tednom je zaradi zdravstvenih težav nekaj manj treniral VValter Prinčič, ki pa bo danes prav gotovo na svojem mestu.
Valovci bodo danes torej po sili razmer nastopih v dokaj neobičajni postavi, kljub temu pa vnaprej ne izobešajo bele zastave. »Zavedamo se, da bo
težko, toda pomembno je, da po dveh porazih kljub težavam odločno reagiramo. Ce nam bo to uspelo in Ce bomo ob tem morebih vknjižili še dve točki, bo nase zadovoljstvo Se toliko večje,« pravi Plesničar.	(rg)
Ce bi sodih samo po položaju na lestvici, potem se Koimpexu danes proti Vol-leyu 93 ne bi bilo treba ničesar bati. Slogašice so namreč s 26. točkami na drugem mestu, Volley pa ima kar 12 točk manj. Toda dosedanje izkušnje iz mestnih derbijev jasno govorijo, da na teh tekmah trenutni položaj ni važen in da je vsaka tekma poglavje zase. Morda še najboljši dokaz za to trditev predstavlja prav prvi letošnji derbi med tema ekipama, ko so bile slogašice v izvrstni formi, toda v telovadnici Suvich so se izvlekle skozi šivankino uho po petih dramatičnih setih. Orna namreč običajno na derbijih tako, proti Slogi kot proh Bom pokaže največ, kar zmore. Poleg tega so Tržačanke trenutno v vzponu forme. Astrid Vida
igra zelo dobro, v formi je tudi Fattuta, nevarna pa je tudi levičarka Maria Gange-mini. Po reorganizaciji prvenstev ima Volley še nekaj, Čeprav najbrž zgolj teoretičnih, možnosh, da se vmeša v boj za Šesto mesto, ki še vodi v play off za napredovanje, zato bodo Tržačanke danes na Opčinah storile vse, da neporažene zapustijo Slogino trdnjavo.
Trener slogašic Branko Sain pa dokaj mirno pričakuje današnje srečanje. Med tednom so dobro trenirali, nastopili bodo kompletni, tako da dokaj nestrpno pričakuje današnje srečanje. Prepričan je, da bodo gledalci videli zanimivo srečanje in da bosta točki ostah doma, s Čimer bi Koimpex Se utrdil svoj položaj v vrhu.
NAPOVED • DIEGO PETEJAN
Diego Petejan (letnik ’72) je
začel z odbojko leta ‘80 pri Šoti. Potem je prestopil k Valu, kjer je igral mini-volley in vsa mladinska prvenstva. Z Valom je bil deželni podprvak underlS, na mladinskih igrah pa je s Solo Trinko dosegel enkrat 9. in 2. mesto v državi. Z Valom je igral v D, C2 in Cl
Tomšič, M. Feri, Božic,
Italijanski prvak bo: Sisley
Paoleth, A. Feri, M. Cemic
Moja najboljša tekma: leto na Opčinah proh Slogi
Boste napredovali? Morda je bolje, da ne. Sobotna napoved San Miguel - Imsa 2:3 Koimpex (M) - Cessalto 3:1 Ponte nelle Alpi - Soča Sobema 1:3 Koimpex (2) - Vollev 93 3:1 Bor Mercantile - B-Meters 3:2 Bor Fortrade - Porcia 3:2 Mossa - 01ympia CDR 1:3 01ympia K2 šport - Tomana 3:1 Asfir - Sokol 0:3 Club Altura - Espego 3:0 S. Andrea - Kbrhng 3:1 Val Zadružna banka - Gonars 3:0 Koimpex - Altura 3:1
V MOŠKI Cl LIGI / VAZNI TEKMI ZA OBE NA$I SESTERK1 h
Slogaši in sočani odločno na zmago
Koimpex igra doma s solidnim Cessaltom, Soča Sobema gostuje pri Ponte nelle Alpi
Današnje kolo v moški Cl ligi je dobilo nov pomen po odločitvi federacije, da se prvenstva B in C lige reorganizirajo in da letos napreduje iz Cl lige štiri ekipi, peta in šesta pa bosta odigrali dodatne tekme za napredovanje.
Koimpexov cilj je vsekakor jasen: napredovanje že v rednem delu prvenstva, saj je dokazal, da spada med štiri najboljše ekipe v ligi. V zadnjih kolih pa se je njegova prednost pred zasledovalci zmanjšala na štiri točke, tako da si novih spodrsljajev slogaši ne smejo dovoliti, predvsem ne na domačem igrišču proti ekipam iz spodnjega dela lestvice.
Na današnji tekmi proti Ces-saltu mora torej Koimpex absolutno zmagati. V prvem delu prvenstva so slogaši v gosteh premagali Cessalto z gladkim 3:0, vendar takrat ni nastopil Cessal-
to v najboljši igralec. Vprašanje je, Ce bo ta igral danes, saj je tudi prejšnji teden proti SoCi zaCel kot menjava in igral le občasno. Po lestvici sodec je Cessalto solidna ekipa, saj ima 16 točk in ima še možnost, da doseže peto ali šesto mesto in torej play-off, kar predstavlja prav gotovo novo motivacijo. Slogaši so se na to tekmo pripravili, Čeprav na treningih niso bili vedno popolni. Nastop v S. Giustini pa je bil vsekakor spodbuden, saj bi moral Koimpex s tako igro brez večjih težav zmagati proti današnjemu nasprotniku.
