petek 15. julija 1938
Newyorku
Poštnina plačana v gotovini
rviiiiiiia piavaua w gvivi	illlU
oven
»Leteči milijonar" Hugher je sinoči srečno pristal v Newyorku	aI|
In s tem dosegel naivečji letalski uspeh v zgodovini človeštva:	VIlVII iV«IU
v 3 dneh, 19 urah, 14 minutah in 10 sekundah
!\'ewyork. 15. julija. »Leteči milijonar« Hughes jo včeraj ol> 19.36 našega časa srečno pristal na newvorškcm letališču Floyd Bcn-netu. S tein jc končal svoj zmagoslavni polet okrog sveta, kakršnega zgodovina letalstva nc pozna. l’o uradnih ugotovitvah jc Hughes s svojimi spremljevalci obletel zemeljsko oblo na 27.600 km dolgi poti v 8 dneh, 151 urah, M minutah in 10 sekundah ter po tem času pristal na letališču, s katerega se jc pri odhodu dvignil. S leni je potolkel vse dosedanje svetovne rekorde v letu okrog sveta.
Zadnji del poti - naihujši
Za zadnjem delu poti od Fairbanksa na Aljaski do Newyorka sc je moral Hughes zaradi pomanjkanja goriva spustiti v mestu Minneapoli.su. Let čez Združene države je bil najtežji na vsej poti. Hughesovo letalo jc letelo skoraj ves čas od Aljaske do Newyorka v višini 3500 m zaradi viharjev in gor. Letalci so morali za dihanje uporabljati aparate s kisikom. Na zadnjemu delu poti po državi New Jersev so Hughesovo letalo spremljali trije bombniki vojne mornarico.
Sprejem v Newyorku
Na letališču Pojdbennelu sc je že dolgo pred prihodom zbrala ogromna množica ljudstva. Ob 18.34 se je pokazalo nad letališčem Hughesovo srebrnosvctlo letalo, ki ga je množica pozdravljala z viharnim veseljem in navdušenjem.
Pritisk stotisočglavc množice je bil tako silen. da sta policija in vojaštvo komaj zadržala ljudi, da niso preplavili vsega prostora, določenega za pristajanje.
„Ne bi letel še en k ral"
Ko so je letalo dotaknilo tal, so tako zdrveli do njega policisti na motornih kolesih in spremljali letalo v gostih vrstah, ko jc drčalo po tleh. Ko je letalo obstalo, so krenili proti njemu uradni zastopniki in pa rodbine letalcev. Letalo je obstalo natančno na kraju, kjer se je pred 91 urami dvignilo. Množica je v nadušeuju predrla policijske kordone ter se zgrnila okrog letala. I* letala je prvi skočil Hughes, ti so mu takoj pomolili pred obraz mikrofon, da je spregovoril vanj liekaj besed. Dejal jc: »Zelo sem srečen zaradi uspeha, toda nc bi hotel še enkrat na ta polet. Zdaj bi sc rad skopal, obril, najedel in naspal.« Uradni zastopniki so čestitali Hughesu in njegovim tovarišem.
Po uradnem sprejemu sc jc Hughes le s težavo prebil skozi množico, ki je prekipevala v navdušenju. Ko sc jc spustil na tla, je Hughes moral ostati v letalu pet minut, da so napravili med tem red okoli letala. Z avtomobilom sploh ni mogel do hangarja, ampak je končno prodiral proti izhodu po kordonu motociklistov.
Pristanek in sprejem so fotografirali in fil-mali nešteti fotografi. Za tem so letalo s traktorjem potegnili v hangarje, ki so bili vsi okrašeni z ameriškimi zastavami. Množica se jc tako gnetla okoli letalcev, da so morali policisti žene treh pilotov podajati drug drugemu nad glavami množice, da so prišle do svojih mož.
Vsi letalci so bili kosmati, umazani in do skrajnosti izčrpani, a so bili vseeno veseli.
Hughes sc je odpeljal z letališča ob 20. nri v okrašenem avtomobilu, za katerim so se zvrstila uradna vozila, avtomobili časnikarjev itd. Vso to vrsto so spremljali policisti na motornih kolesih.
Hughes pripovedu;e
Hughes jc sprejel dopisnika agencije Reuter in dejal, da je bila povprečna hitrost njegovega letala 101 milj na uro, dočim je znašala hitrost Postovega letala 83 milj na uro. Rekel je še, da so se vsi člani posadke med potjo počutili čisto dobro in da niso nikdar bili v kakšni posebni nevarnosti. Dodal jc še, da je malo utrujen in da je zelo zadovoljen z uspehom. Tudi aparati
so delovali odlično. Preizkuševalne aparate, ki jih jc vozil s seboj, bo izročil ameriškemu letalstvu. Edina razlika med Hughesovim letalom in letali, ki jih je Anglija naročila v USA jc ta, da Hughesovo letalo ni bilo oboroženo.
Na koncu jc Hughes dejal, da bo vse svoje življenje posvetil odslej preučevanju letalstva in da ni mislil, ko sc jc dvignil na polet, da bo potolkel svetovni rekord tako, kakor ga jc.
Nacionalistična vojska se bori na črti od Tereule do mor|a s 26 rdečimi brigadami
Odločilna Francova ofenziva na Sagunt in Valencijo
Vesti 15. julija
Ž.HS.SOO.OOO prebivalcev je imel svet konec leta 1936 po uradni statistiki Zveze narodov.
Pariz, 15. julija. V sredo se je začela velika nacionalistična ofenziva, ki ima za cilj zavzetje Sagunta, za njim pa Valencije. Gre za enega od najodločilnejših napadov v španski državljanski vojni. Posebni poročevalci, ki jih imajo francoski listi pri nacionalistični vojski, pišejo, da je Francova armada dobila pred to ofenzivo močna ojačenja v vojaštvu in v vojnem materialu.
Ofenziva uspeva na vsej črti. V sredo na vse zgodaj sta Francova artiljerija in letalstvo začela z obstreljevanjem in bombardiranjem južno od Teruela. Letalstvo in topništvo sta zbili vse utrjene postojanke nasprotnih oddelkov, nakar je prišla na napad pehota. Letalstvo in topništvo sta med tem obstreljevala rdeče postojanke za fronto, da bi preprečila dovoz ojačenj v bojno črto. Že opoldne je Francova vojska na več krajih predrla vladne črte in osvojila precejšnje predele ozemlja.
Rdeče oblasti so Sagunt že izpraznile in začele s prevažanjem uradnih arhivov in dragocenosti iz Valencije.
Na odseku pri Puebli Valler so nacioalisti prebili republikansko bojno črto in napredovali do mesta Sar-
rion na cesti Teruel—Sagunto. Tudi mestece Sarraion 60. zavzeli. Sovražnikove postojanke 60 raztrgane.
Pri svoji veliki ofenzivi na'teruelskem bojišču so nacionalistične čete naletele na velike množice vladnih čet, ki so se zbrale, da bi ustavile nacionalistični napad. Republikanci so postavili v boj 26 brigad. Tu je bila tudi znana divizija vojakov, ki se imenuje »Sinovi Miaje« in od katere so pričakovali, da se bo napadu najodločneje upirala. Toda nacionalisti so vso brigado razbili. Nacionalističnim četam, ki so bile razdeljene na tri kolone, je poveljeval general Varella.
Nemiri v Valenciji
Sain Jean de Luz, 15. julija. AA. (Stefani.) Najnovejše vesti iz Valencije potrjujejo govorice o hudih neredih, ki so se dogajali zadnje dni v Valenciji. Gre za upor ljudstva proti novemu nabiranju vojakov, zlasti tistih mlamcničcv, ki komaj morejo nositi puško. Zaradi neredov je oblast poklicala z bojišča komunistično milico, da vzdržuje red. Med to je tudi večje Število Rusov, ki v krvi zatirajo upor.
Po japonski odredbi	^
Olimpijske igre 1940: na Finskem ali v Angliji
Pariz, 15. julija. Japonska jc uradno odpovedala prireditev olimpijskih iger. ki bi morale biti 1940 v Tokiu. Vzrok za odpoved jc v velikih finančnih žrtvah, ki bi jih prireditev zahtevala, katerih pa Japonska zaradi vojne ne zmore.
Za prireditev olimpijskih iger I. 1940 se zdaj poteguje Finska in Anglija.
Vest, da so Japonci odpovedali olimpijske igre, ki naj bi bile leta 1940 v Tokiu, jc povzročila razumljivo veselje v finskih športnih krogih. Nadejajo se, da bo Finska mogla prevzeti nase prireditev prihodniih olimpijskih iger.
Tokio, 15. julija. AA. Ministrstvo za ljudsko zdravje v čigar pristojnost spada tudi telesna vzgoja na Japonskem, je prepovedalo japonskim lnhknatlctom udeležbo na tujih olimpijskih igrah. Istočasno poročajo, a bodo 1940 leta naJakonskem prirejene velike športne manifestacije, ki naj bi bile nadomestilo za olimpijske igre.
London, 15. julija. AA. (Havas) Zaradi končnega japonskega sklepa, da bodočih olimpijskih iger ne bo v Tokiu, v angleških lahkoatletskih krogih razpravljajo možnosti, da bi te igre priredili v Londonu za primer, da finski olimpijski od-
bor ne bi mogel sprejeti organizacije in prireditve olimpijade v Helsinkih.
Oslo, 14. jul. AA. (DNB) V športnih krogih na Norveškem govore, da bo Norveška zahtevala, da bi bila prihodnja zimska olimpijada na Norveškem.
O podelitvi trgovinskih ugodnosti za nemško blago in nemške nakupe v angleških kolonijah ,je včeraj razpravljala angleška poslanska zbornica.
Prvi obrok madžarskega notranjega posojila v znesku 125 milijonov pengov so v celoti podpisali madžarski denarni zavodi.
Angleška izvozna trgovina' je v primeri z lanskim letom nazadovala za 26 milijonov funt-šterlingov.
Ameriški finančni minister Morgenthau bo
konec julija dospel v Francijo, kjer bo imel več važnih finančnih razgovorov.
Delno odpravo tiskovne cenzure določa načrt novega bolgarskega tiskovnega zakona, ki ga je notranji minister predložil poslanski zbornici. Cenzura bo ostala samo za nekatere primere.
Z veličastnih manifestacij ob mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani
na del ogromne ki je taborila 20. junija dopoldne in popoldne na stadionskih tribunah. - Pogled, kakršnega v Ljubljani še nismo videli
Na zadnji seji angleške vlade so sc raz-govarjali o splošnem položaju v Evropi, kakor ga slikajo poročila angleških poslanikov iz raznih prestolnic.
Zmanjšanje proračuna za kmetijstvo in pomoč kmečkemu prebivalstvu, jc zahtevala angleška liberalna opozicija v poslanski zbornici, a je večina njene zahteve zavrnila.
Mednarodno razstavo v Tokiu, ki bi morala biti h k ra tu z olimpijskimi igrami 1940. leta, so odložili na nedoločen čas.
Kitajska vlada bi rada najela v Angliji posojilo 20 milijonov funtov, a je angleška vlada odklonila jamstvo zanj.
Pri zadnjem bombardiranju Kantona so japonske bombe pobile 150 ljudi, trikrat toliko pa so jih ranile.
Voditelj francoske ljudske stranke Doriot se jc vrnil s potovanje po nacionalistični Špu-niji, in izjavil, da dela nacionalistična država vtis docela urejene in dobro organizirane pokrajine.
Vesti o samomoru nemškega teniškega mojstra von Cramma hitlerjevske oblasti zanikujejo in pravijo, da bo von Cramm kmalu po-miloščen.
Italijansko letalo z. 20 potniki jc izginilo
ria vožnji iz Rima v Cagliari v Sardiniji. Oblasti so izgubile že vse upanje, da se je letalu posrečilo kje zasilno pristati.
V Sofiji so zaprli svobodno vseučilišče, katero bc nadomestila visoka šola za politične, socialne in gospodarske vede.
Nemški listi razglašajo govor francoskega ministrskega predsednika Daladiera in podčrta-tajo v njem tisti del, v katerem je Daladier govoril o Hitlerjevi volji za mir.
1500 armenskih katoliških rodbin, ki so |K>-begnile v strahu pred turškim pokoljem iz Alek-eandrette, namerava francoska vlada naseliti v južni Franciji.
Poveljnik francoskih vojaških sil v Indokini je pred dvema dnevoma pregledal francoske oddelke na otočju Paracelsus in imel važne posvete s poveljniki francoskih trdnjav na zahodnih obalah, na zahodnih obalah.
Letošnjega velesejma v Solunu se bo udeležilo izredno veliko tujih držav, med njimi vse balkanske.
Predsednik Združenih držav Roosevelt so bo
danes udeležil velike parade ameriških pomorskih bojnih sil.
Osebni vlak se je zaletel v avtobus poln ljudi blizu mesta Halleja v Nemčiji. V avtobusu je jm> trčenju eksplodiral tank za bencin, pri čemer je zgorelo 9 potnikov, 20 pa je bilo hudo ranjenih.
Kongres mednarodne kovinarske zveze se je včeraj končal v Pragi. Udeležili so se ga zastopniki 14 držav. Na koncu so sprejeli resolucijo, v kateri se zavzemajo za mir na svetu.
Mednarodna ženska zveza bo imela svoj kongres v Edinburghu na Škotskem. Zveza praznuje 50 letnico svojega obstanka.
Voditelj odposlanstva ameriških Slovakov, ki so se mudili mesec dni v domovini, je odpotoval v Rim, kjer ga bo sprejel sveti oče Pij XI.
12 članov romunske Železne garde, med njimi 4 ženske, je vlada poslala za leto dni v razne samostane.
^ Francoski obmejni oddelki v Alpah so včerajšnji narodni praznik slavili vrh Montblauca, najvišje gore v Evropi.
1000 litrov cepiva proti koleri je sklenila poslati ameriška vlada na Kitajsko. S to količino bodo cepili lahko 3 milijone ljudi proti kugi.
0 ustanovitvi judovskih naselbin v angleški afriški koloniji Keniji se posvetuje angleška vlada. V načelu so že sklenili, da bodo lam naselili omejeno število judovskih rodbin.
Sv. oče Pij XI. je včeraj v zasebni avdienci sprejel mandžurskega poslanika v Rimu Cao Cing Suja.
Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je včeraj sprejel francoskega poslanika v Pragi Latzoixa, ki bo danes odpotoval v Pariz, da poroča svoji vladi orazmerah v ČSR.
Predsednik letonske republike Uimanis je včeraj sprejel poljskega zunanjega ministra Recka.
Srebro bo kupovala Amerika še naprej na Kitajskem zaradi spora z Mehiko, ki je prej oskrbovala Združene države s to kovino.
Poljski senat jc sprejel včeraj sporazum, ki sta Poljska in Sv. Stolica sklenili glede vrnitve posestev in cerkva, ki so nekdaj pripadale uniatski cerkvi. Ta posestva bo sedaj dobila katoliška Cerkev.
Angleški odbor za državno obrambo je začel razpravljati o varnosti Gibraltarja in o novih utrditvenih delih pri tej trdnjavi.
10,200.000 hi vina so porabili lani v Italiji; 1. 1937. se je konsum vina dvignil za 1 milijon 200.000 hi v primeru z letom 1936., kar kaže, da se je italijansko gospodarsko stanje izboljšalo.
Vse stanovske organizacije v Bolgariji bodo prišle pod državno nadzorstvo in bodo dobile napol uradni značaj.
6% vsega francoskega prebivalstva je tujcev.
oL/ l?’lh je SteviIc> tuicev v Franciji naraslo za »0/o. Večina tujcev je delavcev in političnih beguncev.
Angleški kralj Jurij VI. je že skoraj docela ozdravel od hude gripe, zaradi katere sb se že bali, da bodo morali odložiti uradni obisk v Franciji.
Razstavo japonske umetnosti bodo priredili jeseni v Berlinu. Na razstavi bodo kazali 300 najlepših in najdragocenejših japonskih umetnin.
Japonska letala so bombardirala kitajsko koncentracijsko taborišče v Cengčenu, pri čemer je bilo ubitih 240 ljudi.
Poštni minister na Bledu
Ljubljana, 15. julija. Danes zjutraj ob 7.25 je skozi Ljubljano službeno potoval na Bled poštni migister gospod Vojko Cvrkič. Pri postanku v Ljubljani ga je pozdravil ljubljanski poštni direktor g. Vagaja, katerega je minister povabil v svoj voz in se z njim ves čas po-, stanka razgovarjal. Nato je minister odp.otoval na Bled.
Cena Din 1'-
lil
Delo Slovenske ženske zveze v Ameriki
»Zarja", prvo in edino glasilo naših žena v tujini
Ljubljana, 15. julija.
V domovini sc mudi mesec dni večje število slovenskih žena iz Amerike pod vodstvom predsednice SŽZ ge. Marije Prisland. Prinašamo poročilo o njihovem organizaloričnem delu v Ameriki:
Naše slovenske žene in matere v Ameriki so se že pred enajstimi leti, t. j. leta 1926, združile v močno organizacijo »Slovenska ženska zveza«. Zveza je bila ustanovljena 19. decembra 1926 v Chicagu, 111. Po preteku enega leta je Slovenska ženska zveza štela že petnajst podružnic s skupnim številom 686 članic. Vsako nadaljnje leto so podružnice pritegnile pod svoje okrilje več rojakinj, tako da znaša skupno število zve-zinih članic že 10.000. Naj večji pomen SŽZ je obsežen v tem, da je že do sedaj prebudila in strnila v enotno fronto tako pomembno število rojakinj iz vseh krajev Amerike. Družinam umrlih članic nudi gmotno pomoč, svojemu članstvu pa nudi prilike za vsestransko izobraževalni, športni in družabni razmah. Slovenska ženska zveza je inkorporirana v državi Illinois kot organizacija za pogrebno zavarovalnino. Sprejema 3e dekleta in žene med 14. in 55. letom, ki so praktične katoličanke in slovenskega ali pa tudi katerega drugega slovanskega rodu.
Takoj drugo leto svojega obstanka je Zveza izdala knjigo »Ameriška Slovenka«, ki je bila v kratkem razprodana. Naslednje leto v juliju 1929 pa je Zveza že začela izdajati svoje lastno glasilo. Zanimivo je, da je to prvi in še vedno edini ameriški slovenski ženski mesečnik »Zarja«, ki se tiska danes že
v deset tisoč izvodih
Brez dvoma je to za naše razmere, zlasti pa še za razmere v Ameriki nekaj skoraj neverjetnega. Prav glasilo »Zarja« pa ima v organizaciji glavno vzgojno in izobraževalno delo.
Sedma številka »Zarje«, ki jo ureja ga. Albina Novak iz Clevelanda, je posvečena zlasti izletnicam v
staro domovino in stari domovini. Predsednica Zveze ga. Marija Prisland je napisala občuten uvodnik: »Pozdravljena domovina!« V njem je pravi slavospev domovini: »Po dolgih, dolgih letih sc vračamo k tebi, ljuba domovina. Nekatere te nismo videle že trideset let in celo več, a vendar nam je spomin nate ostal tako gorak, kot je bil ono jutro, ko smo 6e s solzami poslavljale od doma. Našemu mlademu življenju je tujina vtisnila svoj pečat. Druga zemlja, večje množice, 6ilnejše življenje, drug jezik, nove razmere in navade — vse to nas je spremenilo, a le na zunaj. V srcu, v duši, smo še vedno tvoje hčerke, zavedne in zveste Slovenke!«
Pričujoča številka »Zarje«, ki je pestra in zanimiva po svoji vsebini, prinaša pismo rev. M. Slajeta članicam S. Ž. Z„ pesem fvana Zupana: »K Tebi hitimo, mati domovina« (Na ladji, Na slovenski zemlji), članek Jamesa Debevca: »Gibanje slovenskega ženstva v Ameriki«; članek rt. rev. J. J. Omana: »V domovino gredo!«; poročilo Josephine Račič; »Slovenska ženska zveza«; Josephine Erjavec objavlja 6voje misli: »Pred odhodom v domovino«; Albina Novak: »Pozdravljena Slovenija — domovina naših mater!« Glasilo ima svoj kotiček za »Zdravstvene nasvete«, za »Ženski svet«, za »Poročilo iz glavnega urada« in za »Dopise«, za »Ženo in dom«, za »Domačo kuhinjo« in »Praktične nasvete«. Poleg tega prinaša pričujoča številka nadaljevanje Savinškove povesti »Grče«, črtico Marije Kmetove: »Spomin«, na kraju pa še prilogo v angleščini o delu odsekov (Activities of our branches) itd. — V okviru Slovenske ženske zveze so že prav zanimivi oddelki mladih kadetinj iz raznih držav, ki v pestrih krojih nastopajo pri raznih proslavah. Teh uniformiranih tako zvanib vežbalnih krožkov je v Zvezi doslej šestnajst.
Delo Slovenske ženske zveze v Ameriki, ki združuje naše rojakinje in skrbi zanje v vsakem oziru, prisrčno pozdravljamo in ji želimo, da bo pri tem delu kot doslej tudi v bodoče deležna enakih uspehov.
Huda nesreča v kamnolomu v Stranicah
17 letni delavec padel 20 m globoko in obležal s prebito lobanjo
Celje, 14. julija.
V Kamnolomu pr: LazniKu v Stranicah se je danes okoli dveh popoldne pripetila nesreča, ki bo najbrž zahtevala mlado Človeško življenje. Laznikov kamnolom ee strmo dviga oh pobočju blizu državne ceste pri Stranicah. Je znan po finem belem pesku in drobnem apnencu, ki ga vozijo na državno cesto od Stranic do Vojnika. V poletnih časih je v kamnolomu še posebno veliko dela in minerji kakor tudi delavci ze na vse zgodaj prihajajo in ostajajo do poznega večera na 'delu. Danes po obedu so minerji takoj pričeli z delom. Med njimi je bil 17 letni delavec Stefan iz delom. Med njimi je bil 17 letni delavec Javodnik Štefan iz Stranic. Od napornega dela in od žgo-
čega sonca jo bil zelo truden, zalo pač ni čudno, da mu je vkljub veliki previdnosti na teh navpičnih skalah, po nesreči spodrsnilo in je strmoglavil 20 m globoko. Delavci, ki so videli prizor, so bili kakor okameneli. Javornik je treščil z glavo ob kamnita tla in nezavesten obležal. V Stranicah nimajo zdravnika, zalo so takoj poslali motociklista v Celje, da je obvestil o nesreči reševalno postajo, ki je takoj poslala pomoč. Domači so delavca močili z vodo in posrečilo se jim je, da so ga z umetnim dihanjem epravili k zavesti. Ž reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Javornik ima prebito lobanjo in je dobil pretres malih možganov ter še več poškodb po telesu.
Dekliški tabor na Brezjah
Kakšen tabor bo to?
To bo tabor vseh poštenih, vernih slovenskih deklet, brez ozira na stan, starost in organizacijo.
Kaj je namen tabora?
Vzdramite in navdušite za delo pri versko-moralni obnovi naroda prav vsako slovensko dekle, utrditi v njej zavest, da je tudi ona del naše dekliške skupnosti, ki je močna, prebujena, za delo pripravljena.
