AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 42. CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, FEB RUARY 19th, 1981. LETO XXXIII—'VOL. XXXIII Anthony Hall pozivlje an- Ameriška vlada namerava gleškega kralja, da od- v letu 1931 pripustiti sa-stopi njemu v prid mo 18,000 naseljencev Washington, 18. februarja. Naselniški odsek poslanske zbornice se je zedinil glede nove kvote naseljevanja v Zedinjene države. Prvotni predlog se je glasil, da se kvota naseljencev za I prihodnja tri leta zmanjša na London, 18. februarja. Anthony Hall je poslal obširno pismo na angleškega kralja Georga, v katerem pozivlje kralja, potem ko podaja gotove vzroke, da se odpove angleškemu prestolu in da slednjega prepu- ti njemu. V svojem pismu, ka- deset procentov sedanje kvote, i zaporu ali naj se ga izpusti na terega je naslovil na "gospoda kar pomeni, da če je lansko leto; svobodo. Po kratki obravnavi George, Frederick, Ernest, Al- lahko prišlo v Zedinjene države )'e sodnik ustmeno izjavil, da mo-bert Windsor, skuša dokazati, da 100,000 naseljencev, jih bo pri-je on potomec vladarske hiše!šlo letos samo 10,000. To bo v Tudor, ki je nekdaj vladala v veljavi za tri leta, ali dokler se Angliji. V pismu izvaja, da je razmere temeljito ne spremeni-nezakonski potomec Henry Tu-J jo. Državni oddelek je že ozna-dorja. Neka angleška postava iz nil, da bo nemudoma začel spol-leta 1543 dovoljuje kralju, da ncvati nova določila. Namesto sam imenuje svojega naslednika, 153,000 novih naseljencev v letu kar je svoječasno angleški kralj 1931 bo samo 18,000 dovoljeno, Henry VIII tudi naredil. Kralj da se naselijo v Ameriki. Dr- kamor je dospel sinoči ob 7. uri. George se tudi prav lahko poslu-! žavni oddelek naznanja, da bo ta Sodnik je bil ves iz sebe. Kaj ži iste postave ter odstopi od omejitev naseljevanja ostala v takega se ni še nikdar zgodilo, vlade in prepusti prestol njemu, veljavi toliko časa, dokler ne mi-j Detektivi bi morali čakati, dok-Hall nadalje izvaja v svojem pi- ne gospodarska depresija in se >er ni sodnik končal obravnave smu, da bivši angleški kralj razmere spremenijo. Pa tudi če zapisal svojo razsodbo v za-James I ni bil sin Marije Stuart, zgine brezposelnost, se izjavlja- j pisnik. Toda detektivom so go-bivše škotske kraljice, pač pa jo vladni zastopniki, se bo sku-i^e pete, pa so hiteli, kar se je najdenec, ki je bil podvržen te- šalo naseljevanje kolikor mogo- dalo. Sodnik Stadfeld je nemu-danji kraljevi družini. "Ker ni če omejiti. Glasom poročil ame-j doma po tem dogodku poklical nobenih postavnih potomcev dru- riških konzulov v 21 različnih policijo v Pittsburghu in dal po-žine Tudor več, tedaj zahteva- deželah sveta, so konzuli zavr-mo mi, nezakonski potomci Tu- nili doslej že 135,000 prošenj za dor j eve družine, našo pravico do naseljenje. Kot vzrok navajajo prestola," pravi Hali v svojem dejstvo, da obstoji nevarnost, da pismu. Sicer ni naš namen za-1 bi novi naseljenci postali breme četi z državljansko vojno, toda javnosti, ker ne morejo dobiti Dozdevni morilec councilmana Potterja je bil šiloma odpeljan iz Pittshurgha v Cleveland Nesreča preganja odlične-Državna postavodaja se ga pevca Svetozar Ba-1 peča s predlogom za za-novca. Zopet ponesrečen varovalnino brezposelnih Včeraj se je vršila pred sodnikom Stadtfeld v Pittsburghu obravnava, ali naj se Hymie Martina .dozdevnega morilca councilmana Potterja, pridrži v ra ostati Martin v zaporu, toda še predno je mogel sodnik končati obravnavo in zapisati svoj izrek v knjige, sta Martina prijela dva clevelandska detektiva, ki sta bila navzoča in ga s silo izvlekla iz sodne dvorane v Pittsburghu, peljala ga v avtomobil in odpeljala v Cleveland, postavljen v vrsto in janitor Laub je bil pripeljan v sobo, kjer se mu je reklo, da izbere onega, ki je pri njem zarental usodepol-no stanovanje, kjer se je pripetil umor. Zarental je neki "J. J. Markus." Laub je takoj spoznal med drugimi "Hymie Martina" s prstom pokazal na novodo- m šleca, trdeč, da je absolutno go- pa nista pravilno zagovarjala. Nadalje je Ross plačal nekemu politikantu v Clevelandu $500, da ga reši iz zagate. Ko je bil oproščen je sledil napad z bombami, in pri tem napadu je bil vdeležen tudi dotični politikar. Ko se je moral Valore zagovarjati v Elyriji, Ohio, radi ropa, sta prišla tedaj precl sodnijo tov, da je to oni, ki je zarental j clevelandska višja detektiva, Zi- ljeno železniško postajo v Scran-stanovanje. carelli in Cavola, ki sta oba govo- ton, Pa. Odtod je nameraval g. --: rila v prid Valora, nakar je bil Banovec z vlakom peljati se v Prijaznosti šerifa Sulzmanna | slednji oproščen, dasi so bili Cleveland. Cesta med Forest napram jetnikom v okrajnih za-1 proti njemu težki dokazi. City in Scranton, Pa., je bila ra- porih se je zahvaliti, da je bilo S Oba detektiva, Zicarelli in Ca- di padlega snega in dežja dobro te dni pojasnjenih več umorov, j vola prideta v preiskavo. Ime pokrita z ledom. Tri milje pred ki so se zadnje čase pripetili v J pelitikarja je bilo povedano še- Scrantcnom je začel avtomobil Clevelandu in okolici. Mrs. Ce- J rifu Sulzmannu ter prosekutor- z vso naglico drčati po malem cilia Valore, 26 letna žena 19 ju Millerju. Časnikarjem je ime klancu, nakar se je parkrat zavr- Komaj par tednov je minulo, odkar je prestal odlični operni pevec Svetozar Banovec težko operacijo v bolnici, pa ga je že zopet zadela težka nesreča, ko je bil v avtomobilski nezgodi občutno poškodovan. V nedeljo 15. februarja je namreč peljal g. Majdič, ki je prišel iz New Yorka na Banovčev koncert v Forest City, Pa., pevca BanOvca z avtomobilom na 26 milj odda- velje, da aretirajo elevelandske detektive ter jih pripeljejo na njegovo sodnijo. Seveda je to nemogoče, ker so detektivi že v Clevelandu na varnem in jim sodnik iz Pittsburghu ne more letnega Ross Valore, je govorila in povedala o strašnih umorih, pri katerih je bil udeležen njen mož tekom zadnjega leta. Pri tem pa prihajajo v javnost tudi imena nekaterih laških detektivov in ime nekega politikarja. Cleveland stoji pred odkritjem novih škandalov nasproti. Columbus, Ohio, 18. februarja. Pred skupnim odsekom senatne in poslanske zbornice državne postavodaje se te dni vrši zaslišanje, ki bo odločilo, ali naj se sprejme predlog demokratskega poslanca Reynoldsa glede zavarovalnine brezposelnim. Zaslišanje je privabilo več poslušalcev kot sploh katero drugo zaslišanje tekom tega zasedanja državnega zbora. Štirje znameniti govorniki so govorili v prilog zavarovalnine zoper brezposelnost, štirje so pa govorili na-spi otno. Med nasprotniki je znani tajnik openšaperske organizacije, American Plan Association, ki je izjavil pred legisla-turnim odborom, da bodo morale samo cbvelandske industrije plačevati letno $80,000.000, ako se upelje zavarovalnina proti brezposelnosti. Nasprotno so pa znano, toda ni še godno za jav- til in treščil v brzojavni drog nost. ob cesti. Avto je bil pri tem raz- Medtem pa se je oglasil v Co- bit, Banovca je pa vrglo ob ste- zagovorniki zavarovalnine proti lumbu.su soprog Mrs. Valore, klena vrata. Komadi stekla so brezposelnosti izjavali sledeče: Ross Valore, ki je izjavil, da ni močno poškodovali Banovca po "V Angliji in v Nemčiji imajo resnica, da bi on umoril dr. Scul- čelu tako, da je dobil velike ra- lya ali sploh kako drugo osebo, ne, dočim je lastnik avtomobila Izjavil je, da se je nahajal v za- ostal razven malih prask, skoro porih, ko je bil dr. Scully umor- nepoškodovan. Banovca so od- Najbolj zanimiva je -izjava i jen, 3. marca, 1930. Toda ko so peljali na prvo rešilno postajo, vi, George Windsor, nimate ni-! dela v Ameriki. Državni odde- i ničesar, kajti detektivi imajo česar opraviti z angleško kralje- lek nadalje naznanja, da so ame- povelje governerja Pinchota, da vo družino, ker ste pravzaprav riški konzuli tekom januarja se Hymie lahko prepelje v Cleve- tujec. Torej zapustite prestol in meseca podelili samo 611 vizu- land. zapustite Anglijo!" mov naseljencem, dasi je 21 ome- Medtem je pa sodnik izjavil, -o- njenih dežel glasom kvote opra- da ne bo prej zapisal razsodbe v Škofov sin obsojen na 90 Vičenih do 14,846 naseljencev, sodni zapisnik, dokler ne pripe- j • 7aDOra Naselniški odsek poslanske zbor- Ijejo Hymie Martina pred nje- ani zap nice -e tudi odklonil predlog g-dvo sodnijo. In ko so Hymie Pasadena, California, 17. fe- kongresmana Cable, glasom ka- Martina pripeljali v Cleveland, bruarja. — Major Richard M. terega bi bil tujezemec, ki po- so nemudoma poslali po janitor- Cannon, sin znanega metodistov- roči ameriško državljanko, brez ja hiše 880 Parkwood Drive, kjer skega škofa Cannona, ki je-tako vsake nadaljne težave pripuščen se je pripetil umor. i Hymie Martin je bil zaeno s _0---kakimi dvajset drugimi jetniki divjal proti kandidaturi Alfred v Ameriko. Smitha, je bil danes na sodni j i — obsojen na 90 dni zapora. Obsojen je bil, ker svojim uslužbencem ni plačal pogojene plače. Cecilije Valore, da je njen mož umoril znamenitega zdravnika dr. Scullya, marca