Soča Sobema se danes odpravlja na dolgo in zahtevno gostovanje v okolico Belluna. Domači Ponte nelle Alpi ima na lestvici enako število točk kot soCani, tako da je ta tekma lahko izredno pomembna za uvrstitev
v play-off. Domača ekipa je vsekakor izredno nevarna in bi morala biti tudi v dobri formi, saj je v zadnjih petih kolih izgubila samo proti Pallavolu Ts pred štirimi tedni. Poleg tega se bo Ponte nelle Alpi prav gotovo poskusil maščevati za gladek poraz v prvem delu (3:0). SoCani bodo danes v skoraj kompletni postavi, saj bo odsoten samo rezervni podajaC Makuc. Prav gotovo bodo dali vse od sebe, da dosežejo že Četrto zaporedno zmago.
»Gostitelji so favoriti, toda mi se vseeno ne bomo predali, še zlasti zdaj ne, ko se nam odpirajo nove možnosti. Nasprotnik je v formi, mi pa ga bomo poskusili spraviti v težave s servisom, ki je v zadnjih kolih precej učinkovit,« je dejal trener SoCe Vojko Jakopič.	(A.M.)
Ce bo igralski kader kompleten, pa bo na klopi tokrat manjkal prav trener Branko Sain, ki bo moral srečanje spremljati med gledalci, ker ima štiri rumene kartone. Iz Sloginega tabora pa smo tudi zvedeli, da Čaka podajacico Monico Piccoli že v sredo v Raven-ni operacija križnih kolenskih vezi, ki si jih je poškodovala konec lanskega leta. Nato bo sledila dolgotrajna rehabilitacija, nared pa naj bi bila spet na začetku jeseni.
V drugem slovenskem tretjeligašu Boru Mercanti-leju se ubadajo z drugačnimi problemi. Z reorganizacijo lig je sicer problem obstanka v ligi odpadel, toda pri Boru kljub temu nameravajo do konca vse tekme odigrati maksimalno angažirano in osvojiti toliko točk, kot bi jih bilo potrebnih za zagotovitev obstanka brez reorganizacije. Po šestih zaporednih porazih pa bi bila zmaga nujno potrebna za dvig samozavesti v ekipi. V Trst prihaja BMeters, katerega so borovke v prvem delu že premagale s 3:2, trener Marko Kalc pa računa, da se bo niz porazov končno le prekinil: »Med tednom zaradi gripe ni trenirala podajaCica Grudnova, toda ostale igralke so vse zdrave. Upam, da bomo zaigrali še boljše kot v prvih dveh setih proti Cavazzaleju, kar bi moralo biti dovolj za zmago. Toda ekipa iz Bagnarie Arse je dokaj neugodna in nikoli ne popusti, zato bomo morali celotno srečanje odigrati zelo zbrano in paziti na sprejem, ki je bil na zadnjih tekmah naša šibka točka.« Kalc napoveduje tudi nekaj sprememb pri vlogah igralk, tako da bo Flegova najbrž zaigrala na centru, v diagonali s po-dajacem pa Maverjeva.
v DEŽELNIH LIGAH NEKAJ ZANIMIVIH SREČANJ / V ZENSKI D LIGI DERBI VALOVK Z GONARSOM
Odločilna tekma Olympie K2 Šport s Toniano
Sokolovke v Čedadu upajo v zmago - V moški C2 ligi težko za Bor Fortrade, lažje za Olympio CDR
cie, pa bi napravili res izreden podvig.
01ympia CDR gostuje danes v Muši, kjer bi na papirju morala osvojiti nov par točk. Mossa ima na lestvici le šest točk, v zadnjih kolih pa je zabeležila šest zaporednih porazov. Vseeno igra ekipa vedno bolje in je zato ne gre podcenjevati. Pri 01ympii bo vloga po-dajaCa spet zaupana Nikolaju Pintarju, saj Dorni še vedno ne bo mogel računati na Andreja Terpina. Ekipa je oslabljena tudi v vlogi centrov, saj bosta odsotna Ferfoglia in Domi, te odsotnosti pa bodo morali ostali na kakšen način zapolniti. Dorni je vseeno optimist, saj je vzdušje v ekipi dobro, točki pa sta precej pomembni.
V	moški D ligi se danes zaključuje redni del prvenstva, ki pomeni tudi konec prvenstvenih tekem za naša dva predstavnika. Espego se bo poslovil v Trstu na tekmi proti Clubu Al turi, ki je prva na lestvici. Goričani bi se torej lahko poslovili s prestižno zmago. Tudi Korting igra v gosteh proti ekipi S ant’ Andrea, ki je predzadnja na lestvici. Morda bo tržaški združeni ekipi uspelo končati prvenstvo z drugim letošnjim uspehom.