Kdaj je tabor in koliko časa traja?
Tabor je 24. julija na Brezjah. Taborni dan je samo nedelja, zato pripravljalni odbor ne skrbi za prenočevanje. Ce pride katera v soboto, naj si oskrbi prenočišče sama.
Kaj je vsaki udeleženki potrebno?
Vsaka udeleženka mora imeti taborno knjižico in znak, oboje stane le 3 din, brez znaka nobena ne bo smela na taborni prostor. Knjižice naročajte pri Pripravljalnem odboru (Ljubljana, .Vzajemna zavarovalnica). Takoj se prijavite pri svojem župnem uradu, da moremo organizirati uo-sebne vlake.
Kako lahko na tabor pridemo?
Z vlaki, s posebnimi vlaki, katerih vozni red bo objavljen tekom tedna v dnevnem časopisju; s kolesi, ki jih boste mogle oddati na Brezjah v shrambo za kolesa; z vozovi in peš. Vsaka ude-ležeuka pa mora imeti znak.
Ali naj pridejo tudi štajerska dekleta?
čeprav imajo svoje dekliške dneve na Bet-navi, so vendar zaradi dekliške skupnosti na Brezje lepo povabljene.
Kakšen je program tabora?
Oglejte si ga na plakatih, ki so na cerkvenih vratih, ali na letakih, ki smo jih razdelile, objavljen jo v knjižicah in večkrat tudi že v časopisih in revijah.
Ali naj res gremo 24. julija na Brezje?
Seveda, saj bo to prvi veliki tabor, na katerem se bo prvič v slovenski zgodovini zbralo tisoče in tisoče naših deklet.
Pripravljalni odbor.
Beguni« na Gorenjskem
Na svoj redni letni dopust je prišel v Begunje nemški poslanik na jugosl. dvoru g. Victor von lleeren. V najem si je vzel Dermski grad, kjer prebiva s svojo družino.
K visokemu gostu, ki letuje v Begunjah, je včeraj dospel na obisk minister prosvete dr. Maga-raševii in senator g. Smodej.
Poleg označenih gostov je na letovanju v Begunjah mnogo tuzemcev iz Ljubljane, Maribora, Belgrada in iz drugih krajev naše domovine.
Zastopani so tudi inozeinci Italijani, Nemci, Madžari, Čehi in drugi.
Pričakujemo še mnogo drugih gostov, ki so že najavljeni. Begunje so postalo po vsej domovini in inozemstvu poznano letovišče z izvrstnim planinskim zrakom, vodo in soncem. Poleg naravnih lepot najdete tudi v Begunjah zgodovinske znamenitosti.
Izjema med učnimi zavodi
Ljubljana, 15. julija.
Slabi učni uspehi na najrazličnejših šolah so od leta do leta večja skrb vzgojiteljev, zlasti pa tudi staršev na deželi, ki razmišljajo, komu bi zaupali svoje otroke, da bi čimprej z uspehom končaji šolanje. V tem pogledu je pa med učnimi zavodi gotovo priporočljiva izjema ljubljanska »Mladika«, ki je last in pod stalnim nadzorstvom mestne občine ljubljanske. V internatu »Mladike« je bilo namreč minulo šolsko leto 32 učenk najrazličnejših ljubljanskih srednjih šol, kakor humanistične gimnazije, realne gimnazije, trgovske akademije in drž. trgovske šole, učiteljišča in tudi meščanskih šol. Ker imajo gojenke v internatu skrbno pomoč pri pouku ter so vsak dan vestno pripravljane in izprašane, ni čudno, da so prav vse gojenke izdelale brez ponavljalnih izpitov. Dve tretjini gojenk je izdelalo s prav dobrim uspehom, pelina jih je pa bila celo odličnjakinj. Skoraj polovici gojenk ni bilo treba delati male mature, >velike« maturo so bile pa oproščene prav vse maturantke! Kar se pa prehrane in življenja na »Mladiki« tiče, so bile gojenke tako zadovoljne, da tudi Srbkinje in Hrvatice, ki so že lani zapustile Ljubljano, še sedaj pišejo in marsikatera je vesela sporočila tudi že svojo zaroko in celo poroko. Starši so prav posebno zadovoljni z napredkom v nemščini in francoščini, vse gojenke pa pravilno govore slovenščino in srbohrvaščino, saj se Hrvatice in Srbkinje s Slovenkami prav kmalu povežejo v pravo jugoslovansko družino. Kakor internat pa 6lovi tudi po drugih banovinah zlasti meščansko-gospodinjska šola »Mladike«, ki ima pravico javnosti in nudi temeljit teoretičen in praktičen pouk po modernih načelih v vseli strokah internega gospodinjstva. Poleg samostojnega varčnega kuhanja se gojenke nauče še šivanja in krpanja perila in obleko, je pa tudi dovolj prilike za vežbanje vseh drugih gospodinjskih poslov, pospravljanja in snazenja, pranja, likanja, postrežbe bolnikov in tudi nege dojenčka, saj imajo v zavodu zaščitno sestro, kakor tudi vse druge predmete poučujejo strokovno izprašano učiteljice in profesorice, zdravstvo pa zdravnik. Skratka, gojenke se nauče predvsem uglajenega vedenja in prav vsega potrebnega, kar današnja doba zahteva od gospodinje boljše hiše.
Tabor pri Dev. Mariji v Polju
V nedeljo 17. julija 1938 bo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. M. Kroka prosvetni tabor pri Dev. Mar. v Polju.
Po prihodu vlaka iz Ljubljene ob 8.10 bo sprejem gostov na postaji, nato sprevod na taborni proetor, kjer bo sv. maša z ljudskim petjem. Sv. maso in cerkveni govor bo imel preč. g. kanonik M. Riliar, dekan iz Kamnika.
Po sv. maši bo tabor, na katerem govorita gg. dr. Miloš Stare in Ivo Peršuh iz Ljubljane.
Popoldne ob 2 bodo v cerkvi litanije, ob 3 ee prične telovadba, pri kateri sodelujejo fantovski odseki in dekliški krožki iz bližnje in daljnje oko-lice. Po telovadbi bo prosta zabava.
Na tabor še posebej vabimo vse okoliške de-kiiške^ krožke, narodne noše, kolesarje in konjenike in vse prijatelje katoliške prosvete.
Pokažimo, da je zavest katoliške skupnosti v nas živa in močna, zato v nedeljo 17. julija vsi na tabor k Dev. Mar. v Polju. — Prireditev ob vsakem vremenu.
20 obletnica smrti zadnjega ruskega carja
Ljubljana, 15. julija.
Buške organizacije v Ljubljani prirede v nedeljo, dne 17. t. m., ob 20 v prostorih bivšega hotela »Tivoli« komemoracijo ob priliki 20. obletnice tragične smrti ruskega carja Nikolaja II. in njegove rodbine. S komemorativnim govorom bo nastopil univ. profesor dr Aleksander Bilimovič. Vstop prost in brezplačen. Istega dne bo ob 11 v pravoslavni cerkvi parastos za blagopokojnim ruskim carjem.
Trasiranje nove ceste v Rimskih toplicah
lepo napreduje. Pri zemeljskih delih je zaposlenih do 80 delavcev, kateri so komaj čakaii, da pridejo do primernega zaslužka. Okrajni cestni odbor dela v lastni režiji pod tehničnim nadzorstvom g. tehničnega vodje Kodriča, ki se z vso vnemo trudi, da bi delo nemoteno potekalo naprej. Vsi posestniki zemljišč, ki so po večini mali kmetovalci, so takoj uvideli potrebo dela, da pridejo do zaslužka najpotrebnejši delavci, niso delali ovir glede odkupa zemljišča, g. U. pa menda misli, da bo on komandiral, kod se bo cesta speljala in da bomo gradili ovinke, kakor so na Semeringu v njegovi domovini. Zato je takoj protestiral proti projektirani trasi, oziroma zahteval visoko pretirano ceno za odkup potrebnega zemljišča. Zahvaliti se moramo odločnemu nastopu načelnika okcajnega cestnega odbora, g. Deželaku Ivanu, da je takoj ukrenil vse potrebno, da se je izvršila razlastitev zemljišča, katerega g. U. menda ne bo pogrešal in bo dobil plačanega, kakor ostali mali posestniki, ki veliko težje odstopijo svojo zemljo.
Čudimo se pa dopisniku celjske »Nove dobe«, da z nobeno besedo ne protestira proti g. U., oziroma svetuje naj ne dela ovir, kakor jih je 'delal glede gradnje cestišča in s tem ogrožal 80 delavcem zaslužek.
Razpisana mesta zdravnikov
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje mesta zdravnikov združenih zdravstvenih občin v Kamniku, v Ljutomeru, v Ločah in v Marenbergu v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. polož. skupino.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem za banovinsko službo ter zdravniško pripravljalno službo in vsaj šest mescev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi v Ljubljani do 28. julija 1938. — Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Kraljevska banska uprava dravske banovino razpisuje pri banovinski bolnišnici v Mariboru mesto vodjo infekcijskega oddelka in tri mesta zdravnikov-uradniških pripravnikov.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Kandidati za mesto vodje infekcijskega oddelka morajo imeti pogoje vsaj za asistenta VIL oziroma sekundarija VIII. položajne skupine in potrebno specializacijo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. julija 1938. — Kr. banska uprava v Ljubljani.
Dražba zaplenjenega orožja itd.
Opiraje se na člen 35. pravilnika za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja, Službeni list dravske banovine št. 77 od 16. avgusta 1928, razpisuje okrajno glavarstvo v Ljubljani javno licitacijo orožja, zaplenjenega po čl. 40. cit. zakona, katerega lastniki se niso poslužili pravice, ki jo jim daje čl. 22., odstavek 2., zakona o nošenju in posesti orožja (Službeni list št. 72 od 1. avgustu 1928).
Na javni licitaciji, ki se bo vršila dne 28. julija 1938 ob 9 uri v poslopju okrajnega glavarstva v Ljubljani, Hrenova ulica št. li, se bodo prodajale razne puške, samokresi itd.
Licitacije za orožje se smejo udeležiti le osebe, ki so v posesti nabavnega dovoljenja za orožje in bodo smele kupiti le ono orožje, na katero se dovoljenje glasi. Na dražbi kupljeno orožje se mora v 8 dneh prijaviti občeupravnemu oblastvu prve stopnje in prositi ali za orožni list, ali za dovoljenje za posest orožja.
Vsak kupec mora razen kupnino plačati še takso 5 din za dražbeni zapisnik, dalje takso po tp. 81. zakona o taksah v višini 1% kupne ceno ter takso.
Slov. Konjice, 11. julija.
Čedalje bolj skrbe razni sloji za rešitev socialnega vprašanja svojega stanu. Iz dneva v dan pa postaja ktualnejše vprašanje zboljšanja položaja kmečkih uslužbencev, kakor hlapcev in dekel ter poljedelskih delavcev. Njihovo socialno stanje je slabo iz več razlogov, med katerimi je posebno ta, da naš kmet sam ne more od svoje strani tem
40
Mesec dni po nastopu na dvorišču so Lido poklicali na policijsko stražnico. Več tujih stanovalcev je trdilo, da jih je zmerjala s svinjami.
Za pričo so klicali tudi mene, a sem izpoved odklonila. Lido so obsodili na globo 70 rubljev, ki naj bi jih odtegnili kar od plače.
Položaj te nesrečnice je postal še slabši, kakor pa je bil tedaj, ko je bil še Joe pri njej. Vsak dan je
uradnika in je bil ljubljenec tovarniške uprave.