meseca, lanskega leta, kateri umor je povzročil toliko prahu v mestu. O umoru se je skrivnostno tedaj pisalo, toda žena morilca izjavlja sedaj, da je njen mož prišel v urad dr. Scullya v namenu, da izropa urad. Ko je Valore potegnil revolver in zapovedal roke kvišku, je doktor hotel prijeti za telefon, nakar je nastal boj tekem katerega se je revolver sprožil in zadel Scullya. Nadalje je Mrs. Valore izjavila, da je njen mož zagnal bombe v domove dveh lorainskih odvetnikov, ker ga radi nekega ro- pogledali v zapisnik jetnikov, se, potem pa v bolnico v Scranton, je dognalo, da je bil Valore te-(kjer so mu izprali in zašili dob-daj na svobodi, in sicer je bil izjljene rane na glavi. Sreča v ne-zaporov izpuščen 28. januarja, j sreči je bila, da se ni zgodilo še 1930. Ross Valore očividno laže. kaj hujšega. Le za las je mafij-Medtem pa policija ne veruje kalo, in steklo bi mu razrezalo vseeno, da bi bilo tako kot je pri- desno oko, nad katerim ima glo-povedovala Mrs. Valore. Baje beko rano. Po izvršeni operaciji se je njen soprog rad bahal pro- jt g. Banovec kljub poškodbam ti njej radi roparskih dejanj in i in po veliki zgubi krvi, zapustil bolnico in še isti večer odpotoval v Cleveland. je večkrat kaj povedal, kar ni bila resnica. Vseeno bodo detektivi vso zadevo natančno preiskali. Ross Valore je napram svoji ženi vedno trdil, da jo ubije, ako ga kdaj izda. Mrs. Valore, ki se sama nahaja v zaporu radi umora, ima hčer iz prejšnjega zakona. -o- Pogrebi kongresmanov so precej dragi Silovita zima in mraz vladata v Mandžuriji Washington, 17. februarja. — Kadar umrje kak kongresnik, tedaj navadno predsednik zbor- nost. nice imenuje nekaj kongresni- upeljano tako zavarovalnino. Poslovanje je ugodno. Ako ne bi imeli v teh dveh deželah enake zavarovalnine, tedaj bi obe deželi postali žs zdavnej boljševi-ški. Postava enake vsebine je najbolj preti-strup napram radikali zrnu. Z državno zavarovalnino proti brezposelnosti je ravno tako kot z zavarovalnino za delavsko odškodnino. Danes je vsak delavec v državi Ohio zavarovan proti nezgodam. In kom-panije so se leta 1912, ko .je bila zavarovalnina upeljana, silovito branile. Danes pa vse kompani-je hvalijo Boga, da je ta zavarovalnina upeljana, ker jim je prihranila stotine milijonov v tožbah. Za nobeno ceno kompanije ne bi odpravile te zavarovalnine. In tako bo moralo priti tudi do zavarovalnine zoper brc: Harbin, Mandžurija, 17. fe-Pogl-eb Louis Milavca bruarja. — Toplomer je v tem Pogreb prerano umrlega mla- metu padel na 57 stopinj pod deniča Louis Milavca se vrši v ničlo, in v mestu se je pojavila soboto dopoldne ob 9. uri v cer- zima, kakoršne še ljudje ne pom-kev sv. Vida iz hiše žalosti na nijo. Več kot tisoč oseb je zmrz-15616 Trafalgar Ave., potem pa nilo na ulicah. Iz Blagoveščen-na Calvary pokopališče. Preosta- ka v Sibiriji prihajajo poročila, li družini in vsem številnim so- da je padlo tam živo srebro v toplomerih ničlo. na 65 stopinj pod V Nemčiji so izpustili iz zaporov moža, ki je bil 40 let po nedolžnem zaprt Berlin, 18. februarja. Kot poroča časopisje iz Drosa, okraj ;Kcethen, Anhalt, so tamkaj pravkar spustili iz zaporov duševno in telesno popolnoma uničenega moža, ki je moral živeti štirideset let v ječi radi nekega umora, katerega pa on ni povzročil. Ko je seda j ni starec, Hans Theerman, bil dvajet let star, je bil aretiran in obdolžen umora neke ženske. Dotična ženska je baje imela neko zapuščino, ki bi pripadla Hans Theermanu, in to da je bil baje povod umora. Theerman je pred sodnijo svoje- Volivna kampanja za izvo-1 Mati šestih otrok je za litev župana v Chicagi se ! bodla svojega moža, ko bliža svojemu koncu je prišel pijan domov Milwaukee, Wis., 18. februar- rodnikom izreka uredništvo svoje globoke simpatije. Zaprte banke —- V nedeljo, 22. februarja je Nova španska vlada bo rojstni dan George Washing- zopet monarhistična tona, toda praznik se praznuje Madrid, 18. februarja. Zadnji v pondeljek, 23. februarja. Vse trenutek so se stranke, ki podpi-banke in javni zavodi bodo v rajo špansko monarhijo, zedini-Clevelandu v pondeljek 23. fe- ;ie jn obljubile kralju svojo po-bruarja zaprti! moč. Na .čelo vlade pride zopet Doma iz bolnice Damaso Berenguer, odstopli mi- £asno trdil, da on ni umoril žen- Mrs. Anna Mavrich, 16017 nisterski predsednik. Ustavne ske> pag pa njegov skrbnik, neki Holmes Ave., se je sedaj vrnila iz j pravice državljanov so bile na j gostilničar. Slednji je pa neka-bolnice, kjer je prestala težko španskem zopet preklicane. Ne- k0 dokazal, da se ob času umora operacijo. Prijateljice in prija- kako obsedno stanje vlada v de- nj nahajal na dotičnem mestu, telji jo sedaj lahko obiščejo na želi.- Generalni štrajk je razkli- Theerman je bil potem spoznan njenem domu. can po španskem. Baje se je vo- krivim umora in obsojen v do- Zmunt v volivni odbor j?štvo uprlo v Cordovi. smrtno ječo. Sedaj po štiridese- Državni tajnik Brown bo ime- --tih letih je pa neki moški v me- noval te dni Jerry Zmunt-a, po- raženega kandidata republikan- ; Danes je skušnja za vse moške dotično žensko. Dotični se je ske stranke za komisarja pri in ženske igralce, ki nastopijo j nahajal na smrtni postelji in ga zadnjih volitvah, v volivni od- pri Križevem potu in križanju, je vest tiščala, dokler ni vsega bor. Služba nese na leto $4,300. jutri, v petek ,ob 7. uri pa je j izpovedal. Obletnica skušnja za vse igralce. — Reši- Jutri, v petek, ob 8. uri se bo ser. brala sv. maša v cerkvi sv. Vida; "Naša Zvezda" v spomin prve obletnice smrti Nocoj zvečer, 19. februarja, se Alojzije Godič. Otrok umrl |v šolski dvorani sv Staršem Robert Jasinski, 1391 Bliss Rd. Chicago, 18. februarja. Mesto Chicago se bo oddahnilo prihodnji torek, ko bo izvoljen nov župan. Vršila se je en mesec tako ostra politična kampanja, kot je Chicago niti katero drugo mesto v Zedinjenih državah še ne pomni. Volivna kampanja sama je dramatična, kot jo more predstaviti ameriškemu narodu le Chicago, četrto največje mesto na svetu. V tej drami nastopajo sledeče osebe: William Thompson, republikanec, dvakrat izvoljen županom, ki pravi, da je 100 procentni Amerikanec, velik nasprotnik angleškega kralja, bombastičen, brezobziren. Prijatelji ga imenujejo : "Big Bill, graditelj," nasprotniki ga pa naziv-ljejo "Velik dihur." Drugi kandidat je sodnik John H. Lyle, republikanec, znan po neumornem prizadevanju, da zatre gangeže in raketirje, dostojen, nepoliti-stu Drosa priznal, da je umoril čen človek. Prijatelji ga naziv- ljejo "Boreči se sodnik," nasprotniki ga pa kličejo za "prismojenega sodnika in šimpan-za." Tretji kandidat za župana kov, da se udeležijo pogreba. Pri tem tem seveda vse stroške zaračunajo vladi. Pred kratkim je en kongresnik-pogrebnik zaračunal vladi 50 centov za odpiral-| ca zamškov pri steklenicah, neki drugi je računal $3,00. katere je ja. Mrs. Roza Kovach se nahaja plačal nekorml, da je mesto nje- začasno na svobodi, dasi je pri- ga sedel pri mrtvecu, $30.00 je znala, da je zabodla svojega mo- veljala pijača pri nekem drugem ža z mesarskim nožem, ko je'pogrebu. Navadno velja tak poslednji prišel domov pijan in vlado povprečno $7100.00. . ... Znajo pa, ti ptiči! grozil v takem stanju njej in __ njenim šestim otrokom. Po za- ■ umrl slišanju se je državni pravdnik y St. Alexis bolnici je umrl Bowman izjavil sledeče: "Več rojak Joseph Zupančič, star 61 kot vse drugo me je prepričalo let. V Ameriki je bival 30 let, pričevanje 14 letne hčere Rosie,jin lil doma « ™si Podturen, 1 ! J?..____ rp _ „ 1- T / I' InitnlnviHil r> n Tirclci se nameravajo izseliti iz Avstrije Dunaj, 17. februarja. — Andi eas Thaler, avstrijski poljedelski minister, je izjavil, da namerava v republiki Paraguay ustanoviti kolonijo Tirolcev. Nič manj kot 8000 tirolskih družin se jo doslej priglasilo, ki so pripravljene, da se izselijo. ko je pripovedovala,Ma je mati fara Toplice. V Clevelandu za- le v silobranu zgrabila za nož in j pušča pet sinov in tri hčere ter ga zavihtela proti soprogu." Kot enega brata v Sharon, Pa., v staje hčerka pripovedovala, je oče ™ kr?u J* sestn; ™ nekim drugim -'e član drustvva S ovenec st 1 S. I D. Z., in društva Ilirska Vila, st. 173 JSKJ. Pogreb se vrši v soboto iz hiše žalosti na 1123 E. 78th St., pod vodstvom Fr. Za- vrši seja društva "Naša Zvezda" i.. —„„ Kristine na E. 39th St. je umrl 5 letni sinko Robert James. Pogreb preskrbijo A. Grdina & Sons. * 10 procentov plačala Fordova Nemčiji. dividende je industrija v Premoženje Zveze V smrtninskem skladu Slovenske Dobrodelne Zveze se je nahajalo koncem januarja $565, 522.72, v bolniškem skladu $185, 381.02, v upravnem skladu $9, 113.40, in v pokojninskem skladu pa $42,629.15, ali skupno premoženje $802,646.29. republikanske stranke je Arthur Albert, znan kot čist človek v politiki. Na demokratični stranki so kandidati: Anthony Cer-mak, demokratični vodja, energičen, živahen. Gotovo je, da bo Cermak nominiran, ker njegovi proti-kandidati so brez pomena. Medtem pa svet pričakuje, kdo bo prihodnji župan Chicage. dalj