V	ženski D ligi tokrat počiva Sloga,
Osrednja tekma v deželnih ligah bo za naše ljubitelje odbojke v Gorici, saj se bo Oljunpia K2 šport v Katoliškem domu pomerila z drugouvrščeno Tor-riano. Ta tekma bo v bistvu pokazala, ali imajo varovanke Mirande Kristančič še možnosti za napredovanje. Torriana ima namreč šest točk več, z zmago pa bi verjetno dokončno odrezala Oljunpio iz boja za Cl ligo. Torriana je v zadnjem Času v izredni formi, saj je v trinajstih tekmah izgubila le enkrat, prejšnji teden pa je odpravila tudi tretjeuvršCeni Tarcento. 2al stanje pri 01ympii tokrat ni najboljše. Vivia-na Zotti ta teden ni trenirala zaradi bolečin v hrbtu in bo verjetno odsotna tudi danes. Cel teden je bila brez treningov tudi Vanja Cemic. »Realno gledano mislim, da bo za nas zelo težko. Torriana ima izredno dobro podajači-co, ki vsiljuje precej hitro igro, kar je za nas neugodno. Imajo tudi zelo dobrega centra, ki je lani igral pri B-Metersu in se je s podajacico odlično ujel. Mislim, da bo precej odvisno od tega, kako bomo tekmo zaceli,« je dejala Kristančičeva.
Sokol igra danes v Čedadu proti ekipi Asfjr. Sokolovke bi tokrat morale
doseCi novo zmago, saj spada domača ekipa med slabše šesterke v prvenstvu. Na lestvici ima trenutno le osem točk, po petih zaporednih porazih pa je končno spet zmagala v prejšnjem kolu z videmskim Cusom v srečanju med zadnjeuvrscenima. Nabrežinke bodo nastopile okrnjene: gotovo bo odsotna Kosminova, ki se je poškodovala v prejšnjem kolu, v dvomu pa je tudi nastop Vidalijeve, ki cel teden ni trenirala.
Pri moških Čaka Bor Fortrade »nemogoča« naloga proti Pordi. Po dveh porazih v prvih dveh kolih namreč ta ekipa ne pozna zastoja in je torej zmagala petnajst zaporednih tekem. Zdaj je na lestvici druga, pred tretjeuvršče-no Buio pa ima štiri točke prednosti. Pri Porcii izstopata predvsem dva centra in pa glavni tolkac, izkušeni Zel. Borovci se na to tekmo niso mogli pripraviti najbolje. Zdaj lahko namreč Cella raCuna le na osem igralcev, ta teden pa nista trenirala Rosset-ti in Gombač zaradi službe oziroma študija. Vseeno pa borovci nimajo kaj zgubiti in bodo poskusili na vsak naCin prekrižati raCune gostom. Ce jim bo uspelo prekiniti uspešno serijo Por-
Viviana Zotti (Olympia)
medtem ko igra Val Zadružna banka
proti najbližjemu zasledovalcu Gonarsu, ki ima dve točki manj od Je-ronCiCeve ekipe, vendar tudi tekmo manj. Gonars bi torej z današnjo zmago lahko dohitel in v bistvu tudi prehitel valovke. Koimpex igra v Re-pnu proti Alturi, ki ima na lestvici šest točk veC od Brežank in je na tej tekmi tudi favorit, saj so gostiteljice že šest kol brez zmage.	(A.M.)
Obvestila
SK BRD1NA
sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah.
SO SPDT
prireja teCaj turnega smučanja, ki bo na Komni 6., 7. in 8. aprila. Prijave in informacije dobite pri ZSSDI, tel. št. 635627.
SKBRDBMA
organizira v nedeljo, 24. t.m., avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29. športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ulica 131 - Opčine v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v sredo, 20. t.m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
SD GRMADA vabi elane in prijatelje na 9. redni občni zbor, ki bo v petek, 22. t.m., ob 20.30 v društvenem sedežu v mavhinjah.
Sobota, 16. marca 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
f
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20.4: Medtem ko boste jadrali rajskemu otoku naproti, bo nekdo, ki ga vase hitenje navdaja z ^070 osamljenosti, razmišljal, kako naj obme veter in vas preusmeri tja, kamor si želi njegovo srce.
BIK 21.4-5M. 5.: Kljub Cmim pričakovanjem se bo navsezadnje pokazalo, da novo življenjsko nalogo obvladate z malim prstom, brez slehernega dodatnega napora. Ali ste mojster ali pa imate pomočnika.
DVOJČKA 21.5. -21.6.: Ceste že privrženec kakovostnih predmetov, postanite se privrženec kakovostnega zdravja Kdo bo sicer užival v nakopičenih predmetih, ko boste vročični obležali v skromni postelji?
RAK 22.6. - 22. 7.: O svojih novih občutjih boste molčali, kot da peza vojaško skrivnost, Čeprav vas bo vseskozi mikalo, da jih razglasite. Brez skrbi, nihče vam ph ne bo niti umazal niti ukradel.
LEV 23.7. - 23.8.: Se malo, pa bo vas novi projekt stekel tako gladko, da se vam bo dozdevalo, kakor da teče sam. Vi boste zgolj seštevali in odštevali ter uživali v iluziji prihodnjega bogastva.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Vas sogovornik se bo oklepal drže, s katero vam bo skuSal dokazati, da ga srene težave sploh ne ganejo, zato se boste poslužili stare psihološke zvijače in ga omehčali.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Hitro boste opravili s sobotnimi opravki, nato pa se začeti pripravljati na večerno zabavo. Ni se vam treba preveč truditi, kajti ljudem ste veliko bolj všeč brez maske.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Dan, ko boste morali položiti račune za preteklo nepremišljenost, se nezadržno bliža Ne bojte se, ne bodo visoki; podobni bodo Šolskemu opominu, Ja ga boste lahko podpisali tudi sami.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Vas nov življenjski pristop bo konCno prišel do izraza tudi v dcmaCem logu. S svojo drago osebo boste doživeti nekaj nepozabnih trenutkov, la ph boste želeli razvleci v vednost.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na trenutke se vam bo dozdevalo, da se bo vaSa pot ustavila, vendar se na sredo motite; namen zastoja je v tem, da obme vas pogled od slepečega cilja k trdnim stopnicam.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: S prijaznostjo boste dosegli veliko veC kot s kritiko, zato se brž obrzdajte, ohladite svoje razgrete možgane in se opravičite, čeprav veste, da bi se dragi morali opravičiti vam.