6. maja 1932 sva z ženo obiskala lega Vikukela. Začeli smo govoriti o nedavnih manifestacijah 1. maja.
Nismo še natančno vedeli, kaj je  ------------------,	—-------------  r--... ...„
bilo ob tej priliki v Moskvi, vendar 1° kruha, da bi si za izkupiček lahko
bil leto dni na Kavkazu, naj mi pove, koliko je resnice v teh govoricah.
Odgovoril mi je:
»Čisto vse drži. Toda kaj pomeni pri končnem obračunu mijijon ali več milijonov ljudi, če se nam bo pa posrečilo uvesti socializem.«
« Ta pripomba je značilna za neusmiljeno ravnanje udarnikov in voditeljev komunistične stranke spričo strašnega trpljenja, v katerem živi rusko ljudstvo.
Tržna policija ni bila sestavljena iz siromakov, delavcev, ki so prijazno gledali tiste, ki so skušali prodati ma-
Nekega ledenega dne sem se sprehajala blizu bolnišnice, v kateri sem se zdravila. Srečala sem tam starca, ki je moral imeti najmanj sedemdeset let. Mož je tolkel kamen na cesti s težkim kladivom. Njegove gole roke so bile vse posinele od mraza, obleka mu je bila vsa v cunjah. Umazane cape je imel ovite okoli nog.
Tako delo v tem hudem vremenu me je presenetilo. Stopila sem k možaku in ga nagovorila:
»Zdravstvujte, djeduškaf« »Zdravslvujte, graždanka!« ml je . , -, , ,, odgovoril mož, ki ga je presenetil po-
,... ,■ « -	-	 --	s*	za	z^rav od tako lepo oblečene ženske.
smo bili še vsi polni navdušenja in nabavili drugega,	neobhodno	potreb-	v revščini, ki je tlačila Rusijo ie
a	policija	je	zdaj	pa	k;i„	______„	'■__
utvar.
Moja žena je pripomnila, kako so se ji ljudje pri manifestaciji zdeli
uii »t uve pit ujm.	umi	»u se ji ijuuje pri mannesiaciji zaen
bila bolj suha in je postajala vse ne- srečni, kako so veselo plesali kljub znosnejša.	vsemu, kar so pripovedovali o tem,
Konec koncev jo je čakala straš- kako stradajo in v kaki revščini žive. na in edina rešitev, h kateri se mo-	Vikukel je modrijansko pripomnil:
rajo ruske ženske zatekati, ki nimajo	»Ti ruski duraki bodo plesali ves
več od česa živeti —. Morala se je dan za vas, če jim enkrat na leto prodajati nemškim mehanikom, ki so napolnite trebuh. 30. aprila so dobili stanovali v naši hiši, da ie lahko iaiec in sira. zato so srečni. Samo
teh
ne-
da
stanovali v naši hiši, da je preživela sebe in dete.
2e kar nas je bilo žensk v hiši, je nismo mogli obsojati in metati kamenja nanjo. Ni imela druge poti, da bi rešila sebe in otroka.
Ves ta strašni čas Lida, ki je imela komaj osemnajst let, ni nehaia misliti na moža. Nazadnje, po šestih mesecih žalostnega in revnega življenja, je prišlo toliko zaželena dovoljenje. Z veseljem je zapustila Rusijo in šla za možem.
Franka Vikukela, madžarskega Komunista, so bili izgnali iz Združenih držav. Tu v Rusiji so ga povišali za
jajec in sira,	zato so srečni.	Samo
da	jim daste	dober	obed, pa	bodo
pozabili na lakoto, katero so trpeli vse leto.«
Ta pripomba pravega komunista mi	je odprla	oči in	me »pravila k
razmišljanju.
Malo kasneje sva obiskala Ten-gerdyeve v njihovi sobi na štev. 24 na Preobra"ženski cesti. Tengerdy je bil tudi madžarsko-ameriški komunist, bil je v službi pri upravi.
Začeli smo govoriti o vesteh, ki so se širile o lakoti po Ukrajini in po	Kavkazu.
Prosil sem Tengerdya, ki je pre-
  -----
nega živeža. Ta policija je zdaj pa zdaj morala koga prijeti, da je reševala sama sebe.
Ko sem se nekega dne sprehajal po Preobraženskem trgu, sem videl množico, ki se je gnetla okoli ' " policajev. Stražnik je bil prijel srečnega kmeta in ga obdolžil, prodaja kruh. Grešnik j.e momljal svoje ime in naslov — napačno seveda, kakor so to delali vai — stražnik pa je s težavo zapisoval podatke v zvezek.
Za to delo, katerega ni bil navajen, je potreboval dobrih dvajset minut. Za njegovim hrbtom pa so ljudje na vse kripije prodajali, kar so imeli, ter dajali kruh vsakomur, ki ga je hotel plačati.
Starec S kupom kamenja.
Moja žena pripoveduje:
»Mesec marec leta 1934 je bil eden najbolj mrzlih celo v Feodosiji na Krimu, ki je znana po svojem milem podnebju.
Težave naših kmečkih delavcev
Treba bo misliti na njihovo zavarovanje za primer starosti
in onemoglosti
uslužbencem dosti pomagati, saj jG tudi sam marsičesa potreben.
Zato bo mogoče kdo mislil, ko bo bral te vrstice, da smo v neugodnem trenutku prišli s to stvarjo na dan. Ni namreč mogoče misliti, da bi recimo kmet, ki ne zmore najnujnejših dajatev obremenjeval svoj letni proračun še s tem, da bi svojemu uslužbencu - hlapcu ali dekli pridal še kakšnega piri tisočaka ali več letno ali pa še za polovico boljše plačal delavce. Prav to dvoje nam služi za podlago, da proučimo vse točke, ki so v reševanju važnega socialnega vprašanja na naši vasi kočljive. Naš kmet namreč ni kapitalist, ampak prav za prav gospodari od dne do dne.
Predvsem gre danes za dvoje: za starostno in onemoglostno zavarovanje viničarjev, hlapcev in dekel ter za zboljšanje plač - dnin poljedelskim delavcem. Tako bi se zboljšale slabe razmere, v kadrih ta dva sloja živita. Že od nekdaj so kmečki uslužbenci bili najuboznejši prebivalci naših vasi. Cesto so deležni hudega gorja, ki se pogosto konča z največjo bedo, kakor: osamelostjo, pomanjka-njejn, boleznijo itd. Mnogokrat se je že zgodilo, da je zvest hlapec dolga leta služboval pri enem gospodarju za gotovo mesečno plačo, dokler je bil zdrav. Ko pa je postal star in za delo nezmožen, bolehen in morda tudi nadložen, ga je začel gospodar postrani gledati in je bil nazadnje primoran oditi. Tako 60 padli v breme svojcem, mnogokrat pn tudi občini. Razume se, da tako postopajo ljudje brez slehernega socialnega čuta in hvaležnosti. Številni hlapci in dekle pa žive v silnih stiskah, ker jim plača ne zadošča za njihove potrebe. Omeniti moramo tukaj mimogrede hvalevredna dejstva, da so mnoge kmečke in druge hiše svoje uslužbence večkrat vzele za domače, kar je najlepša nagrada za zvestobo in kar naj služi mnogim za zgled.
> Kmečki uslužbenci, hlapci in dekle prejemajo Pri nas mesečno plačo-nagrado od 50 din dalje, redki imajo 150 din. Razume se, da je to še za obleko premalo in morajo često drugam na delo, če se najde prilika. Tu in tam dobe še kakšno obleko ali obutev. Plača tudi ni sleherni mesec točna. Poljedelski delavci pa zaslužijo prilično rav-no toliko. Nekateri kmetje so zadnje čase pričeli že več plačevati, kar je gotovo znak gospodarskega zboljšanja Upamo, da bodo gospodarske razmere nudile v bodoče našim gospodarjem čim več plačilnih možnosti. Ko bo doseženo to in ko bo naš kmet postal trden, tedaj se bo lahko pričelo z reševanjem vprašanja. Zavarovanje kmečkih uslužbencev za starost in onemoglost pa se naj čimnrej izvede!	r
bila moja skromna obleka v primeri z obleko domačink naravnost razkošna.
Vprašala sem možička:
■ »Kaj te ne zebe?«
»Da, zelo me zebe, graždanka, toda moram delati.«
»Kako da mora delati tako star človek, kakor si ti in še ob takem vremenu? Mislila sem, da ljudje tvojih let dobivajo tu pokojnino in da jim ni več treba delati.«
»O, saj imam pokojnino, toda je ni dovolj, da bi si lahko kupil skorjo kruha.«
»In kaj ti dajo za to delo na cesti?«
»Petinsedemdeset rubljev za sedem kupov natolčenega kamenja, takih kupov, kakršen je ta, ki ga vidiš tukaj.«
»Koliko časa potrebuješ, da ga natolčeš?«
»Včasih šest, ponavadi sedem tednov. Vidiš, starci kakor sem jaz, ne morejo več delati hitro.«
Od tu in tam
Ii prostovoljnega pregnanstva se je pred dnevi vrni! v Zagreb dr. Mile Budak, odvetnik po poklicu. Budak je sledil primeru drugih emigrantov, ki so se naveličali potepanja v svetu in se vrnili v domovino. Takoj po njegovem prihodu v Zagreb pa so se raznesle govorice, da bo Budak poslal tajnik- dr. Mačkove politične pisarne mesto pokojnega prof. Jelašiča. Podpredsednik HSS inž. Košutič pa je te vesti kot neresnične in neutemeljene zanikal.
»Dilingerja št. 2« so včeraj prijeli v Stenjevcu pri Zagrebu. Za komaj 21 let starega mladeniča Branka Jiržika so orožniki in zagrebška policija vedeli, da je nevaren vlomilec, ki mu je težko priti na sled, ker se zna vešče skrivati. Včeraj sla dva detektiva iz Zagreba odhitela v Stenjevac in se zglasila pri Brankovi materi. Vlomilec je pobegnil na streho hiše, a detektiv za njim. Preskakovala sta z ene hiše na drugo, da je trajal lov skoro uro. Ko je bilo detekitvu vsega zadosti, je potegnil samokres in vlomilcu zagrozil, da bo takoj streljal, čim se ne uda. Ko je Branko videl, da se detektiv ne šali, se je vdal. Malo prej pa je kričal, da je on ?/Dilinger št. 2«, ki se ne vda zlepa.
Roj čebel sc je obesil na napisno tablo neke trgovine na Jelačičevem trgu v Zagrebu. V času, ko je bilo na trgu največ ljudi, so nenadoma priletele čebele in zasedle napisno tablo. Za senzacijo žejne meščane je bil to redek dogodek.' V nekaj minutah se je zabralo pod lablo toliko radovednežev, da se je moral ustaviti ves promet. Še policija ni nič opravila proti navalu. Konec senzaciji so naredile čebel sam6, ki so odbrenčale naprej.
Zanimivo knjigo za nepismene, podobno onemu abecedniku, ki ga je izdal lani klub za pobijanje nepismenosti med Hrvati ABC, bodo izdali tudi letos. V knjigo bodo natisnili razne pesmice, pozdrave in krajše prispevke, ki so jih napisali v čast dr. Mačku, sestavljalca abecednika in drugih hrvaških uglednih ljudi preprosti ljudje, ki so se šele iz abecednika naučili pisati in brati. Ko so objavili to novost, so začeli prispevke vseh vrst kar deževati v uredništvo. Izdajatelj bo plačal tem novim sodelavcem lep honorar. Zamisel, kako poživiti zanimanje za književnost med ljudmi, ki so bili do včeraj še nepismeni, je nova izvzemši tendence, ki jo bo knjiga najbrže imela. Večji del prispevkov bo izvenel v čast hrvaškim političnim voditeljem.
