štev. 208. Posamezna številka stane 1 Oin. ¥ LMM » CelTtek fc 0. sepieraSra 1923. Leto Ll. Naročnina aa za driavo SHS: do preklica: t) po pošti meseEno Ola K b; izstavljeno na dom 12 mesečno za inozemitro: mesečno.......Ola 23 == Sobotna izdaja: ~z v Jugoslaviji.....Oln 20 v toosamstvn ..... „ garancij-< napraviti učinkujoč zamašek srbski izvozni in uvozni politiki. Zabiti vse dohode in izhode ob morja naši državi — to je cilj italijanske proti Jugoslaviji naperjene blckadne politike z morske strani, na drugi pa ustvariti obroč neprijateljev in nezanesljivih prijateljev s suhe strani. Ta politika uspeva Italiji sijajno. Opora pa smo ji ponajveč — odznotraj sami! V sebi razdeljeno kraljestvo, ki vedno izgubijo, kadar prime za sabljo in zarepoče v pozi »zmagovalca^. Od koroškega pa do albanskega umika, praznili groženj proti Bolgariji ob umoru Stambolijskega pa do Mussolinijevega diktata v reškem vprašanju: sami minusi po dvplivi »zmagoslavne« notranje politike pod diktatom samosrbske gospodarske in poiitične nadvlade nad Hrvati in Slovenci. Ob prevratu so Hrvati z neko slastjo govorili o tem, da nam Trsta in Gorice pravzaprav nič treba ni, da je glavna reč Reka in Dalmacija; mesto podpore od strani bratov smo Slovenci doživeli posmehljivo, škodoželjno skomiganje z rameni: rezultat je danes tak, da tudi Hrvati nimajo Reke, da tudi Dalmacija zanje nima prave vrednosti, če diktira Italija, kje in koliko se sme uvoziti in izvoziti, se li sme zidati ali opustiti pristanišče. Rivaiiteta med Srhi in Hrvati .je prinesla izgubo te severne postojanke, a tudi izgubo Skadra, ki je bil Pašiču in poro-dici bolj pri srcu kot Reka. Rezultat je sijajen — ne Slovenci, ne Hrvati in ne Srbi — vsi skuoaj nimamo ali kmalu ne bomo imeli niti ene svoje resnično p r o g t e 1 u k e. Zadnja minuta ie, da vlastodržci v Belgradu uvidijo, kara vede njihova blazna -plemensko-osvajalna politika. Naši državniki nai nc čakajo, da pride notranji preobrat, ko bo že vse zaigrano. ZAKONU O TAKSAH £0 Ift/IOVALI DEMOKRATI. Belgrad, 12. sept. (Izv.) Že dva dni se vrši v finančnem od boni razprava o izpre-membali v zakonu o taksah. Povišanje. iaka je ogromno. Sodijo, da bodo belgrajske blagajne dobile 400 milijonov dinarjev, čeprav finančni minister izjavlja, da samo 100 milijonov. Pa tudi 100 milijonov dinarjev jo visoka vsota, če se pomisli, da bodo to plačali samo preeanski kraji in v prvi vrsti revnejši stanovi. Iz dosedanje razprave v finančnem odboru so vidi, da so ta zakonski načrt izdelali demokrati, ko je bil finančni minister dr. Kumauudi. Radikali so ta načrt sprejeli, samo da so ga še poostrili. V razpravi se je ugotovilo, da so radikalom pri predložitvi novih bremen pomagali tudi slovenski demokrati. Poslanci Jugoslovanskega kluba so namreč zahtevali, da je treba poklicati strokovnjake iz Slovenije, da prouče zakon, načrt z ozirom na specialni administrativno-pravni postopek v Sloveniji. Referent finančnega ministrstva je izjavil, da se je tej zahtevi že ugodilo in da je na tem zakonskem predlogu sodeloval in soglašal z njegovimi odredbami slovenski demokrat dr. B r e n c e, ki je bil na zahtevo demokratov in samostojnežev ime- lil V Belgrad, 12. sept. (Izv.) Dne 15. oktobra se bo pričela v Ljubljani konferenca delegatov naše in italijanske države, na kateri S9 ima rešiti vprašanje deločevauja davkov na obmejna posestva in za dvolastnike. Konferenca bo trajala več dni. Skušali bodo doseči enako obdavčenje naših državljanov v Italiji in italijanskih državljanov v Jugoslaviji, da se izognejo dvakratnemu obdavčenju. PAŠIČ SE ZANIMA ZA RAZMERE V NAŠI DRŽAVI. Belgrad, 12. sept. (Izv.) Ves današnji dan je Nikola Pašič prebil v svojem kabinetu in sprejemal ministre, ki so mu poročali o svojih resortih. Pašič se je zelo zanimal za razmere v državi — o tem mu je poročal notranji minister — in za parlamentarni položaj, o čemer je poročal predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič. 0PTBIISTIČNO PRESOJANJE POLOŽAJA V EVROPI. Washington, 12. septembra. (Izvir.) Uradno ugotavljajo, da ameriška vlada ni prejela nikakega poziva za posredovanje v reparacijskem vprašanju. Evropski položaj presojajo ameriški uradni krogi precej optimistično. NOVA SMER ANGLEŠKE POLITIKE? London, 12. septembra. (Izv.) >Daily Telegraphi piše, da se bo britanska vlada v kratkem morala odločiti za novo politično riovan za člana upravnega sodišča v Celju. .Tudi iz drugih izjav finančnega ministra se ividi, da so za ia zakonski predlog-demo-krati in samostojneži soodgovorni. Belgr.td, 12.' sept. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o 1. členu zakonskega načrta o izprernembah zakona o taksah. Opozicija je ta člen ostro kritizirala in stavila konkretne predloge. Poslanec Žebot je dokazal, da so te iz-premambe novo izkoriščanje srednjih in malih slojev z ozirom na odredbe glede taks na kupne pogodbe itd. Tu se nalaga občinskim odborom in županom velika odgovornost pri naknadnih cenitvah imetja. Govornik jc nastopil proti novim taksam na sodne akte, izvlečke iz zemljiške knjige, na delavske knjižice. Zahteval je opro-fcčenjo taks za kulturna društva. Protestiral je ludi proti taksam na vozove na vzmetili. V istem smislu je govoril tudi poslanec Vesenjak. Finančni minister dr. Stoja-dinovic je pristal na večje število predlogov poslanca Žebota in Vesenjaka. Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne. Jugoslovanski in muslimanski klub bosta predložila obširne pismene predloge. smer, čim se bedo pričela pogajanja med Francijo in Nemčijo. Britanija se bo morala odločiti za reševanje reparacijskega vprašanja skupno z zavezniki, ali pa se bo morala pogajati z Nemčijo posebej ali pa se reparacijam odpovedati in zahtevali le povračilo zavezniških dolgov. SESTANEK BALDWIN-P0INčARE. London, 12. septembra. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Baldvvin pride v l kratkem v Pariz, da se sestane s Poincc.rč- I jem. Tako poroča Evening Standarde ! SPORAZUM GLEDE JUŽNE ŽELEZNICE. Ženeva, 12. septembra. (Izv.) Avstrijski generalni komisar Zimmermann jo imel več konferenc z italijanskim delegatom Brocchijem in s zastopniki lastnikov pri.io-ritet Južne železnice glede rimske pogodbe o Južni železnici. Rezultat konferenc je bil ugoden, tako da bo tudi avstrijski parlament v doglednem času lahko odobril rimski sporazum o Južni železnici. NAMERAVAN ATENTAT NA PORTUGALSKEM. London, 12. septembra. (Izv.) "Tirno? •: poročajo iz Lisbone, da je policija prijela nekaj oseb, ker so jih osumili, da nameravajo izvršili atentat na ministrskega predsednika. MRLIČI V TOKIJU. London, 12. septembra. (Izv.) :>Times;; poročajo, da so doslej izvlekli iz ruševin v Tokiju 84.110 IruuoL l Režimsko časopisje je cel teden napo-vedovalo, kaj vse prinese gospod Pašič iz Pariza. Pričakovali so ga kakor svetega Miklavža s celo košaro zlatih jabolk, fig in rožieev. Vsi problemi bodo namah rešeni, samo da Pašič pride iz Pariza, kjer je imet konferenco z državniki velike