Vmesne volitve niso formalnost
Z letom 1984 stopamo v leto, ko poteče dveletni mandat nosilcem funkcij v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter opravimo v nadomestne volitve v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije in v delegacijo skupščine SR Slovenije za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ.
Ndsilec postopkov za pripravo te odgovorne naloge je sociali-stična zveza delovnega Ijudstva, ki je že v letu 1983 opravila potrebne priprave, predvsem v evidentiranju možnih kandidatov iz vrst leta 1982 izvoljenih delegatov. Predsedstvo občinske konference SZDL pa je na svoji seji dne 22. decembra 1983 določilo tudi opravila in rokovnik za izvedbo kandidacijskih postqpkov in volitev v občini Ljubljana Center.
Tako imamo opravljene vse priprave za uspešno izpeljavo teh vmesnih volitev. Prisotno je vprašanje, koga bomo volili, da po preteku dveletnega mandata opravlja določene naloge v delegatskih Skupščinah. V dosedanjih razpravah je prevladovalo stališče, da ne bi veljalo iz formalnih razlogov zamehjavati nosilcev funkcij, ki so svoje delo v prvem dveletnem mandatu uspešno opravljali. Zamenjati je potrebno le tiste, ki s svojim delom niso opravičili zaupanja, in tiste, ki po zakonu ne morejo več opravljati teh funkcij. Po dosedanji oceni so vsi dosedanji nosilci funkcij opravičili svojo izvolitev, nekaj pa je takih, ki opravljajo funkcijo že 4 leta in jim torej preneha mandat po zakonu.
\z navedenih stališč in razlogov bi lahko sklepali, da bodo te vmesne volitve le več ali manj formalna potrditev dosedanjih manda-tov z neznatnimi dopolnitvami.
Takšno sklepanje bi bilo zgrešeno. V razpravah o delovanju dele-gatskega sistema, ki smo jih opravili v lanskem letu, je bilo dosti ugotovitev o slabostih v delovanju tega sistema. Ugotavljali smo slabosti v delu delegacij in delegatov. Govorili smo o njihovi neaktiv-nosti, samostojnem odločanju brez posvetovanja z bazo, o pomanj- . kanju povratne informacije pa tudi o neprimernosti delegatskih gra-div, njihovi preobširnosti, nerazumljivosti in sličnem.
Vse te ugotovitve so vsaka zase točne in tudi odsevajo težave, ki jih imamo pri razvijanju delegatskega delovanja. Vendar pa smo bili pri teh ocenah često enostranski Ugotavijali smo slabosti pri delegatih in strokovnih službah, le redko pa smo posvetili pozornost okoljem, iz katerih delegati izhajajo. Nismo posvetili dovolj pozornosti delova-nju družbenopolitičnlh organizacij tako v krajevni skupnosti kot tudi v organiz^cijah združenega dela. Koliko so te organizacije z organi-ziranjem širšs razprave iz dela delegatskih skupščin pomagale dele-gatom in de!: ' "vn pri oblikovanju stališč, koliko skrbi so posve-Cale delu c*st« " indelegacij instemonemogočaleprimere, kose posameznl deic.i;i in delegacije počutijo osamljene in često v svojem lastnem okolju anonimne in nepotrebne? To so vprašanja, ki jih moramo sprožiti in bi zato veljalo izkoristiti obdobje do teh volitev za temeljitejšo obravnavo z vsemi delegati in delegacijami, pri čemer naj bi poleg ocenjevanja dela delegatov obravnavali tako delo vseh oblik delovanja krajevnih konferenc SZDL in organov krajevne skup-nosti kakor tudi sindikata in samoupravnih organov v OZD, pred-vsem z vidika kako in koliko so te organizacije in organi prispevali k uspešnejšemu delu delegatskega sistema.
Uspešno delovanje delegatskega sistema ni samemu sebi namen.
Je del »stmkture, ki rase iz konkretno obdelanih in utrjenih sociali-
¦Ičnih odnosov« (Kardelj: Smeri razvoja.. .)• H krepitvi tega mora biti
¦Hmer/eno naše delo v tem predvolilnem obdobju.           Ivo Bernard