časa pil z moškim, Frank Kachanom, ki je ■ prišel v njih stanovanje, da po- i pravi pokvarjeno peč. V pijanem stanju je Kovach potem za- . čel psovati svojo ženo z grdimi j krajljek. Preostali družim nase priimki. Ko ga .je žona prosila naj ne rabi v navzočnosti otrok ___ tako grdih besed, je prijel mož Nazaj v Mehiko za krepelo ter je ženo udaril po; Danes ponoči odideta nazaj v roki. "Eden izmed naju mora j Mexico City rojaka Joe Telich in Slovenskem Domu na Holmes poginiti, jaz ali ti," je kričal pi-J Jernej E|araga, ki stat prišla Ave., v soboto večer, 21. febru-jani mož ter pripravit za uda-j sem pred desetimi meseci. Slabe ar j a, zabavni večer. Vljudno je rec. žena se je obrnila in je ho- delavske razmere tukaj so jih vabljeno občinstvo, da poseti ta iskreno sdžalje, ranjkemu pa bodi lahka ameriška zemlja! O ranjkem Millerju Včeraj smo na kratko sporočili o hipni zbolelosti in smrti John Millerja, lastnika trgovine z Dodge avtomobili v Gorniko-vem poslopju. Opoldne je bil še na delu, popoldne pa je hipoma zbolel in zvečer nagloma umrl. Ran j ki John Miller je bil j ako dobro poznan v slovenskih krogih. že pred 20. leti je imel na Eddy Rd. in St. Clair Ave. izvrstno urejeno garažo, in pred nekako 6. meseci se je preselil v Gornikovo poslopje. Bil je zelo priljuden, pošten mož, postrež-ljiv in s Slovenci zelo velik prijatelj. Naj mu bo ohranjen to-oel spomin med nami! Zabavni večer Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 J. S. K. Jednote priredi v tela z nožem, ki ga je držala v rokah, odbiti udarec, toda nož je zadel Kovacha v srce, in mož se je mrtev zgrudil. Mož je neprestano pil. Pred dvema mesecema je prisilil ženo, da je kuhala žganje, da je dobila denar za rent. Mož že dalj časa ni delal. napotile do tega koraka. Ker sta zabavni večer, ki obljubuje prav prišla sem z dovoljenjem ameri- prijetno zabavo, ške vlade, sta dobila sedaj tudi Ponesrečen pri delu dovoljenje, da smeta iti iz Zed. Poroča se nam, da se je pri de-držav za eno leto, nakar se zopet lu v tovarni ponesrečil rojak Ig-brez sitnosti povrneta nazaj, ako nac Ježan, ki stanuje na Hunt-hočeta. želimo jima srečno pot mere Ave. Prijatelji ga lahko m mnogo sreče j obiščejo v kliniki na Five Points, << ameriška domovina" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N1WSPAP1R Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta (3.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto «5.50; pol leta «3.00 Za Evropo celo leto «7.00, pol leta «3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0828. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 42. Thu., Feb. 19th, 1931. Councilman Mihelich Postave za mesto Cleveland dela mestna zbornica, v kateri imamo Slovenci tudi svojega zastopnika v osebi slovenskega odvetnika Mr. John L. Mihelicha, ki se je kot mlad slovenski izseljenec, sin priprostih staršev, izšolal, potem pa dobil zaupanje naroda in bil zaporedoma izvoljen v mestno zbornico, kjer je ves čas delal čast narodu. Seveda, mnogi pričakujejo od našega človeka več aktivnosti, kot pa bi se sploh kdaj drznili vprašati kakega tu rojenega Amerikanca. Naš človek mora biti vselej in povsod na razpolago, če ne, je pa takoj zamera. Toda John je človek, ki se ne more nikomur zameriti. On dela in dela in pomaga in pomaga, svetuje in deluje, kar more. Človek ni vsega mogočen, pa tudi councilman Mihelich ni, dasi bi bil rad. v kolikor ga poznamo. Ampak delaven pa je. Previden, bistrega uma, prijazen, pazljiv, vedno v interesu splošnega blagostanja, smo-treč politiko kot zastopnico naroda, narodu v pomoč, ne pa kot izkoriščevalno sredstvo, kot to delajo mnogi. Ni čuda, da prihaja ime našega slovenskega council-rnana Mihelicha vedno bolj v ospredje, da ga zlasti angleško časopisje vedno citira. Storiti morate že nekaj posebnega, da priobčijo veliki angleški časopisi vaše ime na prvi strani lista. In naš John Mihelich je bil skoro od začetka, ko je bil prvič izvoljen councilmanom, skoro tedensko na pročelni itrani lista tega ali onega angleškega časopisa. Mr. Mihelich je namreč zdrave pameti, zna pravo stvar ob pravem času spregovoriti, predlagati in boriti se, zato pa ne dela političnih napak, ki so tako pogoste pri gotovih nekaterih njegovih kolegih v mestni zbornici. Mr. Mihelich je bil prvi, ki se je dvignil v mestni zbor niči in napadel divjanje policije v naselbini, ne samo po St. Clair Ave., pač pa tudi v Collinwoodu in Newburghu, in kjerkoli stanujejo naši Slovenci, ln Mihelicha v zbornici mesta Cleveland prav radi poslušajo, ker dobro vedo, da John ne blufa, pač pa pove trpko resnico. Nepremišljeno in naravnost zlobno napadanje slovenskih domov in podjetij v naselbini je zadnje čase precej potihnilo in "prenehalo. Glas Mr. Mihelicha je precej zalegel. Ker dobro vedo, da Mihelich pošteno misli in pošteno pove vsem, katerim gre. Mihelich se ne razburja, ker bi v razburjenosti mogoče naredil napako, pač pa premisli vsako stvar, potem pa hladno in premišljeno izjavi, kar misli. In baš iz tega vzroka ima upljiv in priznanje, kjerkoli se oglasi njegova beseda. Njegovi predlogi v mestni zbornici glede brezposelnosti so bili še vselej vpoštevani. Ravno ta-ko njegovi predlogi glede divjanja kapitana MacMastra, njegovi predlogi glede odprave koruptnih uradnikov v javnih uradih, njegov predlog glede izplačila bonusa bivšim veteranom svetovne vojne. Od časa do časa vstane Mihelich v mestni zbornici, in zbornica ga posluša. Vse je tiho, kadar Mihelich govori. Ako bi imela mestna zbornica v Clevelandu več takih demokratov in councilmanov sploh, kot imamo enega v Slo-\encu Mihelichu, bi bila naša mestna vlada veliko bolj na predna, naš narod veliko bolj upoštevan, godilo bi se vsem drugače kot se godi danes. Toda veste, da en sam človek v mestni zbornici ni Bog, da bi ustregel vsem. Tekom zadnjih dveh mesecev ni'bilo ime niti enega sa inega councilmana omenjeno v uredniških člankih velikih ameriških časopisov. Mihelichevo ime dobimo vsak dan \ uredniških člankih, in to brez razlike, kakšen je časopis,: Plain Dealer, Press, News, vsi časopisi imajo enoglasno mišljenje, katerega izražajo potom svojih uredniških člankov, da je John L. Mihelich eden najbolj treznih, premišljenih in naprednih councilmanov v mestni zbornici. Vsi vemo, ker smo čitali v časopisju, da so se v Clevelandu tekom zadnjih treh let vršile velike sleparije pri nakupu mestnih zemljišč. Nekaj councilmanov republikanske stranke je moral radi tega v ječo, nekaj jih pa je bilo oproščenih, ker ni bilo dovolj dokazov na razpolago. Med slednjimi je bil tudi republikanec Potter, ki je bil nedavno kruto umorjen, najbrž po naročilu višjih političnih sil v Clevelandu. Tozadevno bomo pojasnili, kar se tiče zveze Mr. Mihelicha, umorjenega Potterja in javnosti v Clevelandu v prihodnjem članku.' (Dalje sledi.) KONCERT MR. L. BELLE-TA smo videli opereto "Kovačev študent," potem opere: "Turjaška Rozamunda," "Urh, grof celjski" in "Gorenjski slavček." Da je bilo mogoče vprizoriti ta dela, treba je bilo pevskih moči, ki morejo prevzeti naslovne in stranske vloge. Imeli smo jih : Louis Belle, Frank Plut, Mary Ivanush, Tončka Simčič, Josephine Milavec, itd. Veselje do petja jih je prignalo do teh veli kih vspehov. Na večer 8. marca imamo zopet posebnost med nami. Mr. L. Belle, ki že leta in leta poje med nami, pomaga zdaj tu zdaj tam, kateremu je slovenska pesem prvo in zadnje, prihaja med nas s svojim samostojnim koncertom, kot so jih imeli umetniki iz domovine. To je nekaj novega, nekaj, kar nas mora povzdigovati v našem narodnem zanosu. Z drugimi besedami povedano: Mi kot narod imamo že svoje ljudi, ki so nam prav toliko ali še več kot je vsak umetnik svojemu narodu. In če smo v minulih časih pokazali našo naklonjenost in gostoljubnost napram umetnikom iz domovine, tako moramo danes z vznešenim ponosom in voljo stopiti na plan ter napraviti ta večer velik in neporabljen, prijeten in zapisan v zgodovino našega kulturnega udejstvovanja v Clevelandu. Vak je poklican, da pomaga in dela. To ni žrtvovanje za eno osebo, to je prizadevanje naroda, nas vseh, da govorimo potom umetnika, ki zopet ne more biti sam, ampak je takorekoč lastnina celotnega naroda. Višek kulturnega narodnega udejstvovanja se vedno kaže v individualnih nastopih vseh onih, ki imajo dar umetniškega pojava. Mr. L. Belle je priljubljen pri narodu. Osmega marca ima koncert, pa so že priglasili ljudje, ki hočejo vstopnice. Tako so sprejeli v razprodajo koncertne vstopnice sledeči: Mary Kush-lan, v SND, Ameriška Domovina, Enakopravnost, John Fili-pič, Frank Somrak, Louis Er šte, John Ladiha, vsi v Clevelandu. V Collinwoodu: Anton Ogrin v SDD, Mike Podboj, Joe Petrich, Anton Gubane, Anton Pucel, Albin Filipič, John To-mažič; iz bele Ljubljane so sprejeli vstopnice sledeči: Jim Rotter, Jos. Plevnik, Frank Vesel, | Frank Žagar, John Ivančič, Jos. Kozan in August Kabaj. Vsi, ki nameravate prisostvovati temu koncertu, dovolj prili ke imate, da si preskrbite vstopnice. Pripravljalni odbor. MOJ CLEVELANDSKI OBISK Piše JOHN GERM, Pueblo, Colo. Za drugi dan sem obljubil, da bom obiskal nekatere, meni drage družine, kot družino Smrekar, Mervar, Zupan, Jert, Oražem, j na, družba, takorekoč cvet eleve- VSEM ČLANOM IN ČLANICAM S. D. Z. V COLLINWOODU (Konec) gih rojakov in rojakinj, katerih imena mi niso ostala v spominu. Bila pa je to vesela in inteligent- Srpan itd. Seveda sem delal račune brez krčmarja. • Res sva šla z Mr. Grdinom drugi dan po zajtrku na obisk; pričela sva pri Smrekarjevih in tam sva tudi končala. Treba je bilo iti zopet domov, kjer sta naju čaka-a Rev. Oman in Rev. Bombač. Zatem pridejo še Mr. Zulich, Rudman in Dečman. Razvil se je pravi prijateljski razgovor, med tem pa je bilo pripravljeno okusno kosilo, katerega smo se vi poslužili na domu Mr. in Mrs. landske naselbine. Na programu smo imeli jako lepe, zanimive in šaljive govore; stoloravna-telj je bil Mr. Anton Grdina. Ko nas je Mr. Anton Grdina predstavil elevelandski javnosti, smo bili deležni ovacij, ki so nam šle do srca, in katerih ne bom nikoli pozabil. Ganilo me je do srca, ko sem videl, da nas pozdravlja tako inteligentna slovenska skupina. Slovenska cvetličarna Slapnik Bratje mi je poslala lep krasen šopek svežih rož, kate- Antona Grdine. Tem potom se Ire sem pozneje razdelil med go-prav lepo zahvalim za vaš trud ste; bratom Slapnik pa se ob tej in postrežbo, Mr. in: Mrs. Grdi-1 priliki prav lepo zahvaljujem za na. ; prijazen poklon. Popoldne smo se zopet podali | Mr. Jaka Debevec, naš cleve-na obisk. To pot nas je pa pe-1 landski humorist in urednik ko- ljala Mrs. Zulich, češ, Mr. Grdina je preveč počasen. "Vam bom jaz pokazal, kako se v Clevelandu prijatelje obiskuje!" — To pot pa smo pričeli pri Str-nadovih v Novi Ljubljani. Tam sem zopet spoznal enega svojih znancev Dobrepoljčanov. Mr. Ione "Če verjamete, al' pa ne. mi ja podaril v spomin en čevelj dolgo smodko, Reynaldo, katere sem seveda vzel na divni zapad in katero bom ohranil kot prijeten spomin. Vselej, kadar se bom ozrl na smodko, se bom tudi spomnil veselega Mr. Debev- Mislim da ne bo nikdo zanikal ako rečem, da živimo v največ- žalostnem propadanju naših bratov in sester. Mislim," da! Samo jem času bede in pomanjkanja. I malo dobre volje je treba in mo-Nahajamo se v takem kritičnem | rel itnega truda v početku naj položaju, kakoršnega še stari | se nihče ne straši, ljudje ne pomnijo. Na stotine j Društvo Kras št. 8 SDZ je na poročil čitamo v časopisih, kako j svoji redni mesečni seji 15. fe-ubogo ljudstvo gine radi po-1 bruarja mnogo radi tega razmo-manjkanja, kateremu se ne mo-itrivalo, kako pomagati brezpo-re dobiti pomoči pri vsej, še ta- selriim članom pri plačevanju ko dobri volji ubogega delavstva. Res je žalostno, da Amerika, ena najbogatejših držav na svetu, v katero je ves? čas vojne tekla zlata reka, danes ne more, oziroma radi kapitalističnih špekulacij neče dati delavstvu niti toliko, da bi si zaslužilo za vsakdanji kruh. Danes se počuti tu v Ameriki srečnega titi, ki dela nekaj ur na dan in po tri dni na teden. Drcbtina! A s to drobtino bi se počutilo srečne miljone ljudi, katerih otroci zaman prosijo za košček kruha — katerega je toliko na svetu — a jim ga pri najboljši volji ne morejo dati. S to drobtino bi bilo mnogim prihranjeno življenje, kateri mrjejo radi mraza in pomanjkanja zadostne hrane. Gotovo da to delavsko krizo in pomanjkanje potrebnega zaslužka občutijo tudi naše podporne organizacije. To je razvidno iz tega, da še nikdar ni bilo toliko članov črtanih, kot ravno sedaj v zadnjem času. Kako žalostno je to za naše organizacije, žalostno in mukapolno za naše društvene uradnike, ko vidijo člane, kateri so že petnajst let in več, točno izpolnovali svojo dolžnost pri plačevanju mesečnega asesmenta. A sedaj, kar naenkrat, so s tem prenehali. In temu je sledilo, da so bili po društvenih pravilih izključeni. Zares ialostno! Vem za slučaj, kjer je bil družinski oče že šestnajst let član Clevelandski Slovenci smo v Sprejemali smo jih z vso mogo-zadnjih letih oživeli na kultur- čo gostoljubnostjo ii\ odkrito nem polju. Naši Narodni domo- slovensko prijaznostjo, da se na-vi v Clevelandu in okolici so nas! sla jamo ob domačem in rodnem opominjali in silili k kulturnemu j umetniškem petju. Hvaležni jim po sem prav žalosten odgovor: "Imam družino z sedmimi otroci ; delam ne že nad eno leto tako, da nimam niti jaz, niti ostala družina dostikrat niti za kruh. Kako hočem potem plačevati društvo? Z največjim veseljem bi plačeval, ako bi le mogel, pa sam izprevidiš, da mi ni mogoče." Vidite, takih in enakih slučajev je že do sedaj na stotine in petju. Prihajali so: Šubelj, Lov- j svojih glasov. To je rodilo plo-jza naprej jih kaže še vedno več. šetova, Cutič, Banovec, in drugi, donosne vspehe. Na odru SNI) Ali ni res nikake pomoči pri tem udejstvovanju. Začeli smo pri dramatičnem društvu "Ivan Cankar," kateri je pozval gospo Danilovo, ki je dala igralcem nova pota in nove cilje v dramatičnem udejstvovanju. O tem so moramo biti, kajti v nas samih so vzbudili čut do prave in vpo-števane lepote v petju in dramatiki. Razmere so pokazale, da smo imeli med seboj ljudi, ki so merili svoje naravne in nauče- šlišali umetniki v starem kraju, ne zmožnosti. Pevci, ki so se Gnala jih je rodna sila, da pri-j'udejstvovali pri pevskih dru-dejo v novo domovino ter poka-ištvih so s podvojeno silo žrtvo-žejo našim ljudem umetnost v I vali večerne ure za izboljšanje društvenega asesmenta. Sklenili smo, da izvolimo šest društvenih zatopnikov, in enako bomo tudi naprosili ostalih, pet collin-vvoodskih društev, ki pripadajo k Slovenski Dobrodelni Zvezi. Sklicalo se bo v najkrajšem sestanek vseh teh zastopnikov, kateri naj bi imeli od svojih društev polnomoč ukrepati vse, kar se bi jim zdelo v potrebo in dobro v pomoč našim brezposelnim članom. Umestno bi bilo pripraviti kako večjo prireditev, na kateri bi po možnosti sodelovala vsa društva. Obenem bi se lahko vršilo srečkanje. Za darila bi naprosili naše slovenske trgovce, o katerih sem prepričan, da nam ne bi odrekli pomoč, čeravno občutijo to krizo ravno tako, kot mi. Zavedajo se pa tudi, da bomo v: viko,, v tej sili in potrebi izkazano dobroto, znali visoko ceniti, ter jim izkušali po naši moči vse to obilo poplačati, kadar bo to v naši moči. Torej samo malo trdne volje in' vztrajnosti je treba, pa se nam bo ta dobrodelna akcija, posrečila, s katero bomo nekoliko pomagali naši m brezposelnim bratom in sestram, v teh dnevih velikega pomanjkanja. Ne glejmo jih, da bi žalostno propadali. V slogi je moč! Pri vseh društvih Slovenske Dobrodelne Zveze, nahajajočih se v Collinwoodu, je včlanjenih približno 1,600 članov. S takim ogromnim številom in ako bomo delali roka v Strnad je namreč doma iz Zden-j ca. Jakatova smodka je dobi-ske vasi, pod Sv. Antonom, jaz|la seveda najodličnejše mesto v pa blizu tam. In seveda, miza j naši hiši in opazi jo takoj vsak, je bila polna domačih klobas in | ki vstopi v hišo, in seveda moram chajčana. V kratkem času gmoitakoj pripovedovati, kako sem se pogovorili o najvažnejših re-1 prišel do tako velike smodke in čeli, Strnadova hčerka nam je kdo je tisti Jaka, ki urejuje ko lono "če verjamete, al' pa ne.' Torej Mr. Debevec, tudi tukaj na daljnem divnem zapadu te imamo v ustih, in še posebno se zanimajo zate ženske. Pa pridi enkrat sem, ako se ne bojiš Ko-mančev in Apačev. (John, Te bom prijel za besedo in bom res prišel, da polovim tiste postrvi, ki jih imate tam pri vas polno, kot pravite. Op. Jakata). K vsemu temu nimam dovolj besed, da bi se izrazil. Bil sem globoko ginjen; drugega ne morem reči, kot: hvala vam tisočera ! čislal sem elevelandsko naselbino že od nekdaj. Vedel sem, da je tam doma inteligenca Slovencev v Ameriki. Nisem pa vedel, da je tako velikodušno, gostoljubno in postrežljivo nje občinstvo. Kjerkoli bom hodil, 1 om govoril spoštljivo o tej ameriški Ljubljani, kajti po pravici zasluži biti imenovana vodnica ameriške Slovenije. In Mr. oziroma sobrat Anton Grdina, ta odlični ameriški Slovenec! Nimam dovolj besed, ki bi jih mogel zapisati v prid temu narodnemu Slovencu. In tega tudi ni treba, kajti njegova javna dela so žive priče, ki govore o njegovem vsestranskem delu. širom ameriške Unije, od Atlantika do Pacifika ljudje spoštljivo govore o tem možu. Zgodovinka knjiga KSKJ bo pa raznanjala še poznim rodovom, da je imela KSKJ v letih 1924 do 1931 sobrata Antona Grdina za svojega predsednika, in da je ta čislana katoliška organizacija Slovencev v Ameriki pod njegovim vestnim vodstvom v tem času pridobila 15.000 novega član- (Dal.je na 3. stra-iii) pri slovenski podporni organiza-j ''oki> si lahko napravimo dosti ciji. Vedno je redno plačeval j debrega za medsebojno pomoč svoj asesment in pred nekaj me- za sedaj, enako tudi za v bodoč-seci je s plačevanjem prenehal. "ost. Torej pojdimo skupno na Temu je sledilo, da je bil iz dru- delo! Zastopniki vseh društev štva izključen. Ves njegov šest-1 udeležite se gotovo skupnega se-najstletni trud in