antante. Pašič je prišel, toda zdi se, da s prazno košaro. Edini uspeh je la, da je dobil ort g. Poincareja zagotovilo, da bo francoski senat odobril posojilo 300 milijonov frankov za oboroženjc naše armade. V zunanjepolitičnem oziru pa so rezultati Pašičevih razgovorov več kot skromni, kar se jasno vidi iz pisave režimskih listov, ki skušajo negativnost Pašičevih rezultatov prikriti s skrivnostnimi namigavanji, ki so pa tembolj prazna, čimbolj so skrivnostna. Trdilo se je, da bo Francija v reškem vprašanju posredovala v naš prilog. Daues pa je gotovo, da lo ni res, in da Francija ne bo posredovala, ampak da je Poincare Pašiču toplo svetoval, naj doseže z Italijo na vsak način sam sporazum. Isto je svetova! Pašiču angleški poslanik v Parizu lord Crewe. Da misli naša vlada napram Italiji odnehati, se jasno vidi iz tega, ker ni predložila spora radi rapallske. pogodbe ' razsodišču, kakor se je napovedovalo. Kaj drugega naši vladi tudi ne preostane, ker je Italija danes v posesti — Krfa. Želeti bi bilo le to, da bi naša vlada vendar enkrat javnosti avtentično povedala, kakšne so italijanske \zahteve glede Reke in kakšno jo naše stališče? Olepševalnih čenf režimskega časopisja je vse do "grla. sito. * * * • t, Bolgr.id, .12. sept. (Izv.) O reškem vpra.< Sanju se je danes razširila nova vest, da je vlada sklenila, da za sedaj ne bo napravila nobenih novih odločitev glede rešitve reškega vprašanja, marveč da bo prepustila toku časa, da ta reši to vprašanje. Ta verzija se zelo kritizira, češ, da znači popuščanje napram Italiji in da je znak slabosti naše vlade, ki ue more staviti italijanskim predlogom svojih protipredlogov. Rim, 12. sept. (Izv.) Poluradni lisf >Messagero« piše, da poročila o francoskem, posredovan ju med Italijo in Jugoslavijo niso točna. Italija odklanja vsako posredovanje in se bo z Jugoslavijo pogajala, direktno. Razgovore med Poincarejem in Pašičem tolmačijo napačno. Poincare je pač lahko Pašiču svetoval, naj bo umerjen v svojih zahtevah in mu dal razumeti, da bo Francija v slučaju konflikta zaradi Reke stala ob strani. Jugoslavija pričenja v evropskih glavnih meslih svojo že znano akcijo in širi fantastične glasove o neki vojni nevarnosti, ki je pa ni. MUSSOLINI 0 REŠKEM VPRAŠANJU. Pariz, 12. sept. >Dailv Maik prinaša pogovor svojega- poročevalca z Mussolinijem v Milanu. O reškem vprašanju je Mussolini izjavil, da je Reka Italijo že več stala, nego je sploh vredna. Toda reško vprašanje ie srčna zadeva italijanskega naroda. Razsodba švicarskega zveznega predsednika v tej stvari je docela nedopustna. Ali Italija sploii misli zapustiti Krf? London, 12. septemrba. (Izv.) »Times* poročajo i/. Rima, da je italijanska vlada odločila tako dolgo držati Krf v svoji posesti, dokler ne bo končana preiskava v Janini in dokler ne bodo krivci umora kaznovani s smrl.jo. Laška vlada je prepričana, da bo samo navzočnost laškega vojaštva na Krfu Grke prisilila, da izpolnijo svoje obveznosti. KAPITULACIJA GRČIJE. Atene, 12. ?eptembra. (Tzv.) Grška vlada je poslala veleposlaniški konferenci noto, v kateri prosi, nai se ji naznani čimprej dnn dohoda zavezniških indij, da bo mogla izdati pravočasno tozadevna povelja grškemu brodovju. ___ NeroSaJte 100^ ZVIŠANJE ŽELEZN. TARIFOV V NEMČIJI. Berlin, 12. septembra. (Izv.) Stalni odsek nemškega državnega železniškega vodstva je sklenil predlagati zvišanje sedanjih železniških tarifov za 100 odstotkov. ODDAJA ZLATA V NEMČIJI. Berlin, 12. septembra. (Izv.) Državni komisar za devize je izdal razglas z veljavnostjo od 12. septembra, po katerem so dolž nostjo od 12. septembra, po katerem so dolžni vsi lastniki zlata, srebra in platina dodati novce iz teh kovin, potem zlomljeno zlato in polfabrikate v zameno pri državnih denarnih zavodih. Izvzeto je le takozvano double-zlato. REDUKCIJA BANK V NEMČIJI. Berlin, 12. septembra. (Izv.) število za promet z devizami pooblaščenih bank je mižal državni komisar za devize od 5000 na 300. FRANCOSKE REPRESALIJE V PORUHRJU. Gelsenkirchen, 12. septembra. (Izv.) Francozi so zaplenili v mestni blagajni 41 milijard mark. Bner, 12. septembra. (Izv.) Belgijci so »aplenili v mestni blagajni 70 milijard mark, določenih za podporo brezposelnih. Nekega vojaka, ki je napadel v okolici mesta dve uradnici, so zaprli. Pred sporazumom med Francijo m Nemčijo? Francoski poslanik v Berlinu de Mar-gerie je imel v zadnjem času več sestankov z državnim kanclerjem Stresemannom. — >Oeuvre< poroča iz Bruslja, cla Nemčija v najkrajšem času predloži v Parizu in Bruslju noto glede ukinjenja pasivnega odpora v Poruhrju. — Dunajski diplomatski krogi trdijo, da se začno pogajanja med Nemčijo in Francijo že prihodnji teden. Včerajšnji »Slovenski Narod« objavlja neko »londonsko« poročilo belgrajske »Politike«, ki pravi med drugim, »da je angleški poslanik v Parizu lord Crewe dobil iz Londona poziv, Ha obišče g. Pašiča« in »da se je pri tej priliki lord Crewe zanimal tudi za naše notranje razmere.« Lord Crewe da je »s svoje strani in v imenu vlade izjavil, da bo Radie v kratkem izgnan iz Anglije, kjer si ne želijo več njegove navzočnosti.« Belgrajski dopisnik »Slov. Naroda« dodaje temu poročilu še »veliko novico«, da je Pašič poročal kralju, »da je dobil na angleškem poslaništvu zagotovilo, da se Anglija ne bo vmešavala v notranje zadeve naše kraljovine« in »da bo angleška vlada skoraj Radiča odslovila iz An-glije.« Zagrebški »Jutarnji list« pa ve povedati vse kaj drugega. Ta list poroča, »da je Pašič prinesel s seboj iz Pariza samo neugodna poročila, kolikor se tičejo Radiča«. Jn pod debelim podnaslovom poroča »Jutarnji list« dalje, »da je Radič prišel v stik z oficijelnimi činitelji velikobritanske vnanje politike« in »da ej imel 4. t. m. konferenco z enim izmed najodličnejših diplomatov Velike Britanije, ki dobro pozna Pašiča in njegove metode« (lord Balfourt). Ta diplomat da bo svoj nastop s Pašičem 1. 1918. v kratkem tudi objavil. Nato pa dostavlja »Jutarnji list«: »Zato so smešne vesti belgrajske »Politike« o tem, da bi bil lord Crewe Pašiču v Parizu obetal, da bodo Radiča iz Londona izgnali. Take vesti se dajo servirati lahkoverni in nepoučeni srbski javnosti, nihče pa jim ne bo nasedel, kdor pozna pojem politične svobode na Angleškem, ki je nekoliko drugačen v Londonu kakor v Belgradu.« Z ozirom na znano dejstvo, da je bila Anglija že od nekdaj varno in gostoljubno zavetje za vse mogoče evropska »politične zločince,« kjer so našli nov dom Marx, Engels, Lasalle in nebroj ruskih anarhistov in nihilistov, ki jih angleška vlada kljub pritisku carske vlade nikdar ni izročila policiji, je zelo verjetno, da ima »Jutarnji list« prav, ne pa »Politika« in za njo »Narod«. Te vrstice objavljamo z opombo, da slovenska .javnost nikakor ne zasluži, da se jo »krmi« s tako belgrajsko dušno hrano, kateri se pozna pokvarjenost na prvi pogled. ^ -f- Kako demokrati skrbijo sa obrtnike fn trgovce. »Jutro« je te dni na vse načine dokazovalo, kako se demokrati zavzemajo za obrtnike ter srednje in male trgovce. Demokratski poslanci so to najbolje dokazali v razpravi o taksah v finančnem odboru. Med tem ko niso stavili niti enega predloga pri odredbah, ki prinašajo nova bremena obrtnikom in trgovcem, so pa vsi zahtevali znižanje taks za banke, veleinduslrijo in sploh za velekapitaliste. V tem smislu je stavil konkreten predlog demokrat Savčič. Zanimivo je, da so se pri zaščiti velekapitalistov ze-dinili demokrati in radikali. Finančni minister dr. Stojadinovič je pristal na to, da glavne takse za banke povišajo sarno enkratno, ne pa trikrat, kakor je bilo predlagano v zakonskem načrtu. 