RIBI 20.2. - 20.3.: Na vrbuncu izpada se boste nenadoma umirili, se obrnili k notranjemu nagajivcu in ga pogumno sesuli v prah. Se vas bo obiskal, vendar vam nikdar veC ne bo zameglil glave.
KOMIK JERRY LEWIS PRAZNUJE SEDEMDESETLETNICO
Kljub starosti polni gledališke dvorane
Po vojni so si Američani želeli neobremenjene zabave
NEVV YORK (dpa) - Ameriški komik Jerry Levvis je danes dopolnil sedemdeset let. Kljub svoji visoki starosti pa Se vedno vsak veCer polni gledališke dvorane. Lani je na Broadwayu polnil dvorane s komedijo Prekleti Jenkiji, v kateri je igral vlogo vraga, zdaj pa skupina gostuje po ameriških mestih.
Cas, ko je bil zares velik komik, pa je že desetletja nazaj. Tudi sam »ne razume« teh norih Časov, saj je nekoC dejal: »Kako lahko dvema igralcema plačajo devet milijonov dolarjev za dialog kot sta ‘Ali si se danes zjutraj okopal? ' -
‘Zakaj, ali kaj manjka v kopalnici, ' toda to je bilo tisto, kar smo nenehno počeli.« Njegov partner pri tej vrsti humorja je bil od leta 1946 do leta 1956, ko sta se razšla, Dean Martin. V tem Času je nastalo šestnajst filmov in so se zvrstili šte-
vilni gledališki nastopi. Dean Martin je umrl decembra lani, star 78 let. Martin in Jerry Levvis sta bila Čuden par - spoznala sta se kmalu po vojni v raju iger na sreCo, Atlantic Cityju. Martin se je preživljal pretežno z igranjem kart v raznih lokalih, ne pa kot igralec. Takrat je bil Se zelo mladi Levvis (pravzaprav Joseph Levich) umetnik spakovanja, ki ni znal obvladati svojega nerodnega telesa in svojega piskajočega glasu.
Lewis je bil deležen številnih pohval, ko je igral v filmu Martina Scoreseseja The King of Comedy (Kralj komedije, 1981). Leta 1978 so ga predlagali za Nobelovo nagrado in leta 1984 ga je francoski predsednik Francois Mitterand sprejal v francosko častno legijo. Težko pa bi trdili, da bo Levvis po smrti postavljen ob bok svojega velikega vzornika Charlieja Chaplina, Čeprav je njegov humor Se vedno taksen, kot je bil pred desetletji. Predolgo je namreč stavil na to, kar je v kasnejših, manj uspešnih letih, označil za »Cas vizualnega poneumljanja«. O Času po drugi svetovni vojni je Levvis nekoC dejal, da je »za svetovno prebivalstvo s strašljivo nizkim inteligenčnim kvocientom igral klovna«.
Po vojnih letih so si Američani želeli neobremenjene zabave, ki sta jo nudila Levvis in Martin. Sele mnoga leta kasneje so kritiki ugotovili, da je Levvis v svojih nastopih skril veliko satire in ironije globjega pomena. Potem, ko sta se z Levvisom razšla, je Dean Martin začel peti. S Frankom Sinatrom in Sammy Davis jr. je Martin tvoril legendar-
no skupino Rat Pack. Jerry Levvis, ki se je sprva z »velikimi« posvečal lepim ženskam in močnim pijačam, se je kasneje zresnil in tudi v vlogi producenta in režiserja dosegel nekaj velikih uspehov.
Jerry Levvis skupaj z drugimi zvezdami je zbral milijone dolarjev za žrtve bolezni mišične distrofije.
Novica o ljubezenski pustolovščini je razžalostila Pavarottijeva starša
Zena slavnega italijanskega tenorista, 60-letnega Luciana Pavarottija, je po 35 letih zakona v Londonu vložila zahtevo za ločitev, ker se je mož zapletel v ljubezensko razmerje s svojo 26-letno tajnico Nicoletto Mantovani. Novica je Lu-cianova starša, očeta Fer-nanda in matero Adele, zelo razžalostila. Upokojeni pek Femando je med svojim delom vedno prepeval in s svojim petjem Luciana navdušil za glasbo. »Se vedno dobro poje,« je ponosen slavni tenorist. Čeprav bi starSa zaradi sinovega bogastva lahko živela razkošno, sta se odločila za mimo, odmaknjeno življenje. Imata le velik mercedes, ki jima ga je podaril sin. Zaradi ločitve je pričakovati, da na Lucianovem posestvu v bližini Pesara, kjer so se poleti zbirali njegovi sorodniki in prijatelji, ne bo veC tako živahno.
