63LEPOSLOVJE
Če želimo okusiti "najdražjo obaro v zgodovini", moramo svetopisemsko pripoved najprej, lačni ali ne, umestiti v kontekst Svetega pisma. Zgodba o 
Ezavu in Jakobu se nahaja v Pentatevhu, v Prvi Mojzesovi knjigi. Po genezi ali 
nastanku neba in zemlje in prvega človeka, svetopisemski avtor z eliminiranjem 
"nepotrebnih" oseb – ko je bil Izak rojen, je Abraham po Sarinem navodilu Izmaela 
in njegovo mater preprosto nagnal – bralca privede do začetkov izraelskega 
naroda, kjer "zavohamo" Jakobovo obaro (1 Mz 25, 29–34). Konflikt med Jakobom 
in Ezavom je sui generis, lastne vrste, saj izvira iz embrionalnega stanja, ko sta se 
dvojčka med seboj pehala že pred rojstvom. Rivalstvo med dvojčkoma svoj epilog 
doživi v znani prigodi "najdražje obare v zgodovini". V prigodi Jakob "eliminira" 
svojega le za nekaj sap starejšega brata Ezava – s prevaro. Ob tem moramo biti 
pozorni na dejstvo, da pripoved ni biografski popis dogodka. Pripoved, kakor vse 
ostale, ki govorijo o zgodovini očakov, je nastala na podlagi ustnega izročila, ki se 
je dolga stoletja prenašalo in ohranjalo funkcijo "stika s predniki". Potomci so v 
teh pripovedih iskali svojo lastno identiteto, ne pa zgodovinskih podatkov. Pripo-
ved o očakih najverjetneje odseva (stoletja) dolge procese naseljevanja zahodnose-
mitskih nomadskih plemen v različne predele civiliziranega plodnega polmeseca, 
čas Jakoba in Ezava pa lahko umestimo v čas slavne vladavine zakonodajalca in 
kralja v Babiloniji, Hamurabija (18. stol. pr. Kr.). Bolj kot o faktični razdrobljenosti 
pripovedujejo o zgodovinskem procesu, kako se je izraelski rod, sprva kot nomad-
sko pleme, vraščal v okoliško družbo in socialne strukture. Zato je morda pravilno, 
da zgodovinski okus Jakobove obare razumemo bolj kot (okusno) teološko 
razmišljanje o zgodovini, kakor natančne biografske in kulinarične podatke.
Samo SkRalovnik
Najdražja obara v zgodovini