4- Ljudski tabor na Homcu. Na Ma-fi Šmaren, dne 8. septembra 1923 je Okrajna Kmetska zveza v Kamniku priredila ljudski tabor na Homcu. Zbralo se je na taboru nad 500 udeležencev, povečini sami možje in mladeniči volilci. Prvi je govoril narodni poslanec g. B t r c i n , ki je obrazložil delo Jugoslovanskega kluba in pojasnil posamezne točke dela v parlamentu. Zatrditev, da bo Jugoslovanski klub nasproti vsem intrigam in pobožnim željam naših sovražnikov neomajno vztrajal pri zahtevi po samoupravi Slovenije, je tabor sprejel s soglasnim silnim navdušenjem. G. Bore je povdarjal potrebe gospodarskega zadružništva in pomen prosvetnih organizacij. Zlasti je pozivat kmetsko ljudstvo, da vlaga denar v naše kmetske hranilnice in posojilnice in ne podpira svojih sovražnikov in izkoriščevalcev s tem, da vlaga denar v razne banke in druge kapitalistične zavode. Kmetskim gospodarjem priporoča, naj skrbe za izobrazbo svojih otrok, da bo naša inteligenca izšla iz kmetskih domov prežeta s pravim krščanskim in slovenskim duhom. Svoji k svojim, to geslo veljaj po-vBod. Na predlog g. Čebula so zbrani volilci soglasno izrekli popolno zaupanje narodnemu poslancu S t r c i n u in Jugoslovanskemu klubu. 4- Shodi SLS v ribniško-Iaškcm okraju. 8. t. m. se je vršil politični shod v Dolenji vasi. Poročal je posl. Škulj o političnem položaju in o delu Jugoslovanskega kluba. Sprejela se je resolucija proti kuluku in se je izrekla soglasna zaupnica Jugoslovanskemu klubu. — V nedeljo po jutranji maši se je vršil v Ribnici politični shod. V daljšem govoru je poslanec Škulj obrazložil parlamentarno situacijo, taktiko in delo Jug. kluba in natančneje pojasnil nove postave, sosebno vojni zakon. Sprejela se je resolucija proti vpeljavi ku-luka za Slovenijo in izrekla zaupnica Jug. klubu. — Istega dne popoldne se je vršil shod SLS pri sv. Gregorju v Društvenem domu. Ob zelo dobri udeležbi je posl. Škulj podrobno slikal razvoj političnih dogodkov po volitvah in opisal delo Jugoslovanskega kluba. Osvetlil je laži in zavijanja političnih nasprotnikov, ki hočejo svoje grehe drugim naprtiti, a se ravno s tem kažejo v pravi luči. Zbor se je izjavil proti vpeljavi kuluka in soglasno izrekel zaupnico Jug. klubu in poslancu Škulju. + Pozno spoznanje. Režimski tisk poroča danes z veliko emfazo, da se »naši di-plomatični krogi v zadnjem času zelo intenzivno zanimajo za Rusijo.« Ti krogi so danes prišli do tega rezultata, da se »gospodarske in notranjepolitične razmere v Rusiji od dneva do dneva bolj konsolidirajo.« Ti krogi so najbrž cela tri leta spali, da so šele danes izvedeli, kar ve ves ostali svet že precej časa. Baje so ti naši krogi izpremenili svoje dosedanje stališče napram sovjetski Rusiji na podlagi nekega >obširnega poročila« iz Rusije, iz katerega sledi, >da je produkcija poljedelskih produktov v Rusiji tako dobra, da Rusija že misli na izvoz v Evropo!« To so izvedeli naši diplomatski krogi šele zdajl Medtem pa Rusija že celo leto izvaža žito v inozemstvo. Naši krogi so postali zdaj za Rusijo tako silno navdušeni, da bo belgrajska »Politika« najbrž v kratkem pisala, da v Rusiji rastejo na drevesih potice. Še pred par dnevi pa jc mrgolelo režimsko časopisje poročil, da je v Rusiji že tri četrtine ljudi izumrlo. Čemu tako neumno farbanje, ki ga morebiti verjamejo v Skoplju, v Ljubljani pa ne? Vlada naj pove odkrito, da je o Rusiji dozdaj debelo lagala, zdaj pa je čez noč postala popolnoma drugega mnenja, ker Rusijo vsled popolne izolacije naše države krvavo potrebuje v zunanjepolitičnem oziru. Stric Vanja je postal nujno potreben, ker teče naši vladi voda v grlo. Mi smo to že dolgo prorokovali. Naša vlada naj zdaj le izmoli svoj Confiteor in se ni treba sklicevati na »obširna poročila« o poljski letini v Rusiji, o kateri vsi že davnej vemo, da je bila dobra. Vsekakor je boljše, da je naša vlada prišla do pravega spoznanja pozno kot pa nikoli. + Pašičcvi nspelii v inozemstvu. Osje-šfca »Die Drau« piše: »Ministrski predsednik Nikola Pašic se je vrnil iz inozemstva. Izmenjava misli s tujimi državniki in ločitev od njegove običajne okolice je morebiti le povzročila malo izpremembo v njegovih nazorih o našem notranjepolitičnem položaju. Kot gotovo smemo smatrati dejstvo, da mu francoski državniki na njegovem dosedanjem vodstvu naše domače politike niso čestitali. Simpatije za Francijo so se v državi SHS znatno ohladile, in zlasti HRSS, za katero stoji danes ves hrvatski in slovenski narod, je proti-francosko in anglofilsko usmerjena. Celo v Srbiji je navdušenje za Francijo popustilo in če je res, da je Poinearč rahlo odklonil Pa-šičevo prošnjo za francosko intervencijo proti Radiču v Londonu, je verjetno, da je tudi Pašič, ta stari bojevnik za vdanost Franciji, nekoliko hladnejši.« -f Italija in 3Iažari. Zagrebški listi poročajo iz Budimpešte, da je dobil ondotni italijanski poslanik princ Castagnetta od Mussolinija zelo važna zaupna navodila o tem, kako naj se drže Mažari, če bi prišlo 15. septembra — dan odločitve o reškem vprašanju — do kakih zapletov ali celo do nevarnosti izbruha vojne med Italijo in Jugoslavijo. Princ Castagnetta je takoj po prejemu teh navodil odšel k Horthyju in se nato razgovarjal z voditelji »Probujajo-čih se Mažarov«. Ogrsko vojaštvo na meji oborožujejo pod vodstvom italijanskih oficirjev. Pred dvema dnevoma pa je prišlo v Pešto 6 italijanskih oficirjev v tajni misiji, ki so se nastanili v italijanskem poslaništvu. Druga za drugo se dvigajo naše občine, da protestirajo proti nezmiselnim odredbam naše centralne vlade, proti odredbam, katere so morda primerne za Macedonijo, ki pa nikakor ne spadajo v kraje, ki so stali stoletja pod vplivom evropske kulture. Kuluk, ki ga hočejo vsiliti na Slovenskem, bo našemu ljudstvu vedno bolj vtrdil prepričanje, kako potreben je boj za avtonomijo in proti centralizmu. Naše občine, celice ljudske avtonomije, dvigajo svoj glas, da naj se, če ima država še kak zmisel za državljane, v Sloveniji takoj ukine zahteva po seznamih onih, ki morajo izvrševati kuluk in naj se ta zakon na SI o veni ji ne raztegne. — Obenem protestirajo naše občine, da bi moral denar naših pokrajin, naših avtonomnih zastopov v hipotekar-no banko v Belgrad. Te dni je prejela Županska zveza za Slovenijo zopet proteste sledečih občin: Cerklje (Gorenjsko), Breznica (Gorenjsko, Hrastje pri Kranju, Ambrus, Vinica pri