Pogajanja med pomorščaki in lastniki ladij
za novo kolektivno pogodbo še vedno teko. Do sedaj so se oboji sporazumeli v vseh točkah razen v zadevi plač. Podjetniki so sicer postavili svoj predlog, ki ga pa zastopniki pomorščakov niso hoteli sprejeli. Prvi predlagajo, naj bi se plače zvišale za 10 do 15 odstotkov, a pomorščaki zahtevajo povišek v višini 25 do 30 odstotkov. Večji povišek naj pripade pomorščakom, ki imajo manj kakor 1000 dinarjev. Ministrstvo za socialno politiko podpira stremljenje, da bi se lastniki ladij in pomorščaki sami med seboj sporazumeli in uredili vprašanja, katera bi morala reševati v primeru nesporazumov ministrstvo s posebnim odlokom.
Liturgijski kongres v Splitu, ki je trajal tri
dni, se je včeraj zaključil. Več predavateljev je govorilo o koralnem petju in glasbi, o sv. maši v književnosti, o sv. maši na vasi in o šolski sv. maši. Zborovanje je zaključil hvarski škof'Miho Pušic z izjavo, da bodo dali vsa predavanja natisniti v posebni knjigi.
Očeta je ustrelil zaradi prepoceni prodane pšenice Radivoj Teofilovič iz Bršadina pri Vin-kovcih. Oče je našel za ves svoj letošnji pridelek pšenice kupca, ki je ponudil mnogo nižje cene kakor kupec, katerega je našel sin. Zaradi tega je prišlo med sinom in očetom do spora, nakar je sin očeta ustrelil v oko. V bolnišnici je stari Teofilovič podlegel svoji poškodbi.
Najstarejša žena v Bački Sara Engelova je umrla v starosti 104Jet. Žena je imela 16 otrok, od katerih je ostala živa le še ena hčerka. Starka je imela vsega 65 vnukov, 34 pravnukov in 8 prapravnukov.
Strahovita družinska tragedija sc je včeraj odigrala na Trsatu pri Sušaku. Mestni delavec Franc Troha sc jc že dalj časa stalno prepiral s svojo ženo. Tudi včeraj jc prišlo do razburljivih prepirov, v katere sta posegla tudi Trohov tast in svak. Trolia je v razburjenju potegnil samokres in ustrelil ženo. Oddal je še dva strela in z njinftt ubil svojega tasta in svaka. Po storjenem zločinu je Troha odhitel v bližnjo gostilno, popil nanaglo liter vina, nato si pa pognal zadnjo kroglo v glavo. Obležal je na mestu mrtev. Od vse družine je ostal živ le muli Trohov sinček.
2e prihodnji teden bo obiskala angleška vojna mornarica jugoslovanska pristanišča. —
Angleško brodovje bo ostalo v naših vodah mesec, dni. 25. t. m. pa bo priplulo še sedem italijanskih bojnih ladij. Po 1. 1922 je to prvi primer, da so italijanske bojne ladje obiskale naša pristanišča. Zanimivo je tudi dejstvo, da bosta obedve mornarici istočasno nekaj dni zasidrani v šibeniškem pristanišču. Utegne se zgoditi, da si bosta poveljnik angleške in poveljnik italijanske mornarice izmenjala obiske.
Krvav razbojniški napad je bil izvršen v žaburu pri šabcu. Dva razbojnika sta se skrila v bližini hiše bogatega krnela Milivoja Miloševiča in čakala, kdaj se bodo domači spravili spal. Sredi noči sc je ob kmetovi postelji nenadoma pokazala senca in že se je zasvetila svetilka v obraz preplašenemu Milivoju. Razbojnik je zahteval denar. Ker so jc Milivoj začel izgovarjati, češ da nima denarja, ga je razbojnik ustrelil v trebuh. Ko je žena priskočila možu v pomoč, je ropar obstrelil še »jo, nakar je začel groziti domači hčerki, če flju ne bo pokazala, kje so shranjeni tisočaki. Hčerka je morala roparju odšteti 25 jurjev, nakar je ropar pobegnil. Ker je ropar vse klical s krstnimi imeni, sklepajo, da je bil domačin. Prijeli pa ga še niso.
Večje število medvedov, se je pojavilo un Planinah blizu vasi Kijeva pri Sarajevu. Zverine so zadnje čase uprizorile pravcati pokolj I^ed živino in ovcami. Medvedje se stalno gibajo okrog planiških vasic in preže na svoj Pieij. Kmetje si ne znajo pomagati proti lej nadlogi, kajti medveda ščiti zakon o lovu. Zn-je zbrulo dvanajst kmetov, da bi pre-? l,.i.zverine drugam. Ko so prišli neoprezno bližino velikega medveda, je zverina vseh 12 azpodila s tem, da je začela metati debelo “»-nje in veje nanje. Kmetje so se obrnili A°krajno glavarstvo, naj se jim dovoli nied-ede pobiti.
Zagoneten atentat na starega Cerarja
Ljubljana, 15. julija.
Mali kazenski senat, obstoječ iz s. o. s. g. Rajka Lederhasa kot predsednika in dveh sosodnikov gg. 6. o. s. Ivana Kralja in e. o. s. Aleksandra Grobelnika, je danes dopoldne v drugič obravnaval zagoneten nočni požig in atentat na 77 letnega posestnika Matijo Cerarja. Bilo je letos 16. januarja okoli jx>lnoči, ko je v Zirovšah, kamniški okraj, nekdo potrkal na okno samotne hiše Cerarjeve. Cerar se je zbudil in povprašal pri oknu, kdo je in kaj želi. Neznanec ga je poprosil za ogenj, da si bo prižgal cigareto, llkratu mu je pomolil skozi okno papir, ki ga je Cerar vžgal in podal neznancu. Ta je nato prižgal neko cev, v kateri je bil bencin, ki se je takoj vžgal. Cev je nato neznanec vrgel v Cerarjevo sobo na tla. Soba je bila takoj v plamenu. Stari in popolnoma utrujeni mož je začel z vsemi silami gasiti in klicati na pomoč. Pri gašenju se je Cerar močno opekel po rokah, prsih in po hrbtu. Opekline so bile najhujšega značaja, poškodbe smrtnonevarne.
Sprva Cerar ni mogel nikogar sumiti. Po nekaj dneh pa je prišel na misel ter je tega zločinskega dejanja osumil v bližnji Krašnji stanujočega posestnika in kovača, 29 letnega Slavka Udov-ča. Sum je bil močno utemeljen. Na podlagi raznih obremenilnih indicev je bil kovač Slavko Udovč aretiran. Uvedena je bila kazenska preiskava in nato je sledila obtožba.
Obtožen zločinstva požiga in umora
Državni ložilec^g. Fran Sever je kovača Slavka Udovfa obložil zločinstva požiga po § 182/2 k. z. in zločinstva poskušenega umora, kvalificiranega po okrutnosti in iz koristoljubja, po § 167/3 k. z. Obtbžnica mu med drugim očita, da bi bil stari Cerar najbrž e hišo vred zgorel, ko bi ne bil požar pogašen. Obtožnica nato temelji zgolj na indicijskih dokazih in obremenilnih okolno-stih, ki jih obtoženec ne more kar tako zabrisati in opravičiti.
Kako je prišel Cerar na obtoženca: Cerar je bil prodal obtožencu 6 smrek. Obtoženec pa je naredil dve pogodbi. Eno, da je kupil od Cerarja smreke. Postavil pa je številko 6 tako, da bi lah-
ko zraven pripisal 60 ali tudi 600 6mrek. Drugo potrdilo pa je napravil, da je obloženec plačal Cerarju 50 din are. Število 5 je zopet lahko spremenil v 5000 ali pa tudi SOi.OOO din. Obtoženec pa se je začel okrog bahati, da je od Cerarja kupil za 50.000 din lesa, pa da mu je dal že 35.000 dinarjev na račun.
Te okolnosii, da je od Cerarja kupil smreke, obtoženec ne more tajiti. Izgovarja pa se, da je govoril okrog o tako visoki svoti, ker se je hotel znebiti oseb in ljudi, ki so ga nadlegovali za posojila v večjih zneskih.
Iz teh govoric je začel Matija Cerar sklepati, da je bil obtoženec oni neznanec, ki je prišel usodne polnoči k njemu. Obtožnica dalje temelji še na drugih važnih indicih, ki govore za Udov-čevo krivdo. Drugi dan je bil obloženec po desni roki močno opečen. Izdajata ga pa tudi papir in kovinasta cev, kajti prav tak košček papirja, ki ga je neznanec ponudil Cerarju, in prav sličen kos kovinaste cevi so orožniki našli v obtoženčevi kovačnici.
Obtoženec zanika krivdo
Kakor na prvi razpravi 24. maja, tako je tudi danes obtoženec odločno zanikal dejanje in krivdo. V svoje opravičilo je navajal, da je doina s prijatelji kvartal do pol 1. zjutraj, nato pa šel spat. Priznal pa je, da je res kupil od Cerarja 6 smrek in da mu je dal 50 din are. Napravil je zadevni dve potrdiil in jih za sebe obdržal. Na predsednikovo vprašanje, od kod izvirajo njegove hude opekline na roki je obtoženec odvrnil takole:
Usodno jutro sem pestoval otroka. Žena mi je skuhala čaj. Držal sem v roki skodelico, ki jo je otrok zagrabil in se je čaj na mene zlil. Močno 6em se opekel.
Ta njegov zagovor je precej neresničen. Ko bi otrok zlil čaj, bi se tudi on opekel. Zena in Se ena priča pravita, da je poteklo najmanj 10 minut, ko je obtoženec prijel za skodelico. V tem času so pač čaj že ohladi. Zdravniki-izvedenci so tudi mnenja, da taka opeklina na roki ne more izvirati od čaja, vse okolnosti govore, da je opeklina po nje značaju izvirala od gorečega bencina.
Današnja razprava se je pričela ob 8.30 in bo trajala celo dopoldne. Zaslišani bodo strokovnja-ki-izvedenci in še nekatere priče.
Delavski zaupniki KID pred sodiščem
Ljubljana, 15. julija.
Znamenita dvorana št. 79 na ljubljanskem okrožnem sodišču se je včeraj tako rekoč spremenila v, nekak delavski parlament. Močna skupina prav čedno oblečenih ljudi — 16 po številu — je vstopila ob 8.30 v dvorano in zasedla zatožne klopi, ki so jih morali še dopolniti in so nekateri obtoženci zavzeli mesta zadaj. Z njimi so prišli branilci: dr. Štempihar in dr. Aleš Stanovnik z Jesenic, dr. Celestin in dr. Lulik iz Ljubljane.
Kazenski sodnik-poedinec g. Joža Kokalj je vodil v mnogem poglodu zanimivo razpravo, ki bo mogočo postala tudi načelne važnosti.
Državni tožilec dr. Leon Pompe je vseh 16 obtožencev, ki fungirajo kol delavski zaupniki tovaren KID na Jesenicah, obtožil prestopka po členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožnica navaja, da so Fran Ravnik in njegovi tovariši 30. decembra lani in 10. januarja letos na Jesenicah podpisali letake, s katerimi so iznašali lažne trditve z namero izpostaviti preziranju naredbe oblastev ter z namenom povzročiti nerazpoložen je zoper oblasti. S tem so zakrivili omenjeni prestopek.
V Ljubljani v Blasnikovi tiskarni je bil natiskan letak, ki so ga vsi delavski zaupniki KID po vrsli podpisali. Tiskarna je dala letak v cenzuro, letake pa nato takoj odposlala zaupnikom na Jesenice. Državno tožilstvo je razširjanje letakov prepovedalo in so bili na Jesenicah tudi zaplenjeni po varnostnih organih.