plačevanje se- »tanka, kateri bo v kratkem skli-daj ne velja nič, vse je biio za-j^an. Ne ustrašite se dela, kate-stonj. Govoril sem sam žnjim in j rega bo narod znal ceniti, ter ga ga vprašal po vzrokih in dobil !v boljši bodočnosti obilo poplačal. Z bratskim pozdravom Louis Jerkič, predsednik društva Kras, št. 8 SDZ. Cleveland, O. — ZAHVTLA. Podpisana se- prav lepo zaliva ljujem vsem sorodnikom in prijateljicam, ki so me obiskovali za časa moje bolezni v bolnici in mi podarili toliko krasnega cvetja. Mrs. Anna Klanchar, pa zaigrala par lepih komadov na piano harmoniko. Thank you, Miss Strnad! še en pozdrav in odpravili smo se od Strnadovih. Med tem je pa šel naš Rudy še na Strnadovo dvorišče ter se prav dramatično poslovil od nekoga, ki je stal na štirih nogah. Zatem smo šli k našemu so-bratu Mr. in Mrs. Louis Srpan. Mr. Rudman je rekel v svojem dopisu, da je Mr. Srpan knofe šival. Da, pa ne samo knofe, ampak tudi rokave. Z Mr. Srpanom smo se spoznali na zadnji konvenciji. Takrat sem spoznal, da je jako dober in agilen jednotar, zaradi tega je bila moja in vseh ostalih vroča želja, da mu rečemo: "hello, Louis!'" in pa prisrčni z Bogom. Toda predno smo mogli to storiti, smo ga morali dva litra predihat. In zopet nam je čas bežal. Torej Mr. Zulich ni nič bolj hitro vodil obiskovanja, kakor Mr. Grdina. Zatem smo se podali v urad Glasila KSKJ, obiskat našega sobrata urednika Mr. Ivan Zupana, kjer mo se sestali tudi z Mr. Stanley Zupanom, sinom našega urednika, ki pomaga očetu pri urejevanju angleške strani našega glasila. Razgovarjali smo se o tem in onem, v tem pa je potekal čas in treba je bilo iti v Knausovo dvorano, kjer so se zbrali uradniki in uradnice cle-velandskih društev KSKJ ter priredili v počast zunanjim uradnikom KSKJ prav lep in zabaven večer z banketom. Bilo nas je zbranih lepo število bivših in sedanjih glavnih uradnikov, kot na primer: Bivši gl. predsednik sol rat A. Grdina, vedno vese! dosedanji vrhovni zdravnik dr. Seliškar, nadalje sedanji glavni uradniki in uradnica Mrs. Mary Hcehevar, II. podpredsednica, dr. Oman, sedanji vrh. zdravnik, John Dečman, predsednik porotnega odbora, John Zulich, tajnik finančnega odbora, Rudolf Rudman, član finančnega edbera, John in Stanley Zupan, urednika našega glasila, in moja malenkost. Zraven sem videl več odličnih gostov, kot Mr. J. Gornika, predsednika SDZ, dr. Mally-a, Mr. žužka, slovenskega odvetnika, Mr. Louis Pirca in James Debevca, lastnika slovenskega dnevnika Ameriška Domovina, skoro vse uradnike in uradnice elevelandskih društev KSKJ. Bilo je navzočih tudi nekaj mojih starih znancev, bivših Pueblčanov, kot: Mr. in Mrs, Joseph Smrekar in družina, Mrs. Johana Jert, Mrs. Frank Mervar, (prej Smerke), moja nečakinja Mary, Miss Rosie Kasel in Če vrjamete, al' pa ne. —Hello, Jaka! Aha, zdaj si pa prišel v našo cerkev k masi! — Sem brala, da se je Kuharjeva Marjanca vjezila in da rilec kuha. Zato se pa danes jaz oglasim, ker ženske imajo zlato pravilo: če ena neha, pa druga poprime. Jaz sem pa Marjanca Cugelnova iz Geneva, O., če me "Res ne?" "Res ne — ona ga vedno kar zahteva!" A "Ata, kaj so to: enoletni prostovoljci?" "To so vojaki." "Pa v vojni, kaj delajo?" "Vojskujejo se." "Revčki, tako majčkeni!" M,OJ CLEVELANDSKI OBISK (Nadaljevanje Iz 2. atranl) stva. človek bi lahko napisal cele knjige dobrih del o tem možu, toda to naj zadostuje. Rečem le kot svojemu kolegi, gl. uradniku: Mr. Grdina, Vaša javna dela govorijo za Vas in jugoslovanski narod širom naših naselbin Vam je hvaležen članstvo KSKJ se Vas s hvaležnostjo spominja! S spoštovanjem in hvaležnostjo se Vas bom vedno spominjal tudi jaz. Kot svojemu so-uradniku Vam kličem in želim, da Vam vsemogočni Bog podeli še mnogo, mnogo let srečnega in zadovoljnega življenja! Mr. Dečman in Mr. Rudman sta se proti polnoči poslovila in se odpeljala proti svojim domovom v Pennsylvanijo. Mi smo pa še naprej veselo rajali. Mrs. Mitzi Grdina je igrala na klavir, mi ostali smo pa prepevali in rajali. Hojerjevi so pa skrbeli za vesele pokočnice. In tako je prišel tudi čas mojega odhoda, še en prisrčen pozdrav, prisrčno voščilo in z Bogom. . . Mr. Grdina me je odpeljal na kolodvor, do tja so me pa še spremili: družina Joe Smrekar, moja nečakinja Mary, dalje Miss Rose Kasel, Freeda LestP Mrs. Marjanca Kuharjeva, Mrs. Oražem, ki mi je še izročila zavoj popotnice, katero je preskrbela vedno skrbna Mrs. Mally. predsednica dr. Marije Magdalene 'št. 162, katero je največje društvo KSKJ in ki ima v svoji posesti tudi zlato kladivo. Privoščim vam ga iz srca! Ohranite ga! Prisrčna hvala za trud vsem skupaj, ki ste ga imeli z menoj in mojimi kolegi. Prišel je čas ločitve, še poslednji z Bogom in do svidenja! Prijatelji so odšli proti svojim domovom, jaz pa po stopnicah doli na vlak. Na misel mi pa pride znana slovenska pesem, ki se glasi: Prešlo je kot sen. . . Na razpotju smo stali, poslednjič v slovo roke si podali, škrjančki so peli, so bili veseli a naša pa srca so žalostna b'la. V tem času sem prišel na vlak, ki je kmalu odpihal proti Indi-anapolisu, St. Louiu in Kansas Cityju v solnčno Colorado. In zopet mi je prišla na misel znana popotnikova pesem: Tudi tu cveto cvetličice, po njih šume čebelice. . . Pa vaših rož je lepši cvet, čebelic vaših slajši med. . . In čim bolj sem se oddaljeval od prijazne ameriške Ljubljane, tembolj so mi prihajale na misel besede popotnikove pesmi, ki dalje govori: Dežela ljubka, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš? Peroti imeti si želim, Da k vam nazaj ko ptič zletimJ ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran NOVA IZNAJDBA VŽIGALIC Dunajski kemik dr. Ferdinand Ringer, je iznašel novo vrsto vžigalic, ki jih imenuje večne vžigalice. Večna vžigalica mu je prišla na misel na neki konferenci. Prižgati si je hotel cigareto, pa mu je vžigalica trikrat ugasnila. Takozvano večno vžigalico je hotel izpočetka izdelati iz iste snovi, iz katere je narejena glavica švedske vžigalice. Težava pa je bila v tem, da je ta snov gorela kar naprej, čim se je užgala. Po dolgih poskusih pa se mu je posrečilo najti snov, ki jo je švedski snovi primešal in ki je omogočila, da se je dala večna vžigalica tudi ugasniti. Primešana snov raz vije namreč mnogo dušika, zaradi česar večna vžigalica ugasne sama, če pade na tla. Mešanica, ki jo je izumil dr. Ringer, ima pa še to prednost, da je nezlomljiva, ni pa nič težja, kakor so švedske vžigalice. Večna vžigalica se prižiga tako kakor švedska na posebno pripravljeni ploskvi. Ena vžigalica se da okrog šeststokrat prižgati. "Pristaš 'krvave kose' se ne sme bati smrti; in tak sfem jaz. Pravila nam velevajo: zmagati ali umreti. Boriti se moramo do zadnje kapljice krvi. če kmet podleže, ne sme noben pristaš 'krvave kose' ostati živ." "Kdo te je pa sprejel v 'krva vo koso' ?" "Oni stari samotar, ki prebiva v ogljarski koči na Kupljen-ku." "Samotar na Kupljenku," je zamišljeno ponovil štefuljček; "povej mi še, kako ti je ime!" Med temi besedami sta pa za-čula odzgoraj močan žvižg. Mladenič se je zganil, se pokril in hitro rekel: "Iti moram; potrebujejo me — Bog *vas obvaruj!" Naglo kakor veverica se je zmuznil mladenič skozi drevje in izginil izpred možkovih oči — Možek je zmajal z glavo in šel počasi svojo pot naprej. Premišljeval je o 'krvavi kosi:' navdušenje, s katerim gredo njeni pristaši v boj, mu je bilo všeč, a njeni načrti so se mu zdeli še vedno preveč neprevidni in preveč drzni. Možek je šel počasi dalje in prišel na senožeti, kjer je srečal oboroženega vojaka: "Pozdravljen, Bregar," mu je klical možek že od daleč; "ravno tebe sem si želel; pa sem se bal, da si se morda kam skril, ker se tako bojiš, da bi te domači ne spoznali; zdaj je pa ravno prav. da sva se srečala." "Kaj hočemo sedaj začeti, Štefan? Andrej še ni došel s svojo četo. Ali naj ga čakamo?" "Dokler ne pride Andrej, se pridružite našim bojevnikom. S svetom jih lahko mnogo naučite, zakaj vi ste izurjeni v vojskovanju. Vendar če udarimo, se nikar ne postavljajte v največjo nevarnost — zlasti ne ti — zakaj ti se moraš ozirati še na dru-ge razmere." Pri teh moškovih besedah je padla temna senca na vojakov? obličje. — Nekaj časa je žalostno razmišljal, potem pa je rekel napol glasno: "Ah, da, Nigana me skrbi. — Ko smo odšli iz Krškega, jo žal nisem mogel obiskati in ji povedati, kdaj se vrnem." "Vse skrbi moramo prepustiti ljubemu Bogu," je pristavil nato Štefuljček z resnim obrazom; "On ve, zakaj nam pošlje težave in skrbi, On pa tudi more vse obrniti na dobro." "Štefan, ti nekaj veš, kar mi zakrivaš," je ves vznemirjen Ifriknil vojak; "tvoje poteze na obrazu razodevajo nesrečo. Vendar — lepo te prosim — nič mi ne zakrivaj! Povej mi vse, naj bo karkoli hoče, na vse sem pripravljen." "Res vem nekaj novega," je sedaj pristavil možek bolj mirno, "toda tako hudo pa zopet ni." "Povej, prosim te, povej mi vse!" ga je nestrpno priganjal vojak; "če mi kaj zakriješ, bom še bolj nemiren in nesrečen." "Nigana je ušla pri trgovcu Štroblju," je povedal možek resno, pa mirno. "Sem si mislil, da bo kaj takega. . Povej, kako je ušla!" Možek je začel pripovedovati mirno in premišljeno: "Odkar si zapustil Krško in več nisi mogel obiskati Nigane, je zopet postala vsa drugačna; kar naenkrat se je popolnoma izpremenila. štrobelj je pravil, kako je včasih jokala cele dneve, a potem se je nenadoma zopet začela smejati, kakor bi ji bilo srce kipelo največjega veselja. Prigovarjali so ji in jo tolažili, a za vse take besede je ostala gluha. Na vse mogoče načine so jo poskušali prepričati, da ti ne moreš zapustiti svoje službe, a vse zaman. Kdor le hoče, je odgovarjala, lahko stori vse. Zadnji teden je postala še prav posebno Čudna; polastila se jo je neka čudna naglica in nepokoj, če jo je kdo nagovoril, je divje krožila oči, nemirno tekala od okna do okna, včasih pri oknu nekoliko postala, se zamišljeno ozrla skozi okno na prosto, a kakor ob-streljena zver zopet bliskoma od-skočila in tekala dalje po sobi od kota do kota, Ko je pa izvedela, da si ti s svojimi tovariši zapustil mesto, tedaj jo je obšla neka velika strast in razburjenost, kakor še nikoli prej. Zagotavljali so jo, da se kmalu vrnete in da nisi šel dalje kakor kvečjemu do Ljubljane. Pa vse to je le povečalo njeno blaznost in neprestano je kričala: "V Ljubljano, v Ljubljano in na Gorenjsko !"