Črnomlju, Dobliče, Planina pri Rakeku, Lož, Rudnik pri Ljubljani, Moste pri Ljubljani, Grosuplje, Račna Sri Ljubljani, Dobrunje pri Ljubljani, tedvode, Dob pri Litiji, Kotredež, Prapreče, Dob, Žalna, Špitalič, Temenica, Bukovca, Št. Vid pri Stični, Velike Pece, Stehanja vas, Moravče (okraj Litija), Dole pri Litiji, Podboršt, Cigle-nica, Loka pri Zidanem mostu, Luče. Dnevne novice. — Dr. Korošec za odpuščene oficirje. Dr. Korošec se je 11. t. m. mudil skoro ves dan v vojnem ministrstvu, da posreduje zaradi odpustitev številnih bivših avstrijskih oficirjev iz vojaške službe. — Josipa Stritarja zlata poroka. V soboto, dne 15. t. m. praznujeta pesnik Josip Stritar in njegova preblaga soproga v Rogaški Slatini zlato poroko. Vsa tamkajšnja narodna društva se pripravljajo, da ta izreden dogodek dostojno proslave. Slavje se prične v petek zvečer z bakljado in podoknico. Upati je, da svečanost, posebno glede na to, da nam je prekrasno vreme privabilo še obilico novih gostov, čim lepše uspe. Kakor čujemo, opravi cerkveno opravilo sam knezoškof iz Maribora. — Skrb države za veroučitelje. Proti koncu preteklega šolskega leta nam je knjigovodstvo pokrajinske uprave sporočilo v dnevnih listih, da je kredit za nagrado ve-roučiteljev za minulo šolsko leto nakazan in da naj do konca julija vpošljemo svoje prijave. Prijave smo že davnaj odposlali, a nagrade ni in je najbrž tudi ne bo, ker so denar drugam obrnili. Tako se nam odjeda še tisti prikrajšani zaslužek. — Veroučitelj z dežele. — Protestna skupščina slušateljev ljub. univerze se je vršila včeraj ob 4. popoldne v zbornici ljubljanske univerze proti nameravanim povišanjem pristojbin za izpite in kolokvije. Sprejeta je bila resolucija, ki bo odposlana vladi in poslanskim klubom s prošnjo, da upoštevajo protest dijaštva, ki bi mu bil s tem zadan hud materielni udarec, ker je danes že itak ogromni večini akademskega dijaštva vsled velikih gmotnih neprililc, študij silno otežkočen. Resolucija se sklicuje na člen 16. vidovdanske ustave, ki določa, da se daje državni pouk brez vpisnine, šolnine in drugih pristojbin. Po vladnem predlogu pa bi samo pristojbine za juridične izpite znašale nad 3000 D. — OHarno sliko ali eno cerkev poslika katoliški umetnik in propagator cerkvene umetnosti na Slovenskem brezplačno, le proti povrnitvi režijskih stroškov. Prijazne ponudbe na >Rozhledy v umeni cr-kvenim«, Praga—Vinogradi, Krameriova ul. 10. — Češka. — Šmarje pri Ljnbljani. Ker me je tukajšnji postajni odpravnik že parkrat napadel v časopisih, in ker se mi ne zdi vredno, da bi se na ta način prerekal, radi javnosti izjavljam, da sem celo zadevo izročil sodišču in bo dotičnik tam dobil odgovor. — Janko Sedej, kaplan. — »Radovednežu? v pojasnilo. Temeljiti in strokovni dopis g. prof. A. Beler-ja o zadnjem janonskem uotreau ie bi L kakor kaže, marsikomu težko nmljlv, zlasti n3ej*0 va opazka, da se je zemeljska o« moreblt za tri metre premaknila, in zato se je tnd »radovednež« najbrže oglasil, češ, kako se U. doženel — 2e več let opazujejo na zvezdar nah, ki imajo posebno natančna orodja (Pas sageninstrumont), da zemeljska os ni popol noma stalna, in da tudi obe točki severnega ln južnega tečaja svoji legi spreminjat« Zemlja se vrti natančno okrog svojega t» žišča, zemeljska os in oba tečaja ostaneta ne spremenjena, dokler so snovi enakomerno po vsebini razdeljene. Ako se pa na kake« kraju nabere večja množina snovi ali pj iste zmanjka, tedaj se tudi osrednje težiš« zemlje in ž njim lega osi preložL Opazovali se je ob priliki volikoga snega po vsej sever ni Evropi in Aziji, da je izredno velika mno žina s svojo težo vplivala na zemeljsko os Naša zemlja, oziroma njeno površje ni ni kdar popolnoma mirno, krčenje zemeljske® površja, katero je v pradavnih časih porini lo gorovja kvišku, se vrši, seveda v neznat ni mori, tudi še dandanes in sicer skoraj u& prestano. Seismografične postaje, katorih j( na vsej zemlji do 500, beležijo lahke tres ljaje skoro vsak dan, veliki sunki so seveda bolj redki. Opazovalo se jo opetovano, da ji vsled potresa porušena proga med dvemi postajama po potresu bila do i meter kraj ša, to vsled krčenja zemeljskih plastij. Taki krčenje zemeljskega površja povzroča spre membo lego notranjih plastij, kar se god zlasti ob priliki tektoničnih potresov, in (a dislokacija zemeljskih plastij provzroča spremembo njenega skupnega težišča in i njim združene zemeljske osi. Čim večja j( globočina, kamor sega to krčenje, tem večji je tudi vpliv na težišče, tem silnejši pa tudi potres. Ravnatolj dunajske zvezdarne dr Palisa je povodom potresa v državi Chile. v Južni Ameriki 11. novembra 1922 dognal, da se je zemeljska os premaknila za 0.1 seknn de = 3 metre. Japonski potres je neprimerno silnejši, kot chilenski, in če tudi danes mo rebiti dotična opazovanja še niso dovršena je vendar sigurno, da je vpliv na zemeljsko os brez dvoma še večji. Znani veščak o po tresnih zadevah profesor Kovesligetty v Bn-dapešti se je povodom potresa v San. Fran cisoo v Kaliforniji 18. aprila 1906 izjavil: >Koliko sile izvrši tak potres, se more spoznati la dejstva, da ,sc zemeljski tečaj pre makne za 2 metra. Koliko snovi se mora pre makniti, da se isti učinek pokaže na oel zemlji.« Ameriški veščaki so preračunali, di bi se bilo ob istem potresu premaknilo di 50 miljonov kub. milj (angleških) zemeljski! snovi. Tako opazovanje se na nebu s prostin očesom in navadnim daljnogledom ne da it vršitu Zato je treba najfinejših in najbol urejenih orodij, kakoršne imajo le prvovrsi ne moderne zvezdarne na razpolago( (Passa gen-Meridijan instrument), s katerimi se do loči lega zvezd z ozirom na ekvator ali pa tečaj. Ako orodje z daljnogledom pri proho du zvezde skozi meridijan kaže, da se ista ne nahaja natančno na svojem določenen mestu, se iz tega sklopa, da se je zemeljska os premaknila. Seveda se mora to opazova njo pri raznih zvezdah in ob različnih časih vršiti, da se dožene lega in smer premaknje ne osi. Ako krog z daljnogledom kaže nu liko 0J. sekunde, znaša to na tečaju 3 metre. V zadnjem desetletju se je opazovalo, da na-pravlja zemeljska os nekako nepravilno spiralo na nebu. Prosto oko seveda na nebu tako neznatnih sprememb ne more spoznati Zvezdici Mizar in Alkor v velikem vozu ima ta razdalje 11 minut in le normalno oko ju loči. Zvezdici # v ozvezdju bika sta 6 minut oddaljeni in zato je treba že izredno bistrega očesa, dočim se ločitev g v liri s 3.5 min. ra! dalje le redkomu posreči. Pripomnimo še, da se v zalogi knjigarne Baraberg nahaja kratek spis s kartico, iz katere je razvidna smer,' kateri se je ob ljubljanskem potresu širil« valovanje. Ivan Sušnik. — Službena pragmntika za državne urad nike izide danes, v četrtek v št 86 »Uradnega lista«. Opozarjamo na to vse interesente, da si to številko takoj nabavijo. — Desetletnica obstoja orlovskega odse ka v Dravljah se praznuje v nedeljo, dne 16 septembra 1928 s popoldansko prireditvijo Ob pol dveh popoldne je sprejem gostov prec vasjo, ob