Fernando in Adela Pavarotti
Slepa ženska se s pestmi zahvaljuje za pomoč
ZAGREB - Neka slepa Zenska v Zagrebu ze nekaj mesecev skrbi za nenavadne naslove v Časnikih. Osemintridesetletna ženska namreč zavrača vsakršno dobronamerno pomoč na cesti ali v trgovinah, ljudi, ki ji želijo pomagati, pa vedno znova preseneti z udarci s pestmi. Po navedbah časnika VeCernje novosti so hrvaška društva slepih prejela že veC pritožb na raCun te ženske. Zaradi zadnjega napada s pestmi so jo obsodili na tri mesece pogojne kazni: neka sočutna ženska jo je namreč v središču Zagreba želela opozoriti na neko oviro - v zahvalo pa ji je nasilna invalidka razbila oCa-la, jo opsovala in jo udarila po obrazu.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	SL. VELEPOSLANIK V BRUSLJU	ODPREMNICA	GOST NA POROKI	RDEČE RUMENO BARVILO, KANA	MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN BIH	ALBERTO TOMBA	GUGALNA MREŽA	LESNI PREMOG	ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD)	MILAN KUNDERA	NAJBOLJ NASEUENI HAVAJSKI OTOK	AVTOR: SIMON BIZJAK		IN KARIBDA	AMERIŠKI IGRALEC CURTIS	MEHKO USNJE, IRHOVINA	ANG. KRALJICA Z ZAČETKA 18. ST. (ANA)	OSREDNJE SVETISCE V MEKI	ANJA ZAVADLAV	PTICA SELIVKA (POMANJS.)	SKLADNOST, UTEMEUE- NOST
ZIMBABVEJSK POLITIK												PRIPRAVA ZA STISKANJE								
PRIPADNICA PROTESTANTSKE VERSKE SEKTE												ARG. PISEC (JULIO) POLŽ BREZ HIŠICE	-							
IGRAŠ KAMENČKI, FIŽOLČKI						POPULARNA POPEVKA				KITAJSKA TISKOVNA AGENCIJA KOČIČA								SIMON GREGORČIČ		
						DRISKA												OSKAR KOGOJ		
GRŠKO MESTO V EPIRU					REKA V OSREDNJEM DELU SVEDSKE				HOKEJSKI POJEM						NESPAMET, NEUMNOST					
									OKRASNI GRM SK0B0T0VEC						RUSA (START					
PREDLOG			ODLOMITEV	POJAVNA RAZBURKANI VODI	KMEČKI UPORNIK GREGORIČ						IRENA AVBELJ ROPARSKI DELFIN			STROG ATENSKI ZAKONODAJALEC POLIVINIL						
MESTO V UKRAJINI					GR. MIT. JUNAK								NASAD OB HIŠI				HIŠNI BOG PRI ST. RIMLJANIH	VLADIMIR SKRBINŠEK		
					GRAFIČNA DEJAVNOST								OBJEKT ZA CEZREKO					PISEC 'ARIANF'		
GLODALEC Z DRAGOCENIM KRZNOM, PIZMOVKA								MREŽASTA TKANINA								NESTROKOV- NJAK				
								OSEBNI ZAIMEK								BREZALKOH. PIJAČA				
AM. PEVKA BLUESAIN JAZZA HOI lOAV							GRŠKA ČRKA EDVARD RFNFS								D0NKIH0T0V OPRODA PANSA PAIH ANKA					
IT. PISATELJ (UMBERTO, IME ROZE')				SRBSKO MESTO, ZNANO PO SIRU								LAHEK GRADBENI MATERIAL								
REKA SKOZI CAMBRIDGE				ZAPRT DEL VOZILA ZA POSADKO							/	PRITISK					KRADUIVEC, ZMIKAVT			
XVI
‘WIX
‘VNiara
'WV3
'S>t380dIS
‘voinhIs
‘033
‘OONVS
‘NOtDiMO
'3mi9
‘W1
‘NMVHIS
‘VHIVONO
‘SA
‘IM
‘NOlVIMV
‘AOA1
‘NOTVtta
‘VI
‘vini
'vz
‘VIOHV
‘ATtna
‘iva
‘VIHV
‘OS
'VOHNISH
‘UH
‘VNVdS
‘HVZVI800
‘VXLSLLN3AaV
‘OTVSSIIS
‘oromivnHsol
:ouABJopoyx
:A3JJS3X

RAI 3
slovenski
program
© RAI 1
7.00
9.00 9.30
10.05
10.35
12.25 12.35
13.25 13.30 14.00
15.20
16.10
16.30
17.55
18.00
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzuro Dok.: Vatikanski muzeji, zgodovina, umtnine, protagonisti (1. del)
Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Film: Scandalo interna-zionale (kom., ZDA ’48, i. M. Dietrich, J. Arthur) Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota Dnevnik
Rubrika o zdravju in lepoti Piu sani piu belli (vodi Rosanna Lamber-tucci)
Nan.: Alf
Risanke: Gorogyles Variete: Dinsey Club, vmes risanke Izžrebanje lota Dnevnik
Nabožna oddaja Sedi dan - Nedeljski evangel Variete: Luna Park (vc Fabrizio Frizzi) Vremenska napove dnevnik, šport Variete: Luna Park -zingara (0769/73921) Variete: Mille lire al n se (vodita Pippo Bauc Giancarlo Magalli) Dnevnik Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, 1 roskop, nočni pogovc in vremenska napoved Film: Baby Doli (drar ZDA ’56, r. E. Kazan, K. Malden, C. Baker) Variete: Su e gin ('68, \ di Corrado, 11.)