Obtoženci so se na včerajšnji razpravi kratko zagovarjali. Zanikali so krivdo, da bi letake okrog širili. Njim so bili že zaplenjeni na domu, ko so jih prejeli po pošti. Navajali so še drugo okolnosti.
Branilci obtožencev so predlagali, da se zaslišijo mnoge priče, tako agenta Živko in Šlemič ter uradnica Ema Anderwald. Državni tožilec se tem dokazom ni protivil in je zahteval, da se zasliši tudi jeseniški komisariat. Stvar je v bistvu ta, da so obtoženci v letakih javljali sklep seje zaupnikov, s katerim se odlagajo volitve in se njih funkcijska doba podaljša za eno leto. Prišli pa so zaupniki zaradi 5 delavskih zaupnikov, ki so bili razrešeni svojih funkcij, v spor z bansko upravo.
Sodnik je razpravo preložil na nedoločen čas, da se izvedejo novi dokazi. Prva razprava je bila ob 10 končana.
Drugi poraz Budgeja v Zagrebu
Drugi nastop obeli Amerikanccv so Zagrebčani pričakovali z neverjetnim zanimanjem. Že ob prvi igri med Mitičem in Makojem je bilo prisotnih nad 4000 ljudi. Teniško igrišče na .Šalati je bilo vkljub zelo visoki vstopnini, skoraj premajhno.
Oba ameriška igralca, ki sta bila pred odhodom iz Bclgrada še odlikovana in sicer Do-nald Budgc z redom sv. Save 4. razreda, Mako pa z redom sv. Save 5. razreda, sta prišla v Zagreb v družbi obeh zagrebških igralcev Ku-kuijeviča in Punčeca.
V prvi igri med Gene Makojem in Dragom Mitičem je zmagal v dveh setih s 6:4, 6:1. — Občinstvo je bilo z igro domačega igralca Mitiča močno nezadovoljno, ker Mitič ni pokazal nikake borbenosti, tako da je bila igra, ki je trajala vsega komaj 50 minut zelo nezanimiva.
V drugi igri med Punčecem in Budgejem je zmagal naš državni prvak Punčec in sicer v razmerju 3:6, 6:5, 6:1. Punčec se jc razigral šele v drugem setu ter je v drugem in tretjem
setu z odlično igro prisilil svetovnega prvaka, da je moral pred njim kloniti. To je drugi poraz Amcrikancu Donalda Budgeja v teku dvomesečnega gostovanja po najvažnejših teniških središčih Evrope. JDve zmagi, ki sta si jih priborila Kukuljevič v Belgradu in Punčec v Zagrebu sta odjeknili senzacionalno po vsem svetu, S tema dvema zmagama in z zmago v double igri v Belgradu so sc naši teniški igralci postavili v vrsto z vsemi svetovnimi teniškimi igralci. Jugoslovanski teniški šport je danes enakovreden ameriškemu. Po teh zadnjih uspehih naših mušketirjev pa lahko z gotovostjo računamo, da bo Jugoslavija tudi igrala v med-narodnerfi polfinalu ‘za Davisov pokul kot ev-rovpski finalist.
Na to je sledila še igra v dvoje med Ame-nkancema Budgejem in Makojem ter Mitičem in Kukuljevičcm. Igro sta naši igralca izgubila z 8:6, 6:4, 6:2.
Včerajšnje teniško srečanje med Zagrebom in Newvorkom se je torčj končalo z zmago Ncwyorka v razmerju 1:2.
Vremensko poročile »Slovenskega doma«
Tour de France
Osma etapa med Paujem in Kuchonom, ki jc bila dolga 194 km, jc prinesla prvo večje presenečenje v tej etapni dirki. Veriga dirkačev, ki so vseli prejšnjih sedem etap vozili sklenjeno, se_ je močno razklenila. Dirkači, ki so prej vodili, so močno zaostali. Rumeni trak, ki ga ima zmagovalec, jc moral lanski prvak Francoz Leducq predati Belgijcu Vervaecheju. ki je na tej progi včeraj tudi zmagal. Drugi je bil Italijan Bartali, ki je bil dosedaj v celotni oceni komaj osemnajsti in je bil za celih sede mminut za Leducqom.
Waterpoolo tekma med zaslopslvima Češkoslovaške in švedske se je včeraj končala z neodločenim rezultatom 2:2 (1:2).
Češkoslovaški športni klub Plzen jc porazil zastopstvo glavnega mesta Estonije s 3:1 (2:1).
Brzoturnir SK Grafike
Da malo poživi mrtvilo, ki vlada v nogometnem športu, je SI< Grafika razpisal ličen pokaj, ki ga prejme zmagovalec brzoturnirja v nedeljo, 17. t. m. Za pokal se bodo borila prvorazredna moštva, in sicer: SK Reka, SK Svoboda, SK Jadran in prireditelj turnirja, SK Grafika. Ker so vsi klubi v dobri formi, in vlada med njimi večna rivaliteta, bodo tekme napete in zanimive. Kot prva dva nastopita »soseda« Jadran in Reka, nakar sledi srečanje Svobode z Grafiko. Zmagovalca teh dveh tekem pa se sprimeta v odločilni borbi za pokal. Tekme se prično ob pol 9 na igrišču SK Jadrana v Koleziji. Ker je vstopnina minimalna, vabimo vse prijatelje nogometa in simpatizerje omenjenih klubov, da nas obiščejo v nedeljo v Koleziji
Prosvetno društvo sv. Cirila in Metoda, Bežigrad ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 17. julija 1938, ob 8 zvečer na župnijskem dvorišču igro »Pri kapelici«. Vsi vljudno vabljeni. — Odbor.
Kraj	Barometer- j| sko stanje B	Tempera tu ra v C"		Relativna vlaga v % lf	Oblačnost 1 0-10	Veter (smer. jakost)	Pada- vine	
		naj- večja	a , W3 e? Cl n =				m/m	vrsta
Ljubljana	764'5	25-0	13-8	83	0	0	—	_
Maribor	763«	23-4	13-0	80	0	0	—	_
Zagreb	764-7	25-0	18-0	80	7	s,	—	—
Belgrad	762-8	3 )-0	14-0	70	4	0	—	—
Sarajevo	765-1	25-0	12-0	80	6	0		—
Vis	761-2	26-0	18-0	70	4	NW,	—	—
Split	760-4	34-0	22-0	50	5	NEi				
Kumbor	759-6	30-0	21-0	70	6	S,			—
Rab	762-2	28-0	21-0	50	5	s,				
Dubrovnik	759-3	28-0	20-0	50	6	NE,	—	—
\ iemonska napoved. Večinoma jasno in toplo vreme, nagnjenje k nevihtam.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo iz noči do 8.10 megleno in oblačno. Od 8.10 do tl.30 je bilo večinoma jasno, ostali čas dneva pa se je oblačnost močno spreminjala. Ob 20.30 se je zjasnilo in tako ostalo v noč.
Koledar
Petek, 15. julija: Henrik I., kralj.
Sobota, 10. julija: Devica Marija Karnieleka.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c, 62 in mr. Gar-tus, Moste.
VRTNI KONCERT V KAVARNI TABOR V SOBOTO ZVEČER
Igra na prostem. Na splošno željo občinstva ponovi prosvetno društvo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v nedeljo, dne 17. julija 1938 ob 8 zvečer na prostem pri Cerkvi Sv. Krištofa p. Za-kra.jskovo ljudsko igro »Pri kapelici«. Vstopnina za to uprizoritev je znižana, da je omogočeno vsem videti to lepo domačo ljudsko igro. V slučaju slabega vremna pa se igra uprizori v društveni dvorani.
Razstava načrtov za novo meščansko šolo na Viču. Kakor smo že poročali, je te dni prisodilo razsodišče nagmde v natečaju za načrte novega poslopja viško meščanske šole, ki ga je razpisala mestna občina ljubljanska, sedaj so pa vsi ti načrti raztavljeni v II. nadstropju mestnega poglavarstva pred vhodom na galerijo. Meščani so vabljeni, da si zanimivo razstavo ogledajo do ponedeljka.
Razstava mladih jugoslovanskih likovnih umetnikov v Pragi. »Klub slovenskih neodvisnih likovnih umetnikov« v Ljubljani pripravlja s hrvaškimi in srbskimi somišljeniki reprezentativno razstavo moderne jugoslovanske likovne umetnosti v Pragi. Kakor smo zvedeli, si je agilni Klub neodvisnih zagotovil paviljon Jednote vytvarnycli umelcu, ki je med najuglednejšimi razstavnimi prostori v Pragi. Pred razstavo v Pragi pa priredi Klub neodvisnih svojo III. reprezentativno razstavo v Ljubljani.
Mariboru se obeta velika tihotapska afera
Maribor, 14. julija.
Vse tako kaže, da bo v najkrajšem času v Mariboru odkrita velika tihotapska afera, ki bo ena največjih, kar jih je kdaj bilo tu. Maribor, ki v zadnjih letih, kar se tihotapskih afer tiče ni bil na zadnjem mestu v vrsti krajev, kjer bujno cvete tihotapstvo.
Mariborske oblasti so že dolgo časa opazovale nekatere sumljive ljudi, ki so vse do zadnjega živele v skromnih razmerah, kar na mah pa so imeli toliko denarja, da so si mogli kupovali hiše, avtomobile, motorje in slično. Vse to premoženje so seveda iz previdnosti prepisali na otroke. Ta opazovanja so dovedle oblasti do energične akcije. Leteči oddelek štaba mariborske orožniške čele, ki je napravil preiskavo v hiši mesarja Franca Glaserja in pri železničarju Keglu, ki stanuje v G laserjev! hiši. V Keglovem stanovanju so v skriti omari našli dva nahrbtnika s 24 'kg saharina. Glaser taji vsako krivdo, vendar ga Kegl močno obremenjuje ter pravi, da mu je saharin izročil Glaser ta pa da ga je istega dne dobil od nekega znanega tihotapca. Pri Glaserju so našli tudi neko motorno kolo, ki ni njegova last, o katerega izvoru pa Glaser noče dati nikakih ločnih podatkov. Verjetno je, da mu je motorno kolo služilo pri njegovih tihotapskih pohodih. Danes so bile izvršene še druge hišne preiskave, ki bodo spravile na dan mnogo zanimivosti iz mariborskega tihotapskega življenja. Oblasti držijo podrobnosti preiskave zaenkrat šo v tajnosti.
Raznoterosti iz dnevne kronike
Huda nesreča v Kranju
Tovarna »Ika« v Kranju jc začela letošnjo spomlad graditi ob cesti proti Golniku Večje tovarniško poslopje. Tu jo bil zaposlen tudi tesar Ločniškar Anton, doma iz Vodic. Včeraj popoldne je omenjeni Ločniškar opravljal na že dovršeni stavbi svoj tesarski posel, pa je pri tem delu padel s koze in si prebil lobanjo. Ponesrečenca so po nasvetu zdravnika g. dr. Vrbnjaka takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Dnevni kronist zaznamuje zadnje dni hude avtomobilske in druge nesreče. Žapisati je prisiljen, da je bilo v 14 dneh izvršenih do 20 tatvin koles v mestu in na deželi v vrednosti okoli 15.000 din. Veliki vlomilci so odšli na letovanje, žeparji se sukajo po letoviščih ob morju. Mali tatovi pa so. po mestu v akciji. Kradejo zlasti podstrešne srake, ker vedo, da so boljše stranke odšle na počitnice.
Ljubljanska bolnišnica jc do davi sprejela letos že 17.211 bolnikov. Lani vse leto jih jc bilo sprejetih 30.985.
Se zasledovani raibolniki
Zloglasni člani Pintaričeve razbojniške tolpe še niso vsi pod ključem. Varnostne oblasti so izdale tiralice še proti trem razbojnikom. Banovina sama je razpisala 3000 din nagrade onemu, ki pripomore do izsleditve rajbojnika Josipa Kodra. Ta se klati okrog pod tujim imenom Hojnik in ima vojaško legitimacijo. Koder Josip je rojen 11. marca 1909 v Hinjah, okraj Novo mesto, pristojen je v Maribor. Zasledujejo ga zaradi več vlomov in razbojništev. Koder je visok 174 centimetrov, vitke postave, kostanjevih las, zagorel in redkih zob. Kakor poroča orožniška postaja pri Sveti Barbari, pride v poštev pri Pintaričevih razbojništvih tudi Valentin Grilc, rojen 11. februarja 1906 v Svetem Ivanu na Madžarskem, pristojen v Senovo, okraj Brežice, visok 171 cm, sivih oči, kostanjevih las, zdravih zob. Zasledovan je dalje v Ritoznoju pri Slov. Bistrici 22. novembra 1899. rojeni delavec Fran Črepinko, tudi pajdaš Pintaričeve družbe.
Samomor pod tovornim avtom
Pasanle jc včeraj okoli 14,45 močno razburil na Bleiweisovi cesti prizor, kakršnega kronika že kmalu ni zapisala. Pod tovorni avto, ki je vozil z Viča po Blciweisovi cesti opeko tovarne »Opeka«, je skočil pri muzeju mlad človek. Avto je šel čez njega, tako da so mu kolesa zmečkala glavo. Samomorilec je ostal še pri življenju in so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Policijski organi 60 pozneje ugotovili, da je bilo to 27 letni študent agronomije Mate Radonič, stanujoč v Zagrebu, doma iz Pletcrnice pri Slavonski Požegi. Radonič je prejšnji dan prispel iz Zagreba v Ljubljano in se ni nikjer vpisal. Najbrže je vso noč .taval okrog in je včeraj končal svoje življenie na nenavaden način. Vzrok samomora ni znan.
• ■
,«<
'
v:	..Š
r ■; i
preuredil, pozneje pa opustil. Vivat pa ni bil epe-kulant-dobičkar, ampak pravi obrtnik, in je zgodovina slovečega pohorskega steklarstva z njegovim imenom najbolj povezana. Prej imenovan njegov obrat ob Sp. Lobnici, ki je še danes viden v razvalinah, je obstojal okrog 60 let ter je veljal za pravo čudo v objemu pohorskih gozdov. Opustil ga je falski grof Zabeo L 1893,- ker baje ni do-našal večjega dobička.
Nekdaj cvetoča obrt, ki je ni več
Sloves pohorskega steklarstva je segal daleč preko meja
Slov. Konjice, 11. julija.
Marsikdo, ki se danes kot izletnik sprehaja po Pohorju, se no spominja več biserov, ki so jih Se pred dobrimi petdesetimi leti hranili med šumečimi pohorskimi gozdovi. Sploh je še veliko ljudi, ki ne vedo, da je na pohorskih planinah in njihovem vznožju nekdaj cvetela domača obrt, ki ni bila slavna samo v tedanji Avstro-Ogrski, ampak je nje glas segal daleč preko državnih meja. To so pohorske steklarne in pohorko steklarstvo. Če ne bi bilo propadlo, bi naše Pohorje še danes mogoče bolj slovelo.
Steklarstvo — »glažute"
Da se je steklarstvo v 17., 18. in 19. stoletju na pohorskih pobočjih tako zelo razvilo, saj je nekaj steklarn bilo tudi prav pod grebeni, je bila vzrok velika množina kremijaka, kisa, bukovega lesa in obilica vodovja. Tujci, pa tudi pozneje domačini, so pričeli ta prirodna bogastva izrabljati ter so kmalu po ustanovitvi prve »glažute« ob koncu 17. stoletja razvili živahno gradbeno delavnost, ki se je vedno bolj stopnjevala. Skupno je bilo na Pohorju 11 glažut in sicer na severni strani osem in to ob Lobnici, Radoljni, Lamprehčici, pod Sv. Arehom in ob strugi Velke, kjer jih je bilo več, dočim so obratovale na južni strani tri: v Oplotnici, Rakovcu in ob Gornji Mislinji. One na severu so bile značilnejše ter so skupno obratovale dolje časa kot južne, to pa radi lega, ker so bile v podjetnejših in razumnejših rokah.
Zanimivo je, da so so lastniki nekaterih »glažut« zelo naglo menjavali, čeprav je steklarstvo tedaj nudilo lepe dohodke.' Lastnikom je namreč šlo največ za dobiček. Ko je pospravil preračunano vsoto, je obrat prodal; naslednik pa je ubral isto pot. Zalo bo pravilna trditev, da je steklarstvo izmaličil pohlep po bogastvu. To je v prvi vrsti krivo, da je ta obrt obstojala na Pohorju komaj dobrih -Ive sto iat. čeprav je imela jamstva za obstoj. Res so se pozneje pričale ustanavljati steklarne tudi v deželah, kamor se je izvažalo prej blago iz teh »glažute: Italijo, Egipt, Grčijo in celo v Ameriko, s čimer je bilo naše steklarstvo občutno prizadeto. Saj je bilo tudi ob njihovem propadu proti koncu 19. stoletja prirodno bogastvo Pohorju še velikansko, delovni pogoji delavstva oa sploh niso obratov slabili.
Lastniki steklarn
so bili Slovenci, Nemci in Čehi. Najbolj urejen in obenem najbolj cvetoč obrat je imel ob Spodnji Lobnici v Dravski dolini Benedikt Vivat iz Ruš pri Mariboru, ki je imel v posesti tudi več steklarn na severnem pohorskem pobočju, katere je kupil,
dovina vi m gov obrat razvalinah, pravo čudo ga je falski naša! večjegi
na onustil. Vivat pa ni bil epe-obrtnik, in je zgo-steklarstva z njego-Prej imenovan nje-ki je še danes viden v
Že samo število steklarn nam govori, kako je škoda, da so propadle. V njih so izdelovali
vse vrste steklenih posod in orodja
od najpreprostejše do najumetnejšo izdelave, razno in brezbarvno. Kako so v svetu to »pohorsko obrt« cenili, nam potrjuje dejstvo, da je pred sto leti sam tedanji egiptovski podkralj poslal nekega mladeniča v Vivatovo »glažuto«, da bi se izučil steklarstva. Če se ga je ali ne, pa ni znano.
Kakšne pa so bile pohorske »glažute«? Nizka, iz kamenja, opeke in lesa zgrajena poslopja e preprostimi okni, par pečmi za taljenje železa kremenjaka, hladilnico, brusnico ter iz drugih delavskih prostorov. S časom vred so tudi golovo orodje in prostore zboljšali. Vivatova glažuta ob Sp. Lobnici pa je bila lepo urejena. Nekdaj so kurili v pečeh z drvihi, pozneje pa že s premogom. Da je bilo obratovanje pohorskih steklarn res živahno, nam priča tudi veliko število delavstva, seveda od prvega »glažutarja« do poslednjega drvarja, ki je delal za steklarno. Bilo jih je od 150 do 250. Zaposleni pa niso bili samo domačini, ampak ludi Nemci in Italijani, baje tudi Turkov ni manjkalo.
Kako so flglažutarji" živeli
Čisto naravno je, da so pohorski »glažularjk živeli zelo primitivno. Njihovo življenje je potekalo približno tako, kot drvarjem in oglarjem. Vedno v delu. Pri gospodarju je dobil »glažutar« vse, denarja pa je malokdaj kaj videl. Urejenega delovnega razmerja seveda ni bilo. Ker pa so pogostokrat živeli v glažutarskem naselju delavci, žene in mladina skupno, je prišlo pogosto do prepirov, pretepov in tudi ubojev. Ljudje različnih narodnosti se pač niso v vsem strinjali. Pa tudi v drugih ozirih ni bilo bogve kako vzorno, ker se v teh zakotnih naseljih tedaj ni kdo ni posebno brigal za razvoj socialnega, moralnega ter kulturnega stanja, ki ni moglo biti na višji stopnji. Delavci eo namreč z družinami vred stanovali v naselju okrog steklarne — kočah, ki so spadale h »glažuti«. Mladina je bila sploh slabo vzgojena, ker delovni čas z drugimi okoliščinami vred ni dovoljeval posvetiti se družini.
V steklarnah pod Sv. Arehom in v Rakovcu so ustanovili najprej nedeljsko, potem pa redno šolo, kjer so številne otroke »glažutarjev« poučevali v nemškem jeziku. Učitelje je vzdrževala steklarna. Baje je imela steklarna pod Sv. Arehom tudi lastno leseno cerkvico, vendar pa cerkvena opravila »glažutarjem« niso mogla prinesti večje koristi, ker je bilo njihovo življenje preveč navezano na delavnice .Ostali čas pa so porabili bolj za »razvedrilo«. Ob prenehanju »glažut« pa so njihove roke prijele največ za sekiro, mnogi pa so šli za svojim poslom v steklarne drugih dežela.
Pohorsko steklarstvo je radi svojega visokega razvoja tvorijo svetlo točko v zgodovini slovenskega obrtništva, in moramo storiti vse, da ne bo zapadlo
Takšno je japonsko zmagoslavje nad kitajskimi mesti...
Rokoborba na konjih, kakršno so zadnjič vprizorili konjeniki londonske policije in kraljevo garde.
Pšenični klas s 70 zrni
General Montagna prejšnji poveljnik bataljona črnih srajc, je naredil uspel poskus v Italiji 7, afriško pšenico, ki jo je zasejal na svojem posestvu v okolici Pavie. Preteklo leto je zasejal gotovo količino abesinske pšenice, katere plod je letos posejal na novo. Ugotovil je, da ta pšenica kaže izjemne posebnosti. Posebno je odporna proti raznim boleznim, ki sc pojavljajo na žitu. Njen klas je zelo velik in ima do 70 zrn, to je približno dvakrat toliko kot navaden pšenični klas. General Montagna bo s temi svojimi poskusi nadaljeval še v večjem obsegu.	1
Sele pred sodnijo sta zvedela, da sta dvojčka
Pred budimpeštanakim sodiščem so zadnjič imeli res svojevrsten primer. Ta posebnost ni_ bila v kaznivem' dejanju samem, ki ga je obtoženec zagrešil, saj je bil dbtožen le soudeležbe pri pretepih. In takšnih razprav je menda vsepovsod dovolj. Nekaj posebnega je bil le obtoženec Jakov Farkaš. Ob uri, ko je bila napovedana razprava zaradi omenjenega pretepa, sta se 110 zatožni klopi pojavila mesto enega, kar dva obtoženca. Oba se pišeta Farkaš in obema je bilo ime Jakov. Tudi rojena sta bila istega dne. Šele pri tej razpravi so ugotovili, da sta Farkaša dvojčka, ki so jih pred 35 leti izročili nekemu otroškemu zavetišču v oskrbo. Ko sta dorasla, sta šla vsak svojo pot in vse dozdaj nista vedela drug za drugega. Nobeden njiju tudi ni vedel, da je bil rojen kot eden od dvojčkov.
Programi Radio Ljubljana
Petek, 15. julija: 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 32.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Akademski ptv. kvintet — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Karakter in čast (Koča Radovanovič, Bed) — 19.50 Deset minat za planince — 20 Musorgski — Rimski Kor-sakov: Porzijski ples iz op. Ilovanščina (iond. sinf. ork. - ploMe) — 20.10 Zenska nra: Navodila m konsnr-viranjo sadja in zelenjave (ga. Simončiči — 20.30 Prenos promenadnega koncerta iz Rog. Slatine — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleško plošče.