pol 4. pa javni telovadni nastop do mačih in sosednih Orlov in Orlic. Po telovadb prosta zabava na vrtu pri Miheljnu. Pri pro slavi sodeluje godba z Viča. Prijatelji orlov stva, prihitite ta dan v Dravlje povzdignit or lovsko misel. Na svidenje! — Podružnica Jugoslovanske Matice v b> ♦iji opozarja že danes na veliko prireditev, k se vrši dne 7. oktobra v Litiji z zelo bogatim sporedom, kateri se pravočasno objavi. Odbor — Umrla je dne 9. t. m. ga Marija M i h e 1 č i č v visoki starosti 82 let; soproga biv šega kurilnega mojstra Južne železnice g. M' haela Mihelčiča v Sp. Šiški št. 30, mati posta jenačelnika v Litiji Maksa Mihelčiča ter teti elektrotehnika g. Iv. Mihelčiča v Ljubljani. — Štirideectlctnica mature. Abiturient leta 1883. ljubljanske višje realke so imeli ti 9 t m. svoje praznovanje. Rano zjutraj togi dne, so sc zbrali v s cvetjem okrašeni Št. H° rijanski cerkvi, kjer je opravil sv. maso g. nonik dr. Mihael Opeka. Jubilanti so v sladki! spominih zlate mladosti preživeli potem paj celi dan. Maturlralo jih je 13, dva sta P1 končanih visokošolskih študijah umrla, ostal so sledeči: Prof. Albin Belar, dež. šolski nad zornik v p., upravitelj observatorija na Vršceh, prof. ing. dr. Maks Fabiani, arhitekt v Gorici, Jožef Kolenec, brat pri jezuitih v Kalksburgu, ing. Jožef Kordin, predsednik drž. železnic v p. na Dunaju, Janez Kovač, fin. rač. nadsvetnik v p., Pšata pri Ljubljani, Jožef Lisec, geometer, Lancaster Pa. U. S. A., ing. Rudolf Machuitsch, dvorni svetnik, načelnik oddelka obnovitvenih del v Tolminu, Mirko Malovrh, višji nadzornik v Ljubljani, Matevž Pogačnik, poštni upravitelj v Ljubljani, Kari Schlechan, inšpektor v Ljubljani, ing. Gustav Stedrjr, višji inšpektor telegrafa v Trstu. — V inozemstvu živeči kolegi niso bili prisotni pri slavlju, pač pa so se vsi uglasili s pozdravi pismenim potom. Od nekdanjih profesorjev živi tu še g. vladni svetnik prof. Andrej Senekovič, kateremu se je deputacija jubilantov poklonila. — Za izseljeniškega komisarja v Zagrebu tova postelj! Celo nad nnšo ribniško Novo Štifto se fe spravil g. doktor ter jo hoče prekrstiti v •Novo cerkev (namesto samostan)«. Skoroda lristo let stara cerkev pri Novi Štifti (latinsko Novum aedifieium, začela se je zidati 1Ria 1641.) naj kar naenkrat dobi drugo ime, ki ga noben človek ne bo hotel rabiti! Ime SUIta absolutno ne pomeni samostana (Stift), na kar namigava gospod pisec, ampak spominja na zgodovinsko sekto »štiftarjev«, ki je bila svojcas (leta 1584.) posebno v ribniški dolini zelo močna in je hotela povsod ustanavljati nova svetišča, posebno božjepotna. Nova Štifta bo ostala Nova Štifta, ko bodo že vsi prekrščevalci zelo stari! — Kraj Seele pri Kočevju hoče gospod doktor imeti za dominutivum od See in zato ga hoče prekrstiti v Jezero. Morda bi bili Kočevci veseli, če bi na svojih rupastih tleh imeli enkrat jezero. Pa ga ne bodo doživeli. Ako se ime ne more izvajati od besedo selo, pa moram pripomniti, da Slovenci imenujejo to naselbino Zelne, ki morda prihaja od besede žel — žetev, želar = kajžarija, pol grunta (»oče mu morajo želarijo prepustiti, ker je najstarejši sin,< Slomšek. Prim. tozadevno Pleter-šnikov slovar). — Tudi o kraju Mozelj (M8-sel) na Kočevskem dvomim, da bi bilo ime nemškega izvora, ali pa je vsaj že tako prešlo v slovensko rabo, da ga nikakor ne kaže izpreminjati, česar sicer tudi g. dr. Planinski ne zahteva. Mozelj pomeni namreč štor, klado (prim. Pleteršnikov slovar), katero ime izhaja že izza časa, ko so se jeli kočevski gozdi izsekavati. (Naj pridejo lingvisti na pomoč!) Od tega dejstva se izvaja največ in najstarejših krajevnih imen v kočevskem, ribniškem in velikolaškem okraja, ko so bili še v 12. in 13. veku skoro vsi zaraščeni z gozdovi, razen ribniške in dobrepoljsko planjave. Te gozde so jeli izsekavati Ortenbur-žani s pomočjo tujih naseljencev, ki pa teh krajev niso kolonizirali toliko iz ponemčeval-nih uamenov, kakor misli g. dr. Planinski, ampak iz finančnih, ker jim gozd v tedanjih prometnih razmerah ni donašal skoro nobenih dohodkov, pač pa kmetije, ki so jim dajale bogato desetino. (Daljo.) š^erske novice. š Obesil se jo fin. stražnik v p. Franc Pro-haska, stanujoč v Smetanovi ulici v Mariboru. Ljudje, ld so se sprehajali po mestnem parku v pondeljek zvečer okoli 10., so ga našli obešeuega. Tirala ga je v samoumor obupna beda upokojencev. š Tatvina. Dvornemu svetniku in podpredsedniku okrožnega sodišča v Mariboru, g. Fonu, so dosedaj neznani zlikovci ukradli iz podstrešja stanovanja vso zimsko obleko in kožuhoviuo. Aretiran je neiri moški, pri katerem se je našlo nekaj pokradene obleke. lj Dr. Krekova knharsko-gospodiujska Sola v zvezi z višjim izobraževalnim tečajem pri urSulinkah v Ljubljani. Kuharska-gospodinjska šola začne novo šolsko leto dne 19. septembra s šivalnim poukom, z rednim poukom pa še le 3. oktobra, torej se vrši vpisovanje še do 1. oktobra. Tudi so še štiri mesta znižane cene (t. j. 100 Din manj mesečno kot je predpisano) prosta. Šola traja 10 mesecev in je meščansko-go-spodinjskega značaja; glavni predmeti so: kuha, šivanje, gospodinjska opravila, pranje in likanje s k tem pripadajočimi teore-tiškimi predmeti. Začenši z letošnjim letom se bo učenkam gospodinjske šole nudila tudi prilika višje izobrazbe. Učenke bodo namreč lahko posečale letos prvikrat otvorjeni višji izobraževalni tečaj in sicer brez vsake nadaljne učne pristojbine (brezplačno). Višji izobraževalni tečaj bo dostopen tudi drugim damam izven Krekove gospodinjske šole, ki se zanimajo za vprašanja, spadajoča v sodobno splošno nao-brazbo. Predavali bodo strokovnjaki-pro-fesorji srednjih šol in vseučilišča. Načrt bo pravočasno oznanjen. Pričetek s 1. novembrom. Priglasiti treba že zdaj svoj obisk tega tečaja tudi za slučaj, da bi katera gospodična hotela obiskovati samo ta tečaj. lj Dr. Martin Travner f. Včeraj ob pol 16. je umrl po dolgi in težki bolezni v Sp. šišld, Celovška cesta 26 g. dvorni svetnik v p. dr. Martin T r a u n e r. Pokojnik je bil rojen dne 20. oktobra 1853 v Kamenčah pri Braslovčah kot potomec stare in ugledne kmetske rodbine. Ljudsko šolo je obiskoval v Braslovčah, gimnazijo v Celju, vseučilišče pa v Gradcu, kjer je dovršil svoje študije z odličnim uspehom. Nato je stopil v sodno službo in služil nekaj časa v Gradcu, Celju in Marenbergu. L. 1885. je prišel kot sodni pristav v Logatec, kjer jo ostal do leta 1890. Nato je služil do I. .1895. v Ljubljani. Od leta 11895 do 1898 je bil namestnih državnega pravdnika v Novem mestu. Od 1. 1898 do svoje upokojitve 1. 1922 je živel neprestano v našem mestu kot svetnik in od leta 1909. kot nadsvetnik. Leta 1920 je bil odlikovan z naslovom in značajem dvornega svetnika. Pokojnik je bil dolgo vrsto let predsednik civilnega senata deželnega sodišča ter je vžival kot odličen in bistroumen civilist ter kot pošten in plemenit mož vsestransko spoštovanje in zaupanje. Bil je vedno zaveden Slovenec ter je vzgojil tudi svojo rodbino v narodnem duhu. Poročen je bil v prvem zakonn s Karolino roj. Ohesa (umrla 1907), iz znane cerkniške rodbine. Iz tega zakona so izhajali trije otroci: starejši sin dr. Vladimir Travner je okrajni sodnik v Ptuju; mlajši dr. Leo pa zdravnik v Ljubljani. Hčerka Milka om. Šer-kova je umrla 1. 