RAI 2
6.55
10.05
12.00
13.00
14.00
14.05 14.55
15.00
15.30
16.00
18.05
18.45
19.35
19.50
20.30
20.50
22.30
23.50
0.55
Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Evropski dnevi, TGR v Evropi, Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, športna odd. Dribbling
Akktualno: Dalle parole ai fatti - Od besed k dejanju
Glasba: Mio Capitano Izžrebanje lota Tvoj bližnji Variete: Videocomic Film: Amore mio, aiuta-mi (kom,, It. ’69)
Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film: Risveglio nell’ in-cubo (dram., ZDA '95, i. J. Kems, John Shea) Aktualna odd. : Aids -Strategije preprečevanja, vmes (23.35) dnevnik Koncert
Tedednski pregled tele-| vizijskih programov
^ RAI 3
6.30
7.30
9.20
11.00
12.00
12.15 12.40
13.00
14.00
14.50
15.15
18.50 19.35
20.00 20.30
22.30
22.55
23.55 0.05
Pregled tiska, Drobci Film: Carosello napoleta-no (glas., It. '54, i. P. Stoppa, Soha Loren) Film: L’ amaro sapore del potere (dram., ZDA '64, i. Henry Fonda) Oddaja o kmetijstvu Dnevnik
Napoved programov Ribicipripovedujejo Nan.: Faber 1’ investiga-tore
Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Šport: odbojka, Zenski nogomet, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: C aro Lubrano Aktualno: Ultimo minuto - V zadnjem trenutku (vodita Simonetta Marto-ne, Maurizio Mannone) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Pascia (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Boks: Belcastro-Poilbian (EP v superpetelinji kat.)
§8 RETE 4	^0> ITAUA1	|r Slovenija 1	0 Koper
8.00
9.30
10.00
12.30
13.30
14.00
16.00 17.00 17.45
18.50 19.25
19.50 20.40
22.45
Nad.: Valeria in Massi-miliano, 9.00 nan. Wings Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Nad.: Zingara, 10.30 Ren-zo in Lucia, 11.45 La for-za deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik
Nan.: A cuore aperto Dnevnik
Medicine a confronto Nan.: Burk Aktualno: Agencija Variete: Gosi come siamo (vodi Paola Saluzzi)
Nan.: Jeffersonov! Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Caccia selvaggia (pust., ZDA '81, i. C. Bronson, Lee Marvin) Film: Passione mortale (dram., ZDA '90, i. C. VVeathers, L. McKee), vmes (23.30) dnevnik
98] CANALE 5
6.00
9.00
9.30
10.00
10.30
11.00
13.00 13.25 13.40
15.30
16.00
18.00
20.00
20.25
20.40
23.15
23.30
1.30
1.45
Na prvi strani Nan.: Arnold Aktualno: Nonsolomoda Teleprodaja
Nan.: Un papa di prima pagina
Aktualno: Anteprima (vodi F. Pierobon), 11.30 Televizijsko sodišCe - Forum (vodita R. Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici - Prijatelji (vodi M. De Filippi) Nan.: Simpsonovi Otroški variete Bim Bum Bamjn risanke Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena, Enzo lacchetti)
Variete: Rose rosse (vodijo Pippo Franco, Leo Gullotta, V. Marini) Dnevnik
Film: II diavolo in corpo (dram., It. '85, r. M. bel-locchio, i. M. Detmers, F. Pitzalis), vmes (0.30) dnevnik
Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
6.10
10.00
10.20
12.25
13.00
14.30
15.00
16.00
16.40
17.55
18.30
19.05
20.30
22.30
23.30
0.40
1.40
2.50
4.00
Otroški variete Šport: Rally
Nan.: MacGyver, 11.30 T.J. Hooker
Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete, vmes Ciao ciao parade in risanke, 14.25 Deprex Variete: Mai dire banzai Glasb, odd.: Jammin’ Variete: La scuola in di-retta, 16.30 aktualna odd. CD-rom Parade Kolesarstvo: Tirreno-Adriatico Variete: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio
Nan.: Baywatch - rešena življenja (i. P. Anderson), 20.00 Mr. Cooper Film: II mio amico Ninja 2 (pust., ZDA '93, i. S. Furst, T.J. Roberts)
Film: L’ implacabile (fant., ZDA '87, i. A. Schvvarzenegger, M. C. j Alonso, Y. Kotto) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Glasb, odd.: Jammin’ Nan.: Baywatch Film: Cin Cin (kom., ’91)
# TELE 4
13.30
14.55
16.00
20.30
22.30
17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Film: I cacciatori deli’ oceano (pust., ’77)
Nan.: Pustolovščine Toma Sawyerja Športna oddaja
(£) MONTECARLO
13.00
13.30
14.00
16.00
18.30 19.15
20.30
23.30
20.00, 22.30, 2.30 Dnevnik, 19.50 TMC Šport The Lyon Trophy Show Film: I Lloyds di Londra (dram., ZDA ’36, i. F. Bartholomevv, T. Povver) Variete: Tappeto volante Nan.: Free Spirits Oddaja o volitvah Film: I 4 cavalieri deli’ Apocalisse (dram., ZDA ’62, i. G. Ford, C. Boyer) Nan.: A. Hitckock
8.00
8.20
8.35
8.50 9.40 10.10
10.35
11.50 12.20
13.00 13.05
13.55 14.40
15.30
16.20
17.00
17.10
17.35
17.55 18.25
18.30
19.00
19.10
Videostrani Radovedni TaCek Kljukčeve dogodivščine, 10. del serije Male sive celice, kviz Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov, angleščina, 11. del Billove prigode z rečno barko, am. risani film Veliki dosežki slovenske kirurgije, pon. 8. oddaje Slovenski komorni zbor: Haydnovi štiriglasni spevi
Poročila
Hugo, pon. tv igrice Terra X, 1. del Tednik, pon.
Christy, 6. del ameriške nadaljevanke Magična moč živali, 4., zadnji del dok. serije TV dnevnik 1 Otroški program: Razjarnikovi v prometu 1000 idej za naravoslovce: Potoki Alpe Jadran Ozare
Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
19.30 20.10 21.10
22.00
22.25
22.30 23.00 0.40
TV dnevnik 2, vreme, šport Zlata kaseta, 1. del Zgodbe iz Amerike: Aljaska, 1. del Turistična oddaja Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Nevarna ženska, am. film Poročila
{T Slovenija 2
9.00
10.15
11.45
12.45
14.30
14.55
16.55
18.30
19.30
20.05
21.55 22.40 0.40
Euronews
Poglej in zadeni, pon. Slovenski oktet ob 45-le-tnici, pon. 1. dela
Ciklus filmov A. Hitchcocka: Saboter, ameriški film
Znanost bd blizu, 3. del kanadske znanstvene nadaljevanke
Finale svetovnega pokala v smučlargkih tekih, 50 km (M), posn. iz Osla DP v rokometu (M) Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
Ruby, am. film Zlati petelin, 2. del Sobotna noč Euronevvs
9.25
16.30
17.00
17.30
18.00
18.45 18.55
19.00
19.30
19.40
20.00
20.30
22.30
22.45 23.25
Tek na smučeh - finale svetovnega pokala iz Osla: 50 km moški, neposredni prenos Euronevvs Peter Pan Club, otroška oddaja TVD mladi Family album, tečaj angleškega jezika Slovenski program Poper, kabaretno-satirična oddaja
Primorska kronika Nikar
TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova športna oddaja, ponovitev
Radio Live - oddajo vodi Angelo Baiguera Vsedanes
»Azzurro quotidiano« Achtung Baby! oddaja o kulturi, avtor Roberto Ferrucci
Hrvaška 1
10.00
10.30 12.00 12.20
13.20
14.20 15.10 16.00 16.05 16.35 18.00 19.15
19.30
TV koledar
Poročila
Slanko, 18. del
Dr. Argus, 2. del risane
serije
Otroci iz Avstralije,
9. del serije Flipper, am. film Dnevnik Prizma
Dokumentarna oddaja
Briljantina
Vsi poročevalci sveta
Poročila
Televizija o televiziji Sinovi viharjev Turbo Limach Show Na začetku je bila beseda Dnevnik
20.10
21.15
Zabavna oddaja Brez izhoda, am. film
22.55
Dnevnik
23.15
Slika na sliko
23.50
Polnočna premiera: Kloniranje Joanne May, angleška nadaljevanka
A
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.30 Opera: Moč usode (G. Verdi, poje Placido Domigo); 23.30 Za prijeten konec dneva, 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30.7.30, 8,30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.00 Veleslalom; 9.35 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 19.00 Šport in Vaše melodije; 22.23 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zborovske skladbe;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasb, ciklus;
19.30	G. verdi: Moč usode; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,'14.30 Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05 Pozdrav; 8.15 Modri vali; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.30 Hit dneva; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45 -11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opold-nevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 20 Modrih;
17.30	Primorski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30; 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.30 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Nogomet; 9.00, 9.30 Izbirali ste;
10.00	Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma;
11.00	Med vrsticami; 11.15 Dorothy in Aliče;
12.00	Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah;
13.40	Bella bellissima; 14.50 Sigla singel; 14.45 Teen redakcija; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Fish eye; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert ; 11.20 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranih; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 Duh časa in čar odra;
15.40	Made in ltaly; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.35 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasbai; 18.00 Povest o dobrih ljudeh (prir. Z. Tavčar, r. J. Peterlin, 4. del); 18.35 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10,	17.10 Poročila;10.00
Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Postni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FJEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
20
Sobota, 16. marca 1996
r	SPEC
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.12 in zašlo ob 18.09. Dan bo dolg 11 ur in 57 minut.
Luna bo vzšla ob 4.11 in zašla ob 14.52. Mlaj bo 19. marca, ob 11. uri in 45 minut.
Danes: ob 1.36 najnižje -24 cm, ob 7.21 najvišje 35 cm, ob 13.45 najnižje -51 cm, obli 20.14 najvisje 45 cm.
jutri: ob 2.14 najnižje -33 cm, ob 8.04 najvišje 41 cm, ob 14.21 najnižje -54 cm, ob 20.44 najvisje 51 cm.
Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabše počutili, bolj bodo nemirni, razdražljivi, utrujeni ter potrti in tudi spali bodo slabo.
SNEŽNE RAZMERE Na vseh omenjenih smučiščih naprave
obratujejo. Nočna smuka je možna na smu-,,	, „ ,	.	čišCu Rimski vrelec in Straži na Bledu do
Mariborsko Pohorje 150	20. ure, na Mariborskem Pohorju pa do 21.
.	190	ure Tekaške proge so urejene na Kopah,
Zatrnik	150	Veliki planini, Rogli, KaliCu, PokljuJti, v
Vogel	220	Kranjski gori, Logatcu, Mariborskem Poho-
Krvavec	140	^ Rog-Crmošnjicah in Sodražici. Sankali-
Kranjska gora do 70 §ca so urejena na Mariborskem Pohorju, v Kanin	do 300 Kranjski pori. na Zatmiku. Krvavcu, na
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m
Tveganje pred snežnimi plazovi je v visokogorju Julijskih Alp 3. stopnje, drugod v gorah pa 1. do 2. stopnje po
petstopenjski lestvici, rJ-"-J —
dmorske višine. Najb
°C	_	_	„	.
g	petstopenjski lestvici, odvisno od na-
150 rm dmorske višine. Najbolj nevarna so ,	območja napihanega snega, kjer turni
U do luu cm smuCarji in pešci lahko sprožijo pla-zove suhega, kložastega snega. Pove--3 280-380 cm ca]a se je možnost zdrsov v jutranjem
M
JUANA	/
■mm^N. gorica GORICA^ o S/14	^
ZAGREB i/5 O
V Sloveniji: V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bodo se rahle padavine, po nižinah v glavnem dež. Na Primorskem bo pihala zmerna bu-rja.
Obeti: V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo Se pihala zmerna
^Cerkno	180 Klicu in v Logatcu.	J l		 *	^u-	J	1	\	/	\	VULU|d.	J
rHH !■■■■■		Bh
Nemčija proti elektronski pornografiji
H ANO VER - Družba CompuServe, ki v Nemčiji zagotavlja dostop do Interneta, se je odločena bojevati proti širjenju pornografije in ekstremizma preko svojega infomacijskega omrežja, zato je Bruselj in VVashington pozvala, naj sprejmeta enotno zakonodajo s tega področja. Direktor družbe Andrew Gray upa, da bo konzorcij predstavnikov informacijske tehnologije do poletja sprejel pravila o kategorizaciji informacij. Ta naj bi bila podobna uvrščanju filmov v žanre. Uporabniki Interneta naj bi na vsaki informaciji našli oznako, kaj ta vsebuje, in se odločili, Ce jim je namenjena. Gray meni, da je sedanja zakonodaja pomanjkljiva, saj so na nemškem Internetu odkrili širjenje otroške pornografije in neonacistič-
nega gradiva.
CompuServe je zato prepovedal dostop do Interneta nekaterim uporabnikom, katerih podatki so za-vajujoCi in neresnični. Na odprtju ha-noverskega sejma Cebit je bil tudi nemški minister za znanost in tehnologijo Jiirgen Ruettgers, ki je ogorčen zaradi zlorabljanja Interneta za Sirjenje neresničnih podatkov, tudi za zanikanje holokavsta. Strokovnjaki za tehnologijo opozarjajo, da je zaradi decentraliziranega omrežja zelo težko nadzorovati pretok informacij preko Interneta. Tudi zakonsko bo to vprašanje težko rešiti, saj ameriška zakonodaja v skladu s pravico o svobodi govora dovoljuje širjenje informacij, ki so na primer v nasprotju z nemško zakonodajo o informiranju.
Akutan se budi
Ognjenik Akutan na Aieutskem otočju se je v četrtek prebudil: seizmologi so zabeležili 2 do 3 sunke na minuto in menijo, da lahko začne vsak čas bruhati
RIM - Zena slavnega italijanskega tenorista, 60-letnega Luciana Pavarottija, je po 35 letih zakona v Londonu vložila zahtevo za ločitev, ker se je mož zapletel v ljubezensko razmerje s svojo 26-let-no tajnico Nicoletto Mantovani. Novica je Lucianove starse, oCeta Fernanda in matero Adele, zelo razžalostila. Upokojeni pek Fer-nando je med svojim delom vedno prepeval in s svojim petjem Luciana navdušil za glasbo. »Se vedno dobro poje,« je ponosen slavni tenorist.
KOBE - Takumi Ogawa, namestnik župana tega japonskega mesta, ki ga je januarja lani prizadel katastrofalni potres, najhujši v zadnjih petdesetih letih, in v katerem je izgubilo življenje več kot dva UsoC ljudi, je v Četrtek naredil samomor. Stiriinšestdesetletni Ogawa, ki je bil odgovoren za obnovo mesta, si je vseh štirinajst mesecev prizadeval za normalizacijo življenja v Kobeju, delal je od zore do mraka, zato je bil po izjavi župana Sa-sayama na koncu svojih moči. Med vožnjo domov je Ogavva svojemu vozniku rekel, naj se ustavi na bencinski Črpalki, kjer je kupil pločevinko petroleja. Med vožnjo proti domu je moral voznik spet ustaviti; Ogavva se je oddaljil od ceste, se polil s petrolejem in zažgal.
V Las Vegasu so uradno spročili, da bodo 30. aprila odprli 550 milijonov dolarjev vredno Stratosfersko stolpnico, v kateri bo hotel in igralnica (Telefoto AR)