Drugi programi
Petek, 15. julija: Belgrad: 21 Konc. Rad. ork., 22.20 Recitacijo — Zagreb: 20 Vok. kouc., 20.30 Koncert damskega vok. kvarteta, 21 Chopinove skladbe, 21.30 Koncert zbora, 22.20 Pio«, gl. — Varšava: 19 čelistični kouc., 19.30 Zab. kone. Iz Katovic 22 Glasim od }Iaydna do'Ravela — Prag a: 19.25 Konc. salonskega ork., 20.30 Kone. za viollnj '111 orglč, 20.50 Dvorakove večerne pesmi, 21.05 Konc. čoške filharmonije — Sofija: 19,00 Klav. kone. (g. Ikonomova), 19.45 Verdi: Traviata (opora), med dojanjl poročila, 22 Simf. kone. — Budimpešta: 20.35 Ploščo: 21.45 Kvartet, 23.10 Cig. ork. - Milan: 21 Pestra gl.. 21.30 Simf. kone. (prenos iz Makseneijeve baziliko v Rimu). Po koncertu ples. gl. — Rim; 21 A. Cuscina: Gospa v črnem, opereta, 23.15 Ples. gl. — Dunaj: 21.10 Simf. kone., 22.30 Plos. in zab. gl., 24 Nočna gl. — Niirnberg: 19.15 Večerni kone. — Koln: 20.10 Zdraviliški koncert.
Svetovni kongres brivcev v Kolnu
Med najraznovrstnejšimi svetovnimi kongresi bo prišel na vrsto v jeseni ludi svetovni kongres brivcev, ki bo od 2. do 9. oktobra v Kolnu. Poročajo, da bodo ob tej priliki tudi tekme brivcev za svetovno prvenstvo. Prvak bo postal oni, ki bo v najhitrejšem času in najlepše obril, seveda najbrž ne živega človeka, pač pa model. Poleg tega bodo tekmovali med seboj tudi brivski vajenci, najprej nemški, zatem iz vseh ouih držav, ki se bodo kongresa udeležile. V istih dneh bo v Kolnu tudi druga razstava brivske kosmetične tehnike. Posebno Nemci pravijo, da je Koln najpripravnejše mesto za takšno razstavo, saj je tu doma svetovno znana kolinska voda. Te vode so izvozili v tuji svet v zadnjih letih 300.000 litrov. Nemška kosme-tična industrija zavzema med vsemi vodilno mesto. Pudra in šminke so Umsko leto Nemci prodali drugam 19.500 centov in so zanje dobili skoraj štiri milijone nemških mark. Letošnjemu jesenskemu kongresu brivcev v Kolnu pripisujejo Nemci silno veliko važnost, saj računajo, da se ga bo udeležilo najmanj 10.000 brivcev iz Nemčije, poleg tega pa tudi ogromno število drugih iz 27 raznih držav.
Nadzornik s Severnega ledenega morja.
Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«!
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
V tem nevarnem ravnovesju je vršela usoda še nerojenega. To ravnovesje je bilo zdaj že tako ogroženo, da se je markiz do bežnega odmora v Avignonu odločil samo za to, ker je hotel, da naj se skledici na tehtnici pravičnosti mirno izmerita. Priznati je bilo treba, da je ukrenil že vse, kar se je le dalo, da bi se bila tehtnica nagnila v smer, ki bi bila prijetna zanj in da bi bil otrok prišel mrtev na svet. Dal je voziti težko kočijo po vseh vratolomnih gorskih prelazih, ki jih je le mogel najti. Toda uspeh ni odgovarjal njegovemu pričakovanju. Za zdaj se je zdelo, da bo Maria prej izgubila razum kakor otroka.
Tega se je ustrašil. Zmešna žena — to ni bilo po njegovem načrtu.
Zato je bil izdaten odmor mujno potreben.
V strašen telesni napor, ki ga je zahtevalo potovanje po gorovju, je Mario z vsem tistim, kar je pretrpela prej, spravil v otopelo stanje, v katerem je njen razum za nekaj časa docela prenehal z delom. Prav s tem pa je dobila dovolj počitka, da bi prestala boj. V svoji veliki samoti, kjer je v redu in nadvse nežno skrbela zanjo samo Lucia, je polagoma spet dobila oblast nad svojimi očmi.
Spomin se ji je vračal. Hkratu z njim je prihajala tudi moč, da bo prenesla vse, kar jo je čakalo. Poinila je drznost iz velikega trpljenja. Ko je sedela v kočiji in čutila, kako se giblje otročiček, je sklenila, da se bo z vso svojo močjo, z odločnostjo in v najhujši šili tudi z življenjem uprla tudi volji, ki bi hotela zapovedovati nad njenim telesom in njeno dušo.
Iz črne torbe je spet vzela podobico Device. Postavila jo je predse in jo gledala v tihi molitvi, dolgo, vse neštete popoldanske ure.
Don Luis pa se je medtem poglobil v nalogo, da bi z mestnim guvernerjem, velikim ljubiteljem šaha, sestavil partijo za mat v petih potezah.
Na zunanjosti svoje kočije in pri upregi je naročil razne spremembe, ki so vse imele svoj temni pomen. Kočijo so popleskali s smolno črno barvo. Z vrat so sneli lilije, vojvoda Orleanskega in jih nadomestili s praznim grbom. Razen tega je kočija dobila močnejše osi in kolesa s širšimi peski.
Pasovi za lakaja so izginili, peresje so ojačili in obesili kočijo samo na verige. Če bi bil voz imel na oknih še omrežje, potem bi bil na zunaj natančno podoben kočijam, v katerih so vlačili nesrečne žrtve ovaduških pisem od trdnjave do trdnjave. Nihče ne bi bil v vozilu prepoznal lične vprege, ki je v maju zapustila Versailles,
Markiz je obdržal od spremstva samo mačjega kočijaža, ki je s skrivnim zlobnim veseljem vodil mezge.
Razgovori Dona Luisa niso veljali samo nauku o igranju šaha.
Konec oktobra je marseisko pristanišče zapustila fregata »Her-mione«. Vozila je čete za indijske kolonije. Na krovu sta bila tudi oba bivša lakaja, ki sta nepričakovano zamenjala livrejo markiza de Vincitata z uniformo francoskega kralja. Štorije, ki bi jih morda pripovedovala o svojem bivšem gospodarju, bi domačinom v Mala-baru težko prizadevale kaj preglavic.
Dnevi so se že vidno skrajšali, ko je kočila s štirimi potniki krenila proti Alpam.
Če bi bil človek lahko z velike višine zasledoval pot voza po gostem omrežju malih gorskih cesta, bi bil gospodarja te vprege imel gotovo za slaboumnega, če ne za do kraja zmešanega. Tedne in tedne dolgo je kočija vozila sem ter tja, naprej in nazaj, ’ iskala najbolj neverjetnih stranskih steza, delala dolge ovinke in izlete ter se za kratko ustavljala samo na najsamotnejših in najoddaljenejših krajih. Polagom pa je po tem nesmiselnem križem kražem prihajala vse bliže do najvišjih vrhov obmorskih Alp, katerim se je na videz hotela ogniti.
»Razvoj dogodkov«, do katerega je hotel Don Luis s tem »privesti« vso stvar, pa ni hotel nastopiti.
Močno je sicer suval s pestjo v skodelo na tehtnici pravice, toda na pot mu je stopila nepričakovana naravna odpornost, ki se je izražala v vzdržljivosti njegove žene.
Že se je nagibal december h koncu. Kmalu po novem letu je markiz že imel posla v Italiji. Postanek v Avignonu je trajal predolgo.
Zato mu ni preostajalo drugega, kakor da je zapovedal, naj po najboljših cestah peljejo naravnost čez Alpe.
Spet se je kočija dvignila med oblake. Toda to pot je šla po cesti, katero jo zgradila prastara cestarska umetnost.
Počasna, nepretrgana vožnja je v začetku klancev Mariji prinesla tako neobčutljivost za bolečine, kakršne že dolgo ni poznala. Naslanjala se je Lucii na ramo in gledala skozi okno. Doli v dolinah je videla, kako v soncu dremljejo lepe vasi.
Sama zase je čisto pozabila, kje je. Tudi vse, kar se je zgodilo, je ležalo daleč za njo. Mož nasproti nje se ji je zdel kakor tujec. Kako lepo suknjo je nosil! Rada bi bila dobila od dolgih čipk, ki so mu padale čez roke, kaj blaga za svoje punčke.
Njeno trudno telo je plavalo kakor na oblakih.
Kar na lepem je dejala:
»Grazie, signorel«
Iz njenega smehljaja se je zdelo, da udarja še enkrat vsa nekdanja žareča lepota, kakor iz rože, ki je na novo oživela.
»Lepo se zahvaljujem, da me peljete domov.«
Poteze na obrazu so ji spet umrle.	Zgrudila se	je	nazaj	in	kakor
uvela ležala Luciji v naročju.
Markiz pa je bil v svojem nepreglednem bistvu tako omejen, da je nekaj časa menil, da govori z njim zasmeliljivo.
Nižavsko poletje je zdaj ležalo daleč za njimi. Čez visoki prelaz, proti kateremu so počasi plezali, so udarjali decembrski viharji z belimi vrtinčastimi metlami. Toča je z mrzlimi prsti udarjala po njih in bobnala na šipe.
Visoko nad njimi je na skalnem	pomolu, do	katerega	se	je	s
težavo vila pot, ležala majcena gorska vas.
Tudi v kočiji sami je bil hud	mraz. Bili	so trenutki,	ko je	Don
Luis obžaloval svojo drznost. Bilo	je polno vzgledov, da	so se	pot-
niki upali ob tem letnem času po tem potu v gorovje, pa so šli žalostno po zlu.
Presledki, ko je Maria padala v glasno krčevito vpitje, so postajali vse redkejši. Oči je iinela zaprte, zdelo se je, da ničesar ne sliši. Ker je bilo vedno bolj mraz, je Lucia zavila bolno gospo še v svoj plašč. Markiz je izstopil in šel peš.
...	nlu	ie	šl°	sam0	7'a	to>	ali	bodo še prišli do vasi na
višini ali ne. Zdelo se je, da celo mezgi	razumejo za kaj	gre.
Vlekli so z obupanim naporom.
Pri odsevu zadnjega temnega somraka so vozili skozi razdrapano skalovito pokrajino, prave pravcate vice. Don Luis se je tresel od mraza in spet stopil v kočijo.
Maria je zdaj stokala brez prenehanja. Od zunaj je odgovarjal vihar s čudnimi glasovi.
Kočija se je počasi kopala okrog mogočnega skalnega previsa na nov klanec. Prikazale so se luči vasi.
Uro pozneje so bili nazadnje vendarle tam. Zapeljali so v vas v globoki temi in med ledenim viharjem. Tisoč čevljev nad njimi, na vrhu prelaza je divjal jug.
Sancliovo glasno kričanje in zamolklo trkanje markizove palice je nazadnje doseglo, da so jim po dolgem prerekanju zle volje odprli vrata v največjo hišo.
Odnesli so Mario v hišo in jo položili na posteljo v notranji sobi, votlinastem prostoru, ki je imel za zadnjo steno živo skalo. Skozi steno je udarjalo mukanje in prežvekovanje goveda v hlevu, kjer je Sancho iskal prostor za mezge.
Zunaj so švigale po viharju svetiljke in ženske so tekale skupaj. Po vasi so namreč govorili, da so dospeli v vas potniki po hudiii nevarnoslih.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica fi
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. čcč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košičnk	.......