--Slednjič se je pa nekega dne nenadoma čudovito pomirila in ostala do večera v svoji sobi. Ko se je pa zvečerilo in gospodarja in gospodinje slučajno ni bilo doma, je podarila najmlajšima štrobljevima otrokoma bisere in drage kamne — in potem je izginila." "Jezus, Marija!" je zakričal Bregar, "torej namerava nekaj strašnega, gotovo je že tu v ob-ližju! — Ali še kaj veš, Štefan? Povej! Govori!" "Na Kamnjeku in v okolici zopet straši črna žena," je pristavil možek kolikor mogoče mirno; "toda ne boj se! Zalka in otrok sta na varnem, nič se jima ne more pripetiti. — Pred- glasom še vedno razburjen; "pa vendar moram tjakaj, na Brda, in sicer nemudoma, takoj! Dokler se Nigana ne bo sama prepričala, da je vsa njena ljubosumnost brez podlage, bo za Zal-ko še vedno obstajala nevarnost. Štefan, ne poznaš še popolnoma ciganov. Njihova strast je traš-na, nedopovedljiva, zviti so in iznadljivi, da bi si ne mogel misliti, in v svojih maščevalnih naklepih so tako drzni in odločni, da premagajo vse zapreke. Sredi iz utrdbe, iz zidovja, da, iz srede urejene čete si poiščejo in vzamejo svoj plen. — Niti za trenotek se ne smem več obotavljati, marveč takoj moram na Brda, takoj!" "Če je tako, grem s teboj, France; sam ne smeš iti, brezpogojno ne." "Hvaležen ti bom za spremstvo. Gotovo bom potreboval tvojega sveta in tvoje pomoči." Bregar je bil mrzlično razburjen in je neprestano silil, da morata takoj oditi. To pa krošnjar-ju ni bilo povsem všeč. Najprej se je treba z jedjo pokrepčati, tako je določil štefuljček, potem bodeta lahko toliko hitreje korakala. France je le s težavo brzdal svojo nepotrpežljivost in nestrpnost; ker je pa uvidel, da je na- po glavi so se mu podile strašne misli in slutnje, domišljija mu je slikala v najrazličnejših podobah nesrečo, ki ga utegne zadeti. Tako je stal nemo, v strašnih dušnih bolestih; sapa mu je zastajala v grlu, srce se mu je krčilo in trgalo. Štefuljček se je kmalu vrnil in predramil vsega bledega in pre-padenega Franceta. Ko ga je ta opazil, ni mogel več premagati svoje nestrpnosti. "Lepo te prosim, Štefan; za božjo voljo te prosim," je zakričal, da se je močno razleglo, "hiti, hitiva sicer bo vse zamujeno!" V naslednjem trenotku je možek že stal tik ob Francetu in hitrih korakov sta šla naprej. — Iz Bohinja sem so se nad Triglavom podili v grozotnih podobah črni oblaki. Triglavovi ledeniki so se kadili od megle, kakor bi goreli; snežniki so se ztia.i pa j zdaj še pokazali v strašnem žveplenem ognju, kadar je kak solnčni žarek mogel prodreti goste oblake; po planinah so se preganjale težke, debele meglene pošasti, katere je podil močan veter, dokler jih ni ob kaki skali razcepil in razdrobil na tisoče, koscev, ki so se pa kmalu zopet združili, se podili dalje in zelenim livadam pod seboj dajali strahovito bledo barvo. "France, navsezadnje naju še vem srcu je bilo mnogo skrbi. Le še nizek grič ju je ločil od Brd. Tedaj je pa naenkrat oba popotnika zaščegetalo v nosu, začutila sta čuden vzduh in zdaj je švignil izza grička ognjeni jezik. (Dalje prihodnjič) dnevnetesti 34267 394 5786151 zadnje vendar še najbolje, da se ukloni modrosti in previdnosti < doleti nevihta, preden bova na Krcparskega možka, se je poko-! Brdih," je prekinil molk možek. včerajšnjim so jo prepodili od j ril njegovim odredbam. "Strašno mi je tesno pri sr- tvoje hiše Gorjanci in Anželj; in j Ker se je možek še vedno obo- cu," je pristavil France, ne me-včeraj je zopet zasledovala ne- Jtavljal, ga je France še silnejelneč se za vremenske pojave; burno vprašal kaj vojakov." "Katere?" je France. "Bilo je šest tvojih tovarišev, ki so s teboj vred prišli iz Krškega. šli so na Brda in tedaj so opazili za seboj črno ženo." "Vse se vjema," je bridko vzdihoval Bregar; "Nigana gotovo misli, da sem med onimi vojaki tudi jaz in da sem zopet šel k Zalki . . . Na Brda moram iti — takoj — takoj, da zabranim najhujše zlo, največjo nesrečo, če ne bo že prepozno." Pri teh besedah je France nemo zrl v tla kakor okamenel in sapa mu je zastajala v prsih. "P>ance, bodi pameten, pomiri se!" ga je pomirjevalno pogovarjal krošnja?"; "vsa tvoja skrb je nepotrebna! Zalka in otrok sta strogo zavarovana. Po priganjal, rekoč: "vedno bolj slutim, da bova pri- "štefan, hitiva; skoro obupu- šla prepozno; — v vratu me ho-jera, da bi se vse srečno izteklo, če kar zadušiti. Le naprej! hiti-Kar noče mi iz glave misel, da se va! naprej!" pripravlja strašna nesreča — in ; Možek je ubogal in še bolj sta midva bova prišla prepozno, ah, podvizala korake. — Zdaj je na-prepozno — in moje slutnje me (enkrat začel pihati močan sever, ne varajo." j{| je hitro pognal oblake nazaj "Tvoje slutnje so samo izrod- proti Bohinju. Le par iskrili ki strahu in prevelike skrbi . . . bliskov je švignilo, mogočno je Počasi in gotovo je vsepovsod odmevalo gromenje med skalni-boljše, kakor nepremišljeno in;mi pečinami — in zopet je bilo: slepo; če namreč človek v važnih vse mirno;'nevihta je odšla pro-rečeh ravna neprevidno in pre- ti jugu. hitro, se lahko vjame v zanjke,1 Ko sta tako šla naprej, je pri-iz katerih ga živ krst več ne mo- povedoval možek o varnostnih re rešiti." [naredbah, katere so za slučaj ka- Med takim razmotrivanjem kega hujšega spopada napravili sta korakala precej hitro proti za žene in otroke; povedal mu In sedaj tudi Hoover trpi radi suše Washington, 18. februarja. Reka Rapidan, ob kateri ima predsednik Hoover svojo poletno vilo, v Virginiji, se je skoro popolnoma posušila. V tej reki je Hoover najraje ribaril. Tisoče'in tisoče krasnih postrvi v reki je ob tej priliki poginilo. Ameriška pošta bo imela ogromno žgubo Predsednik Hoover je izjavil, da v očigled zvišanja plač poštnim uslužbencem in v očigled skrajšanih delovnih urah bo imela ameriška poštna uprava v prihodnjem fiskalnem letu sto milijonov dolarjev deficita. Na vsak način se bo morala poštnina zvišati, ako se hoče deficit odpraviti. Vlada Zed. držav o radio programih za delavce Washington, 18. februarja. Zvezni senat je sprejel predlog, da se dovoli delavskim organizacijam prosta pot po radio postajah. Na vašem radio poslušajte v četrtek zvečer Lorn o Fantin, slavno numerolo-gislko. Povedala vam bo, kako imena in dnevi vplivajo na uspeh v trgovini, ljubezni ali zakonu. Resnična radio zabava. <0 I'. T.orilhrtl Co.. trie. POSTAJA WXIK Ob četrtkih........0:15 Vzhodni Standard čas * Zdravje se je jugoslovanski kraljici močno zboljšalo. * General Butler je včeraj govoril v South Bend, Ind., toda ni omenil Mussolinija. * Osem oseb je umrlo radi strupenega alkohola v Chester-town, Md. slal sem Pušavca iz Bodešič in Grahka s Sela nalašč zato na Brda in jima zapovedal, naj pazita na Zalko in dete, naj ju varujeta, ker sta v nevarnosti pred črno ženo. — Zalko s t r a ž i j o krepki možje, ki jo niti za trenotek ne bodo izpustili izpred oči." "Hvala ti tisočera za tvojo skrb in previdnost, Štefan," mu cilju. Ravno sta dospela na obronke gozda pod Kamnjekom, ko zaslišita raz skalnih špikovih ■ sten precej močan krik, ki je od- meval močneje. Možek je nekaj časa napeto poslušal, na to je splezal na bližnji mecesen, pri-služkaval nekaj časa in ko je spoznal glasove, je bil zopet hitro kakor veverica na tleh, zapovedal Francetu, naj ga počaka nekaj minut in potem je odšel proti smeri, odkoder so prihajali glasovi. Tako je ostal France nekaj ča- je odgovoril France s tresočim Jsa sam; srepo je zrl v daljavo, je, kako so jih varno spravili v jamo pri "Slepem Bogu" in jih zastražili. Povedal mu je tudi, da je poprej v gozdu govoril z voditelji kmetov, ki so mu naznanili, da se upor začenja, da ravnokar odhaja četa bojevnikov na grad, zahtevat svojih pravic. — Bregar ga je pazljivo poslušal, a ga še bolj mrzlično priganjal, naj hitita. že sta se bližala cilju. Francetu je začelo srce hitreje biti in v glavi mu je domišljija vsiljevala strašno, zagonetno vprašanje: kaj bo? — Tudi v možko- MALI OGLASI Išče se služba za gospodinjo pri mali družini. Za naslov se poizve v uradu tega lista. Slovenska šivilja vam izdeluje obleke po najnovejši modi, in to po prav nizkih cenah. Se prav vljudno priporoča Slovenkam. 