1912. — Pokojnik je bil vzoren rodbinski oče, ki je neumorno skrbel za svojo iskreno ljubljeno rodbino. Smrti svoje prve soproge ia svoje hčerke ni mosol nik- dar preboleti. Njegov spomin bo fivel trojno v srcu vseh, ki so ga poznali. Ij Cvetoče borsijanstro r Ljnbljani. S po- četkom novega šolskega leta je točno otvorila zopet svoje poslovanje ljubljanska dijaška borza, kjer se sklepajo kupčije za stare knjige. Letos je prenesla ta borza svoj »sedež« izpod starega kostanja na Vodnikovem trgu, ki je preje sončil nekdanjo ediuo ljubljansko gimnazijo, preko ceste na Krekov trg pod prvo platano poleg Fabjanove hiše. Pod starim kostanjem so si namreč osvojili prostor drugo yr8te borzijanci: dninarji in težaki, ki kupču-jejo s svojo telesno delavno močjo in stavijo vsak dan sproti na kocko vse, kar imajo in kar zaslužijo... Kakor je nevesel in poražu-joč pogled na borzo pod kostanjem, tako je pogled na borzo pod platano vesel in osvežujoč. Ta mladi trop, ki tu na svojo pest opravlja prve gospodarske posle svojega življenja: kolikor mogoče ugodno prodajo, nakup in zamenjavo šolskih knjig — to je naša bodoča inteligenca, to so bodoči voditelji našega naroda, naša nada, naša bodočnost. Pa so ti tudi samozavestni, pogumni in bistri pa glasni in živalim, kakor pravcati »judjec. Tod in tam lete tudi pljuske — bodisi zares bodisi za šalo—a mož z živopisanim vozičkom, ki se je zasidral tik ob »borzi«, skrbi za to, da se razgreti duhovi ob sladoledu ohlade. Med »močnim spolom« se brez bojazni suče tudi »nežni spol« kot svoj med svojimi. Vsekakor so med deklicami zastopani le nižji razredi, dočim se med dijaki najdejo tudi »veliko ribe«. Knjiga je postala draga stvar in že rabljena knjiga je gotov denar. Želimo samo to, da dijaštvo ob zunanji vrednosti knjig ne izgubi zmisla za njih idealno vrednost. V tem zmislu želimo našim mladim borzijancem na Krekovem trgu vso srečo — ne samo na »borzi«, ampak tudi preko celega leta v šoli, da bo končni idealni uspeh venčal kupčijo! lj Umrla je 6. t. m. gdčna Anica S c h o 11 18 letna hčerka pokojnega g. Bruna Schotta, umrlega pred tremi meseci. lj Seja slov. kršS. ženske zveze je v petek ob 6. zvečer v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. — Predsedstvo. lj Stolna prosveta ima danes, v četrtek ob pol 9. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni sejo, Predsednik. lj Konscrvatorij Glasbeno Matice. Danes v četrtek, se začne redni pouk na konservato-riju Glasbene Matice. Nove priglase za pouk sprejema še pisarna Glasbene Matice. Gojenci, ki ao lansko leto obiskovali pouk na konserva-toriju in so se letos ponovno vpisali, naj se zglasijo popoldne ob 3. pri svojih bivših učiteljih v navadnih prostorih. Nove gojence pa odredi posameznim učiteljem ravnateljstvo konservatorija v pisarni Glasbene Matice. lj Tombola »Zveze bivših salez. gojencev«. Ne zabite ogledati dvojno pestro izložbo pri I. del. konzumnem društvu ua Kongresnem trgu. Vagona premoga ne moremo iztožiti, ker je prevelik. lj Šahovski klub »Mladinski« vprizori v nedeljo, dne 16. t, m. ob 4. popoldne živo šahovsko igro s kostumiranimi igralci na prostornem dvorišču Mladinskega doma na Kodeljevem. Ker je to prva prireditev te vrste v Sloveniji, se šahisti in prijatelji šaha uljudno vabijo. Sodeluje godba Mladinskega doma pod vodstvom g. kapelnika Dolinarja. Vstopnina 3 dinarje. lj Policijska kronika. Ivanka Drašler, 16 letna delavka, se je vrgla 12. septembra zjutraj na Viču pod tovorni vlak št. 899. Lokomotiva ji je odtrgala desno roko in jo po životu in glavi težko poškodovala. Odpeljali so jo v bolnišnico. — Motociklist Lužar Ciril je povozil na Dunajski cesti Frančiško Čop s Koroške Bele. Težko poškodovano so prepeljali v bolnišnico. lj Pobegnil je 42 letni Štefan Cuzak. Deček je za svojo starost velike postave, slokega života, oblečen v moder suknjič in kratke hlače. Oddati ga je njegovemu stricu Cuzaku, mesarju v Ljubljani, Poljanska cesla. lj Pogreša se kakih ,14 dni Rajko Pogačnik, star 10 let, kratko pristriženih las, oblečen v višnjevo majo s kratkimi rokavi. lj Tatvina koles. Ivanu Mescu iz Vrhnike je bilo dne 5. L m. ukradeno 2200 Din vredno kolo. — Kovaškemu pomočniku Antonu Lotri-ču jo bilo ukradeno kolo, vredno 1750 Din. lj Higijenična Sesaloica za dame O Fettich Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulgcija. Barvanje z L'Orcal Hcnne. EL masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni cenL Parfumerija. 5312 Gospodarstvo. g Energični industrijci. Zaradi premajhnih kreditov, ki jih dovoljuje Narodna banka industrijcem v Vojvodini, so sklenili prizadeti industrijci ustanoviti poseben konzorcij, da dobe privaten kredit za svoje potrebe v inozemstvu. Akcija vojvodinskih industrijcev obeta postati uspešna in zato bi mogoče ne bilo napačno, če bi njihov zgled posnemali tudi slovenski industrijci, katerim preti gospodarska opasnost zaradi občutnega pomanjkanja gotovine. g Pred novim »višanjem carin? V finančnem ministrstvu so postavili posebno komisijo, Iti nuj določi one trgovske predmete, na j katore bi se dala carina zvišati. g Trgatev na Hrvatskem. Pokrajinska unrava v, Zagrebu je določila za začetek turut- ve na Hrvatskem in v Slavoniji dan 29. september. g Za borio v Gradcu. Graški gospodarski krogi so te dni sklicali posveto\anje zaradi ustanovitve borze v Gradcu. Po vsestranski razpravi so sodelujoči prišli do zaključka, da je misel popolne borze v Gradcu neizvedljiva; pač pa bodo delali nn to, da se sedanja graška borza za sadje in moko razvije v blagovno borzo. g Prodaja skladišča v Mariboru. V pisarn* inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1 se bo vršila dne 25. septembra t. 1. ob 11. uri dopoldne jav< na ustmena dražba za prodajo skladišča v Ein« spielerjevi ulici v Mariboru. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava delov za vesting-zavore. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. septembra t. 1. ofertalna licitacija gledo dobave delov za vesting-zavore. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub-; ljani interesentom na vpogled. BORZA. Curih, 12. sept. 1923. (Sklep.) Devize: Pft. sta 0.03, Berlin 0.00004, Italija 24.75, London 25.46, New-York 559, Pariz 32.45, Praga 16.70, Dunaj 0.00785, Sofija 5.40, Belgrad 6.—, Varšava 0.0022. Valute: n. a. K 0.0079. Zagreb, 12. sept. 1923. Pešta 0.47-0.58, Berlin 1.50, Italija 4.09- 4.11, London 420 da 422, New-York 92-93, Pariz 5.225-5.275, Praga 2.75—2.76, Dunaj 0.1295—0.1308, Curih 16.65—16.70. Valute: dolar 91—91.75. Valna izjava fesoltaijev?! v ministrskem svetu. Rim, 12. sept. (Izv.) »Agenzia Štefani« poroča: V današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Mussolini izjavil sledečo: Italijansko-grški spor se nahaja v stadiju izvrševanja sklepov poslaniške konference, ki se v bistvu skladajo z zahtevami Italije. Izpraznitev Krfa se bo, kakor, ponovno poudarjam, izvršila, kakor hitro bodo povrh formalnega sprejetja v noti poslaniške konference vsebovane zahteve dejansko izvršene. Kakor hitro bo zadoščenje faktično dano, bo Italija otoke zapustila. Sedaj se ima v Italiji in na Krfu samo čakati, da Grčija svojo dolžnost v celoti \7r polni. Kar se tiče Reke, je Italija stavila belgrajski vladi zadnji, popolnoma pravični in konciliantni predlog, katerega je predal svoji vladi poslanik Antonijevič. Do današnjega dne ni dospel še noben odgevor. Vsled tega je vsaka sodba o tej zadevi pre-uranjena in so izjave časopisja nepremišljene. Obstoja se vodno možnost, da se doseže direktni sporazum brez razsodišča. Kar se tiče reparacij in ruhrskega pro« blema je zlasti pogovoru kanclerja Strese-manna v Stuttgartu nastopil odpor. — Jaz verujem v skorajšen začetek odločilnih pogajanj, vendar pa ni treba misliti, da bo rešitev lahka in skorajšnja. Na vsak način bi Nemčija, ako bi hotela nadaljevati odpor, šla nasproti popolnemu polomu. Italija ja intervenirala, da Berlin o tem prepriča. Ministrski svet je po dveurni debati poročilo in ukrepe ministrskega predsednika soglasno odobril. Cerkveni vestnik. ŠKOFIJSKA KRONIKA. Za župne upravitelje so bili imenovani? Franc Šmit, župnik v Podlipi, v Št. Gotardu; Franc šušteršič, beneficiat na Vačah v Podlipi; Ivan Sadar, kaplan v Kranju, na Kopriv-niku v Bohinju; Ivan Drešar, župni upravitelj na Sv. Planini, na Sv. Gori; za ekspozita: Jožef Koželj, župui upravitelj na Sv. Gori, v ŠL Vidu pri Brdu; Rudolf Potočnik, kaplan v Šenčurju pri Kranju, v Davči (ž. Sorica). Za prefekta v zavodu sr. Stanislava sta bila imenovana: Anton Moder, semen, duhovnik, in Alojzij Strupi, novomašnik. Premeščeni so bili kaplani: Franc Kore-tič iz Vel. Lašč za stolnega vikarja in kaplana v Ljubljano; Kari Sparhakl iz Šmartnega pri Litiji za vikarja pri koleg, kapitlju v Novem mestu; Ciril Milavec iz Tržiča k Sv. Petru v Ljubljani; Anton Selan Iz Mirne v Tržič; Anton Pavlič iz Boštanja za beneficiata na Vače; Ivan Sedej iz Šmarija v Boštanj; Ivan Sušnik iz Iga v Šmarije; Anton Rovtar iz Črnom-Soro; Viktor Turk iz Cerkelj pri Kranju v, Šmartin pri Kranju; Janez Knafelj iz Borovnice v Škofjo Loko; Franc Kolenec iz Gori j v soro; Viktor Turk iz eCrkelj pri Kranju v Cirknico; Martin Radoš iz Sostra v Cerklje pri Kranju; Jožef Verce iz Bohinjske Bistrice v Sostro; Jožef Kres iz Vodic na Bohinjsko Bistrico; Vinko Zor iz Črnomlja na Jesenice; Lavrencij Kos iz Št Vida pri Stični v Črnomelj; Albin Gnidovec iz Št. Jerneja v št Vid pri Stični; Anton Kovačič iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Št Jernej; Franc Šuštar iz Metlike v Sv. Križ pri Kostanjevici; Franc Bla-žič Iz Višnje gore v Vodice; Josip Stupiea z Bleda v Šenčur pri Kranju; Andrej Kušian is Horjula v Sodražico; Ivan Dovč iz Sodraiice X Horiul, Nameščeni so bili kot kaplani: Dr. Jožef Turk pri Sv. Jakobu v Ljubljani; Mihael Jenko v Velikih Laščah; Janez Kraljič na Mirni; 'Andrej lic v Črnomlju; Pavel Siraončič v Kranju; Janez Oblak v Borovnici; Janez Špendai v šmartnein pri Litiji; Franc Marke?, v Gorjah; Jožef Rott v Podzemlju; Avguštin Sever v Preserju; Anton Pogačnik v Predosljih; Anton Vovk v Metliki; Anton Ravnikar v Višnji gori; Jožef Mlakar na Rledu; Ivan Žagar v Dolu pri Ljubljani. Prosveta. pr Tržič. Prosvetni odbor Joiefovega društva priredi I. prosvetni večer (sezona 1923 1924). Vrši se v ponedeljek, 17. septembra ob osmih zvečer v >Našem domuir. Spored: 1. Rud. FSrster, >Naša garda r. Koraeniea za klavir. Igra S. Slabe. 2. >Potres na Japonskem — odkod?« Predava Fr. Vavpetič. 8. Schwab, >Zla-ta kanglica«. Dramatizirano izvajanje, dirigira Slavko Slabe. Spremlja s kla> Lrjem ga. BI. Pe-harc, s harmonijem gdč. Iv. Paternoster. Berite besedilo z razlago v oknu ge. Tavčarjeve!) 4. >Ob začetku...!« Poroča Xy. 5. Schvab, >Moji devojčici.c Poje oktet. — Pridite vsi, vstopnine ni! pr Pevska šola prof. dr. Kozine. V oblastno priznanem pevskem zavodu se prične redni pouk petja v pondeljek. dne 17. t. m. Poučevalo se bo soio petje za koncert in opero in (pri zadostnem številu gojencev) tudi skupinsko petje v treh oddelkih: I. oddelek za dečke in deklice do 10. leta; II. oddelek za iste do 14. leta; III. oddelek za odrasle (v večernih urah). Ukovina po dogovoru -— evec-tuelno tudi brezplačno. Priglasitve se spreje- J majo vsaki dan od 2.-3. popoldne v Bethov-novi ulici 9, I. nadstropje. Orlovski vestnik. Orel Ljubljano. Rokodelski dom ima dne 14. septembra svoj redni občni zbor v Rokodelskem domu ob 8. zvečer. Dolžnost bratov je. da se ga polnoštevilno udeleže. Orlovska srenja Maribor priredi v nedeljo, dne 16. t. m. v St. Ilju v Slov. Goricah javno telovadbo s sledečim sporedom: Ob pol dveh popoldns sprejem gostov iz Maribora na kolodvoru, ob 2. večernice, ob pol 4. javna telovadba. V »lučaju slabega vremena se vrši ob istim telovadna akademija v Slovanskem domu. Sodeluje godba katoliške mladine iz Maribora. Vabljeni vsi prijatelji orlovske misli! - Ljubljanska porota, Ljubljana, 12. septembra 1923, Porotnemu senatu je predsedoval danes svetnik dr. Skaberne, votanta sta bila svetnik Keršič in sodnik dr. Petelin, državno pravd uištvo je zastopal drž. pravdnika namestnik dr. Mastnak. Zagovarjal se je 18. oktobra 1865 rojeni posestnik Luka Podokar iz Kamnjeka. Po § 126 in 127 k. z. je bil Podokar obsojen na 1 leto težke ječe. — Drugo razpisano razpravo proti Pavlu Lotriču je senat preložil. Poizvedovanja. Izgubita se je na praznik popoldne na velesejmu pletena iopa zelene barve. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v trgovini A. Zi-bert, Prešernova ulica. J^PJ/I C v starosti 2$—35 let, za vsa ■"■"•»»"l- hišna opravila, posebno za kuhanje, IŠČE rodbina 3 članov brez otrok. Plača 300 Din mesečno. Pisati ie na naslov: Feromlin NIKOL1Č, ZEMUN. onnn nin oacrEU' ki preskrbi »»UU Ull. mirnemu zakonskemu paru brez otrok 1 do 3 sobe (prazne) z uporabo kuhinje v mestu in plačam eno leto naprej. Naslov pove uprava .Slovenca« pod številko 5749. Tužnirn srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša ljubljena soproga, oztr. mati, stara mati, sestra, teta, tašča, gospa Marija Mihelčič v starosti 82 let preminula dne 9. septembra t. 1. in se je vršil pogreb 10. sept. pop. ob 2. uri na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 12. sept. 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Rabim kmetsko DEKLE staro 16—20 let, ki bi bila pri 2 otrocih ter pomagala v kuhinji in pri trgovini. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 575S. Zlatarski pomočnik le prvovrstna moč, dobi takoj mesto proti dobri plači. — LUD. ČERNE, zla-tar-juvelir, Ljubljana, \Volfova ulica 3. Služkinjo za pomivanje sprejme takoj GOSTILNA 6, Dunajska c. ' Tvrdka F. in E. REMŽGAR, LJUBLJANA — sprejme dobre SLIKARSKE in pleskarske pomočnike. Iflsh^Hrn mora opravljati tudi Rlmeli lUU druga dela v kuhinji ter SLUŽKINJO za vsa dela, takoj sprejmem. Plača mesečno 1200 K, oziroma 1000 K. Naslov pri upravi pod it. 5754. Sobico išče profesor [ najraje v kaki vili. — Ponudbe pod Šifro |, »PROFESOR« na upravo »Slovenca«. Potrti žalosti naznanjamo, da je umrl danes ob pol 16. uri v Spod. Šiški, Celovška cesta št. 28, po dolgi in mučui bolezni Bogu udano gospod rtin Travner ms dvorni svetnik v pokoju. Pogreb se bo vršil dne 14. t. m. ob pol 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Pokojnik je bil plemenit mož in vzgleden oče. Njegov spomin bo živel v srcu vseh, ki so ga poznali. Ljubljana-Spcd. Šiška, dne 12. septembra 1923. Dr. Vladimir Travner, dr. Leo Travner, sinova. Vsi ostali sorodniki. Zahvala. Za - : : i-:'*.ize sočutja povodom rnrrii drage tete, gespe Line Kržičeve hišne posestni« v Ljubljani ia diruvaa* lepa Tenca ia cvetje, kakor ra caogc Številno ia častno sprsma+vo a3 zadnji poti blagopokojnios. izrekam te® pctoc vsem in vsakemu posebej niirr:jrčne*šo zahvalo. Pcsefcei se zahvalim še častiti duhovi-čini v Borovnici, borovniške-mu Sokolu in borovniški požarni bramfci za častno sprstartvo. Obranimo blago pokojnico v nailcpše® i-pominu1 V LJUBLJANI, dne !2. septembra 1923. ANA aadgeameter P IŠČETA. LJUBLJANA PALAČA lO'KRED'8* poštene družine, 4—7 realke, dobi brezplačno ZAJUTERK in VEČERJO, za kar bi poučeval učenca iz ljudske šole. — Kje, pove iz prijaznosti uprava «Slovenca* pod štev. 5753. Dobro Izurjena šivilja gre na dom. Popravi staro, naredi novo. Gre tudi na deželo. — Naslov pove uprava »Slovenca. pod številko 5725. Pekovskega vajenca in VAJENKO za mešano trgovino sprejmem takoj samo z dežele. Starost ne pod 14 let. Več pove IV. VRTAČNIK, Ljubljana, Tržaška ccsta 19. 5724 " KNJIGOVODJA ~ ki je zmožen vpeljati enostavno knjigovodstvo v tovarniško lesno industrijo, takoj sprejmem j>o dogovoru. — Ponudbe pod »VEŠCAK 5708" na upravo. Naprodaj je o^SV&T nico, postelje, omaro., ogledala ia 4e več drugega pohištva. Ogleda in poizve se: Prisojna olica 3/11, vrata itev. 7. Zamenjam!epo stanovanje 2 sob, kuhinje in drugo v šentpetersken predmestju z večjim, s solidno stranko brez ctrok. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »SOLIDNA STRANKA«. ZAHTEVAJTE POVSOD SAMO »i DE S« ANTRACEN - ČRNTLO, katero s« prodaja v korist -Jugoslovanske Matice«. 5704 PRODAM veliko množino VINSKIH SODOV in 5 močnih HRAMN1H SODOV po 40 hI za vino, pivo ali žganje. — AUGUSTIN, SP. ŠIŠKA, Jerneja cesta 231. 5471 Ranjeni pisalu! stroji najboljših znamk, dobro popravljeni, NAPRODAJ. - ANT. RUD. LEGAT, MARIBOR, Slorecika ulica Stev. 7. — Telefon Stev. 100, 5693 Pritlična hiša v PTUJU, zraven postaje, obstoječa iz treh stanovanj, priiiklic in vrta je naprodaj. — Natančneje podatke in ceno se izv o: PTUJ, Ljutomerska 14, ali pa LJUBLJANA. Kolodvorska 33. 5775 Zahvala. Za mnogobrome dokaze sožalj*. izraženega nia povodom larti oaš« nepozabne, iskreno 1 biblične hčerke, vnukinje tn nečakinj«, gospodične Anice Schott katera je po dolgotrajni mnčni bolezni v cvetoči mladosti. »Ura t8 let. po večkratnem prejemu sv. zakramentov dne 6. t. a. Bogu vdana mirno zaspala ter sledila po treh mesecih očetu g. Bruno S c b o 11 a ia bila pokopana dne S. t. m, se tem potom vss® kar najsrčnejše zahvaljujemo. Štejemo ti v dolfnoat, zahvaliti se Se prav posebno g župniku za tolažbo ter g d- U":csingerju, višjemu san. svetnika, za njsgov požrtvovalen trud za ?a bolezni, dalje darovalccm vencev in zatem vsem onim, ki so spremili blago pokojnico na poelednp poti. LITIJA, dne 12. septembra 1923. ŽALUJOČI OSTALI. zamenjam stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje z električno razsvetljavo in vsemi prit.klinamj v Sp. Šiški z enakim ali tnalo večjim. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« ©od šifro: »LIČNO STANOVANJE«. KUPIM zraven uteče no MALO palčao kolo, in kratko uiočnu U6 z ležišči ali brez n;ih. | Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod šifro »PALČNO KOLO 2244«. Vsakovrstne čevlje naročajte le pri JANKO KOS, čevljar, Rožna dolina pri Ljubljani. Tam dobite 1 NAJBOLJŠE blago po nizki ceni! STANOVANJE i3že privatni uradnik. Ena do dve sobi ; ia kuhinja. — Ponudbe na upravo lista | pod šifro »STAN 5757». Priporočam zalogo različnih voz lastnega izdeika MATIJA TERLEP S?. Jerneja cesta 3* Sp. Slika. Več voz konjskega gnoja j NAPRODAJ; zamenja sc tudi ra pše-j nično slamo. — Poizve se: Stari trg štev. 32. ▼ trgovini._ 5752 Restavracija r Zagreb«, reč tega obsega, na prometnem krajo, c vknfUano pogodbo na ve« lat, JE NAPRODAJ • celo opremo. — Pojasnila daj«: STAKLAUA, Zagreb, Hira broj 84. 5736 Prodam 900 m3 tramov v dimenzijah 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7, 6/7, 6/8, 7/8, 7/9, 8/9, 8/10, 9/11, 9/12. Cena za m9 Din 418-75, franko vagon naklad, postaja Slovenija. — Ponudbe resnih reflektantov pod »TRAMI« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3, 5729 Naznanilo preselitve. Vsem cenjenim naročnikom ter slav. ob. čir.stvu si usojam naznaniti, da seai u PRESELIL s svojo krojaško delavnico ir KOLODVORSKE ULICE žt 18 aa FOT V ROŽNO DOLINO ŠT. 12 ter ci usojam prositi še za nadalnjo naklonjenost. — FRAN MOŽE, krojač. Proda se: Puch-motor 21/2 H. P. in pomožni motorji T^S H P. po nizki ceni — AVTO FlOKJ JANČIČ, LJUBLJANA. '4454 VELIKA HIŠA tfcruutU i gospodarskim poslopjem in lepim vrtom ter s takoj prostim stanovanjem za kupca, ugodno naprodaj. — Naslov pov( uprava »Slovenca« pod štev. 5689. Leseno skladišče z eternitom krito, 12 m dolgo, 6 m široko, prvovrstno tesarsko delo, je cono NAFRODAJ. — Poizve se: STARI TRG šter. 32, v trgovini. 5751 MEDU NA CENTE dobite, ako si naročite PRISTNE »A - ž« panje. Specielna ra!oga r St Vida nad Ljubljano št. 4- Erman in Arhar, mizarstvo, PRODAM po nizki ceni rabljeno Z in prijemki. — FR. JENKO, Medvode 3. FROSCH BISSING 3S?- POCENI NAPRODAJ, AVTO FLORJANČIČ, Ljubljana Rss3ESHBiiBBiuangaiun Tamburioe prrora:r;d::e oz jettine cijene proirraiit in nudi P, BOGDANOV & C0. SISAK. TraHte c?1«rikt aE3CE33212SBMSBBS2BBS3BrcW Jabolka in slive franko rinfuza vagon po 5 in 6 K kilo proda JOS. ZURC, Semič, A KU5T večjega obsega v Ljubljani, Šiški ali okolici ter hlev za konje in prostor za prazno posodo se 35 su dalfšo do S* o ;M Ponudbe na realitetno pisarno v Ljubljani, Poljanska cesta St. 12. Zahtevajte! Povsod Zahtevajte! Eau dc Colotfne Special vseh barv in Kvalitet — Eau de Cologne Double — Lepotfla Prašek in pasto za zobe — Vodo za usta, najboljša sedanjosti — Lanolin Creum original — Shampoon tekoči Specialiteta: »AMBRA« voda proti izpadanju las. Od danes priznate edino sigurno sredstvo te vrste. —- Vsi »AMBRA« parfumi ln kostne-tiski preparati, enaki francoskim izdelkom. Cilavna zalog«: ZAGREB, Gajeva ulica 47. Zahtevajte ccnikc! •zdaia konzorcij >Slovenca«« Odgovorni urednik; Mihael Moikcrc v Liubliani. igoslovan&U« tiskarna v I kthliani,