1128 E. 63rd St. zgorej, zadaj. (43) $ $ $ Naprodaj je farma, 30 akrov, jugovzhodno od mesta, hiša G sob, tri leta stara, klet, furnez, na tlakani cesti, tri krave, 1 konj in 150 kokoši. Dobra prilika za Slovenca, ki želi dobro življenje. Se proda poceni ali zamenja za hišo 5 sob ali za hišo za dve družini. Dva akra zemlje v Bedford, O., hiša 6 sob, delana iz opeke, moderna, dva garaža in kokoš-njak, vsakovrstno sadno drevje, lruške, jabolka, trta, jagode. — in, voda, elektrika. Dobra pri-ika za piknike in vsakovrstne zabave. Se proda ali zamenja za malo hišo. Naprodaj hiša, 5 sob in garaža, blizu Union Ave. Cena $2200. Hiša najboljšega izdelka, de-ana iz opeke, 6 sob in solnčna soba, dva garaža. Hiša se nahaja v Maple Heights na Philips St. Pred tremi leti je bila prodana za $10.500, sedaj jo pa ahko kupite direktno od banke za $7000. Se tudi zamenja za malo ceno lot. Za natančna pojasnila se zgla-site na 3825 E. 93rd St. Vzemite 105th St. ulično železnico. — Jelerčič Realty. Tel. Michigan 2792. (44) THE OLD HOME TOWN Stanley m POZOR! Ur. sv. Jožefa, št. 169 KSKJ Nocoj zvečer se vrši jako važna seja društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Prosijo se vsi člani, da se udeležijo, zlasti pa mladina, ker bo šlo za važne za deve. Pridite vsi! Piano naprodaj s kabinetom za role in s klopjo. 90 rol. Piano je kot nov. Se proda zelo poceni. 695 E. 162nd St. Pokličite EDdy 8295-W. (43) Išče se stanovanje obstoječe iz treh sob, kjer bi lahko ženska varovala čez dan tri leta starega otroka. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uradu te ga lista. (43) Prednja soba opremljena, se odda dvema ose bama. 1244 E. 58th St. (42) Hiša naprodaj na 22338 Arms Ave. Se proda zelo poceni za gotov denar. Po kličite po telefonu BErea 470. (45) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grove wood Ave. (Tliu.) ■i« GRDINA'S SHOPPE Popolna »loga obit's !■ va« opreme »a h»i- ata !■ draiice Beauty Parlor Vedae ■ajatodaraajil fteaakl klobuki. Trfavlaa uyrta v»k« iri4a 9*9- 6111 ST. CLAIR AVI. IIEnderaon 7112 (M. Thn. S.) DEBELI PREŠlCl NARAVNOST Z DEŽELE Vseli vcliltoStl, živi ali osna- ženi, pregledani. od mesta in pripeljani kamorkoli. Pridite in izberite si .jil). 11« F. HEIlNiZi STOP 150—vini; ST. WHioughby, O. Tel. liO-J-2 'OXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE KO. IIEndcrson 5798 PRVI SLOVENSKI gP PLUMBER J. MOHAR 1 6521 ST. CLAIR AVE. Ca hočete delo poceni in Doitano, pokličite mana. Randolph 5188 (Thn. r.jS w®mm 53484848485323484848534801534853485353484853234848482348010153534853 I i. ix^/j i^v^^ J uv*^-! i-iSA.' : tyv^ i-VJ^;^ LV1^ J tvj^j LV^^-: si prihranite, ako si naročite obleke, suknje, površnike po meri, pri • 404 E. 156th Street Collinwood JOSEPH PERME, poslovodja Glavna trgovina: 6905 Superior Ave. Podružnice: 2290 E. 55lh St., 5121 Woodland Ave., 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich. Imamo tudi že narejene obleke in to samo plave serge po $20.00. Vsake vrste in barve suknje, površnike—tudi po $20.00. Piratje na reki Mississippi SPISAL FRIEDRICH GERSTAF.CKER Za "AmeriSko Domovino" prevel A. fiabec — Torej hočem umreti, — je vzdihnil Mulat* ter so zgrudil nazaj na ležišče. — Doktor, — je rekel Cook, ki je nekaj časa napeto opazoval Mulata in videl, da mora slednji imeti predvsem nekoliko počitka, preden pride spet toliko k sebi, da bo mogel govoriti, — zdaj grem, da vprašam ženske, kaj naj s tem ubogim vragom storimo, kajti na vsak način se moramo pobrigati zanj in potreben je bolniške postrežbe in nčge. Takoj bom spet tu, vas pa prosim, storite mi to pslugo in ne govorite mi spet o teh strašnih stvareh, v slučaju, da se ranjenec zopet osvesti. Kajne, saj ne boste pozabili tega, kar vas prosim? že zdrav človek se. mora zgroziti ob takih besedah, kako se mora počutiti šele on, katere mu je vse to obljubljeno? Po teh besedah je odšel Cook iz hiše, doktor pa je nevoljen gledal za njim. — Hm, hm, — je mrmral, vzel iz škatlje velik ščepec tobaka za nosljanje in si ga zatlači) v nos, — še tega manjka, da bi se taki drvarji vmešavali v znanost in vedo! Niti govoriti bi ne smel o tem, naj se ga ne "z nožem," niti "z žago' ne dotaknem, Zdaj bi rad samo še vedel, kakšen bo njegov nadaljni nasvet. Sander je vse to nestrpno po-slučal. Toda kaj mu je bilo storiti? Ali naj stori korak, ki bi na njega samega vrgel sum in potem zbeži? Saj je 'baš danes zjutraj sam videl, kako znajo ti lovci slediti sled. Poleg tega pa ni bilo niti gotovo, da ta Mu-lat res ve za obstoj otoka. Ždaj so ga farmerjeve besede in doktor jeva ne volja spravile na neko drugo misel. Po kratkem premisleku se je Sander obrnil do doktorja in rekel: ' — Doktor, jaz se ne bi oziral na besede človeka, ki se toliko razume na medicinsko vedo, kakor zajec na boben. Kdo pa nam more braniti, dal storimo, kar nam je drago in kar se nam zdi prav ? — Kdo nam more braniti? — je vzkliknil doktor nevoljno, obstal pred Sanderjem ter mu pogledal v oči, — kdo nam more braniti? Ali ste videli, kakšne pesti ima ta človek? Ali se more s silo kaj opraviti proti njemu? — Ne s silo, — je rekel Sander smehljaje, — temveč z zvijačo. — Ampak kako? — je vprašal doktor ter pogledal postrani na ranjenca. — On vam je prepovedal, do-tekniti se s kakim vašim instrumentom živega, — je rekel Sander. _Da-- —. Prav; kaj pa, če fant umrje? — Ampak, saj to je baš: on ne bo umrl, — je lamentiral doktor. — Taki-le Mulati imajo mačje življenje. To so žilave nature, ki jim sedi življenje v želodcu. — Nu, in kaj vam brani, da to življenje uprav tam napadete, kjer sedi — v želodcu ? — je prežeče vprašal Sander. — Kaj mi brani? Kako mislite to? — I, nu, stvar je venda čisto enostavna, čemu pa imate te strupe? — Vendar ne zato, da bi ž njimi zastrupljal ljudi, gospod! — je planil doktor prestrašen pokonci. Res je, da je bilo seciranje živih in mrtvih doktorju prava strast, ker je vse to delal v "dobrobit in prospeh znanosti in vede," kakor se je izražal, ampak da bi zakrivil umor, pravi umor, do tega pa doktorja ne bi bilo mogoče pripraviti. Sander, ki J je videl, da je šel pri svojem prvem naskoku predaleč, je povzel : — Ne razumite me napak, gospod ! Jaz ne mislim, da bi dali fantu smrtonosnega strupa, temveč samo kakega neškodljivega, ki bi ga uspaval in pripravil v letargično stanje, ki bi ga smatrali farmerji za smrtno, nakar bi ga vi takorekoč obudili od mrtvih in se še toliko bolj proslavili. — Hm, tako. . . a, tako. . . tak tako mislite? Hm, to bi bilo nemara mogoče. V tem slučaju bi lahko na primer-- Njegovo glasno razmišljanje je tukaj prekinil Cook, ki je baš takrat vstopil z vrčem neke osvežujoče pijače, katero je pripravila Mrs. Lively, in stopil naravnost k ranjenčevem ležišču. — Dan, — je rekel, — Dan, kako se počutiš? — Bolje, — je zašepetal ubogi vrag ter odprl oči, ko mu je farmer podal k ustim kozarec s pijačo. — Mr. Cook, vi ste dobri, — je rekel, ko se je z globokim vzdihom spet naslonil nazaj na ležišče. — Zelo dobri ste. Recite obema možema, naj gresta ven, nakar vam bom mnogo važnega povedal. — Kaj, oba gospoda tu, Dan? — je vprašal Cook. — Saj vendar ni tajnost, ki bi se samo mene tikala? — Ne, — je zastokal Dan, kateremu se je videlo, kako težko mu de govorjenje, — ne, ne tiče se le vas, temveč vseh v Ar-kansasu — mnogo slabih belcev --vam bom vse povedal. Cook je torej prosil oba moža, naj odideta za nekaj časa iz sobe. Sander se je pričel na vse mogoče načine izgovarjati ter je zahteval, da bi ostal vsaj v bližini, toda ko mu je Cook povedal, da. Mulat ne bo v tem slučaju ničesar izpovedal, se je moral Sander končno vdati. Cook je nato odznotraj zapah-nil vrata, nakar se je vršil med njim in Danom dolg, važen razgovor. šele, ko se je Mulat, utrujen od dolgotrajnega govorjenja, zopet onesvestil, je Cook spet odprl vrata ter poklical notri obe ženski, da mu postrežeta, sam pa je povedal nato Sanderju to kar je čul od Mulata. Mulat je sicer vedel za obstoj otoka, ker je Atkins že mnogo konj spravil tja, vendar pa ni za gotovo vedel, kje da se ta otok pravzaprav nahaj; vedel ni niti toliko, ali je tik Helene, ali je niže doli, dasi mu je bilo toliko znano, da daleč od Helene ne more biti. Toliko pa je Mulat Coo-ku povedal, da so prebivalci tistega otoka strahoviti zločinci. Zdaj je hotel torej Cook počakati prihoda svojih prijateljev, da se ž njimi domeni glede potrebnih korakov, ki jih je treba podvzeti. Cook je hotel zbrati može, ki naj ne bi samo pregnali zločincev z otoka, marveč jih tudi prijeli ter izročili roki pravice. Ker je Cook slišal, da je Sanderju reka Mississippi dokaj dobro znana, je hotel zdaj slišati njegovo mnenje, kako bi se dalo najlažje priti zločinski bandi do živega in ji preprečiti beg. Sander je s strahom in grozo slutil, da se približuje neizogibno, in kar je bilo najhujše, je bilo to, da se ni niti mogel maščevati nad izdajalcem. V svojem prvem strahu je hotel vso stvar omalova^fti in postaviti na laž, češ, da si je Mulat vse to najbrže izmislil, da bi si" s tem rešil lastno življenje. Toda o tem ni hotel Cook ničesar slišati, in šele, ko je Sander videl, da ga tozadevno ne bo mogel prepričati, je sklenil, delati po nekem drugem načrtu. Dozdaj je bil Cook edini člo- priporočil? ("'ujte, Mr. Edge-vvorth, ta človek meni ne ugaja. — Zakaj ne? — se jo nasmehni Edgeworth. — Morda zato ne, ker no izgleda kakor kak preku-po«? Ah, to mo malo skrbi. Ti kupčevalci so vedno bolj lovci in bojevniki, kakor pa trgovci. — Toda onadva sta medsebojno sporazumljena, — je rekel Smart. — Katera dva? Kupčevaloc in BiH? Hm, to je skoraj neverjetno. Mož mi jo ponudil dobro ceno in del denarja mi je že celo izplačal na roko. — Videl sem, kako sta izmenjala poglede, — je rekel Smart, — in presneto bi se moral motiti, če nista med seboj bolj znana, kakor tukaj to kažeta. Svetujem vam, da bodite oprezni. Tukaj na reki je mnogo sodrgo in Helena bi vedela marsikaj povedati o tem. Toda na svoje lastne ljudi se lahko zanesete, ne? Kajti tujec nima tu doli na roki pričakovati od drugod pomoči. Deželo je poplavila umazana literatura, ki hoče oblatiti spomin velikega moža, Abrahavt Lineolna. vek, ki je vedel za to tajuost, in če bi bil ž njim na samem v gozdu, bi ga bil prav gotovo poizkusil spraviti s pota, toda tukaj pa kaj takega ni mogel in ni smel tvegati. Sicer pa je menil, da se ne more zgoditi ničesar hudega, samo če se mu posreči še dva dneva zadržati odkritje otoka. Do takrat lahko posvari tovariše, ki bi si bili med tem plen naglo razdelili ter pobegnili, preden bi se tem gozdnim ljudem posrečilo zadati odločilni udarec. — Nu, prav, gospod, — je rekel po dolgem preudarku farmer ju, — če ste res pripravil jeni verjeti, kar vam je povedal Mulat in če mislite tako tolpo razgnati ali ujeti, ne smete misliti, da je to kaka otročarija, če oni lopovi res eksistirajo, ste lahko gotovi, da se bodo borili obupno in do skrajnosti, če torej ne padete nanje z dovolj močno silo, jih s tem samo posvarite in najdete pri svojem drugem napadu gnezdo prazno, če hočete torej z uspehom napasti zločince, je najbolje, da se nocoj pogovorite iir posvetujete o tem s svojimi prijatelji, jutri obvestite svoje sosede, nato pa pridete zvečer ž njimi v Heleno. Jaz pa odidem takoj zdaj v Heleno, kjer bom obvestil o tem sodnika, nato pa odšel v .Sink-ville, kjer bom tudi zbral skupaj vse ljudi, ki morejo nositi orožje. Najpozneje v nedeljo popoldne sem zopet v Heleni, nakar bomo še istega večera zadali odločilni udarec. Vse to je bilo mlademu far-merju, ki ni imel seveda Sander-ja na sumu, popolnoma po godu, saj je moral priznati, da prej res ni mogoče spraviti skupaj potrebnih ljudi. Obljubil je torej Sanderju, da bo v nedeljo zjutraj z vsemi svojimi dobro oboroženimi sosedi v Heleni, nakar je Sander, ki mu je bilo zdaj samo še na tem, da čim prej posvari svoje tovariše, izjavil, da noče izgubiti niti trenotka več ter da namerava takoj odjezditi, da pod vzame od svoje strani vse potrebne korake. Takoj zatem je skočil v hlev po svojega konja, katerega je sam osedlal, in tre-notek pozneje je oddirjal skozi gozd proti cesti, ki vodi v Heleno. Odhod. — Ugovor Mrs. Breidel fordove. — Srečanje Edgeworthov krmar je v petek vse dopoldne priganjal, naj vendar že odplujejo ter grozil s slabim vremenom in meglo, ki utegne nastopiti. Edgeworth pa, ki ni v oblakih ničesar takega vi- del, kar bi napovedovalo meglo ali slabo vreme, je bil medtem v Smartovem hotelu, kjer se je sestal z nekim starim prijateljem iz Indijane. Jonatan Smart je sam sedel ob mizi pri obeh možeh ter z zanimanjem poslušal obujanje njiju starih spominov, in sicer ne samo o lovu, pač pa tudi o prerijskih bojih z Indijanci. Tedajci pa je stopil v sobo Blackfoot, ter nujno zahteval, naj s čolnom odplujejo. Dejal je, da mora blago že naslednjega jutra razposlati v razne kraje, zato bi rad videl, da bo še pred jutrom dospelo na svoje mesto. V tem mu je pritrdil sam mož iz Indijane, ki je rekel, da v tem slučaju ne smejo zamuditi nobenega trenotka več, če hočejo še za časa dospeti v Viktorijo. Krmar Bili, ki je medtem tudi vstopil ter se postavil ob točajski mizi, je vprašal Edgewortha, če misli danes odpluti ali ne, kajti v slučaju, da ne odplujejo, da bi šel rad 'še obiskat nekega svojega starega znanca-čolnarja, ki stanuje nekoliko izven mesta. — Nikakor, — je naglo za-klical Blackfoot, — to ne gre. Za to ste imeli vso noč čas. Ali odplujemo takoj, ali pa tovora ne kupim. — I, nu, prav, — je zamrmral krmar, na dušek izpil kozarec žganja, si potisnil klobuk na čelo ter navidezno jezno odšel. — Hm, čuden potron ta-le, — je rekel navidezni kupec, ko je pogledal za krmarjem. — Ali ga imate že dolgo na krovu? — Od Indijane, — je odvrnil Edgeworth. <— Ne vem, kako je to, da mi je ta človek tako odvraten. . . Nu, pa saj ga bom kmalu rešen. Sicer pa je izbo-ren krmar, ki razume svoj posel. Reko in njen tok pozna kakor jaz svoj žep in dozdaj je izborno krmaril. Ampak, kakor sem rekel : vesel bom, kadar ga bom rešen. Njegovega pogleda ne morem prenašati. — Toda vi, Mr. Smart — se je obrnil na krčmar-ja ter se pri tem od strani ozrl na Blackfoota, — ali je morda puškar poslal sem mojo puško? Vsaj obljubil mi je, da to stori. — Da, puška je tukaj, — je rekel Smart. — Francis, daj sem puško, ki jo je popravil stari Tobby. — Ali ste mu morda vi plačali za popravilo? — je vprašal Edgeworth. — Da, — je odvrnil krčmar, — računal je pol dolarja. — Rekel je, da je bila vzmet zlomljena in da je kroglica pod njo manjkala. Morali ste puško vzeti narazen in pri tem ste izgubili tisto kroglico pod vzmetjo. — Neumnost! — je rekel stari. — Odkar sem iz puške izstrelil zadnji strel ter jo izbrisal, se je nisem več doteknil. Prav tako ne Tom, zakaj on ima svojo lastno puško. Vrag vedi, kako se je morala kroglica izgubiti! Nu, nič zato, samo da spet strelja. Sicer pa lahko takoj izstrelim strel, ki .je še v cevi, nakar jo iznova nabijem. Kje bi tukaj lahko ustrelil? — Hm, pravzaprav je v mestu prepovedano streljati, — je odvrnil Smart, — ampak mi te prepovedi ne jemljemo tako natančno. Le ustrelite, ampak streljajte visoko. Vidite, tamle gori, na suhem parobku, sedi žolna. . . ali jo vidite? Tak pomerite nanjo; cev naslonite lahko tukaj-le na ta kol. Edgeworth je stopil med tem s puško v roki pred vrata ter se oziral po žolni, o kateri mu je govoril Smart. — Hm, devetdeset korakov razdalje. . . če je puško dobro popravil, se lahko takoj pripravite, da stopite po žolno, — je rekel smeje Edgeworth. S temi besedami je naglo dvignil puško k licu, za trenotek pomeril, v naslednjem hipu je zagrmel strel in uboga ptičica je padla tik debla na tla. — Nu, saj še gre, — se je na-smehljal stari mož ter potegni) izpod cevi nabijalnik, da ga ovije in najprej temeljito izbriše cev. — Ker nam ni treba več Indijancev streljati, .streljamo pač žolne, tako je na svetu. Ampak tukaj-le moj kupec postaja že nestrpen. Kar pojdite naprej, prijatelj; jaz nabijem samo še svojo puško ter poravnam svoj račun, nakar bom takoj za vami. Blackfoot je bil s tem zadovoljen, prosil ga je še, naj se nikar več ne obotavlja in mudi, nato pa je odšel. Komaj je bil Blackfoot iz sobe, ko se je obrnil krčmar Smart k Edgeworthu: — Ali že dolgo poznate tega človeka ? — Ne — zakaj vprašate? — Kako je prišlo do tega, da ste sklenili ž njim kupčijo? — Kako? I, nu, povabil sem ga v Union hotel, saj ste bili sami navzoči. Bili ga je našel nekje v mestu. — Bili? Kdo pa je Bili? — Moj krmar. — Tako, — je rekel krčmar po dokaj dolgem pomisleku, — torej Bili vam je tega človeka mi smo med vami! Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na 6223 ST. CLAIR AVENUE kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE Najboljši mehaniki so pri nas zaposljani, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo. J. H. MILLER & SONS 6225 St. Clair Ave. HEnderson 0148 VABILO NA ZABAVNI VEČER društva sv. janeza krstnika št. 71 J. S. K. Jednote ki se vrši V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. V SOBOTO VEČER, 21. FEBRUARJA I-' ' Odbor vljudno vabi članstvo, kakor tudi ostalo občinstvo, da nas kf.r v največjem številu posetijo. Za odbor: Ivan Kapelj, tajnik. MEMBER Toslužite se domačega podjetja, ki je v resnici tudi pripoznano kot NAJVEČJI. NAJBOLJ MODERNI FOTOGRAFI ČNI ATELIJE V DRŽAVI OHIO Odprto vsaki dan. Ob nedeljah odprto od 10. zjutraj do 4. popoldne BUKOVNIK STUDIO 6405 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEnderson 5013 ENdicott 2252 ENdicott 2252 kremzar furniture 6108 St. Clair Ave. IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE