Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša* Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Stev. 152. V Ljubljani, v sredo, 8. julija 1891. Letnilc XIX. Državni zbor. Z Dunaj a, 7. julija. Budgetna razprava. (Sedemnajsti in osemnajsti dan.) Devet ur je trajala včerajšnja seja, ne da bi bil rešen proračun finančnega ministerstva. Prvi je govoril poročevalec o centralu poljski poslanec Kozi o vski, ki je poudarjal, da se finančni uradniki ne smejo postavljati na enostransko stališče, ampak na stališče prave pravičnosti, ter ue samo državne koristi imeti pred očmi, ampak tudi koristi davkoplačevalcev. Gledč valute priporoča največjo varnost in previdnost, ter podpira svčte iu nasvete poslanca Suessa. Pri glasovanju obveljajo vsi v proračun sprejeti zneski, kakor tudi resolucije, katere vladi priporočajo : 1. vravnavo direktnih davkov z ozirom na zlajšanje zemljiškega, hišnega in obrtnega davka; 2. sostavo vseh deželnih priklad v raznih kronovinah; 3. predložitev zakonskega načrta gledč na temeljito prem,embo zakona o pristojbinskih prestopkih in davčnih eksekucijah; 4. manj obširno in prosteje poslovanje pri davčnih uradin; in 5. preustrojo davčnih uradov. Sledila je sedaj razprava o direktuih davkih, pri kateri je tirolski konservativni poslanec dr. S c h o r]n obširno razpravljal zemljiške zadeve na Tirolskem, ki so se po zadnji vravnavi zemljiškega davka zelo shujšale, ter priporočal vladi, da naj v prvi vrsti gleda na znižanje zemljiškega in hišno-razrednega davka. Levičarski poslanec dr. Heilsberg šibal je za njim finančne uradnike, ki pregoreče služijo fiskusovim namenom in so s svojim trdim postopanjem proti produktivnim zadrugam mnogo teh prekoristnih društev pripravili, da so se morale po kratkem obstanku zopet razrešiti. Celo dunajska občina zaradi previsocega obdačenja ne more shajati s svojimi Mitnicami, in ravno to je tudi največja opovira, da vojaštvo živeža in sena ne more naravnost od kmetov kupovati. Tako ravnanje je kratkovidno in zadržuje razvoj narodnega gospodarstva. Rigler je tožil, da so kmetijstvo in mali obrtniki v nevarnosti in da to deloma prihaja tudi od pretežkih davčnih bremen. Zato priporoča, da naj vlada prej ko mogoče vpelje progresivni pribodnincki davek. Češki poslanec Hech v češkem jeziku govori o slabem stanju kmečkega prebivalstva, Špindler pa se pritožuje o trdosrčnem pobiranju davkov. Troški za davčne eksekucije dostikrat presegajo davčni dolg sam. Županom naj bi se torej pripo-znala pravica razsojevati, kdo brez lastnega zadol-ženja ni mogel pravočasno plačati davka, in dotični bi se ne smeli eksekvirati. V mestih pa za obrtnike velika1 nevarnost tiči v tem, da cenitev njihovega zaslužka presojajo ljudje, ki niso strokovnjaki. Konečno v tem smislu nasvetuje resolucijo, ki se izroči budgetnemu odseku. Zadnjo besedo je imel poročevalec dr. Kaizl, ki je zlasti priporočal resolucijo, naj se vlada pri vravnavi pridobitnega davka drži načela, po katerem se pridobitni davek ne sme nakladati obrtnikom, ki nimajo nobenega, ali pa ne več kakor enega pomočnika ali učenca. Pri davku od vina, mošta in špirita hudoval se je Polzhofer čez one, ki brez pravice prodajajo take pijače, ter je priporočal vladi, naj strogo kaznuje take ljudi; baron Spens pa je tožil, da vlada dozdaj še ni odpravila nedostatkov, ki se kažejo pri indirektnih davkih, ter pričakuje, da morda novi finančni minister to stori in zbornici predloži potrebne načrte. Nižjeavstrijski poslanec Fflrn-kranz je razpravljal vžitninski davek od vina in mošta ter zahteval, da naj se zniža, pa tudi drugače pobira, kakor dozdaj. Neprimerno je, t najem ga dajati privatnim osebam; minister naj posluša želje davkoplačevalcev in raznih društev ter naj spremeni dosedanje pobiranje. Govoril je tudi o po-narejevanju vina in tožil, da vlada dotičnega zakona ne izvršuje dovolj strogo. Konečno je predlagal resolucijo, v kateri priporoča strogeje izvrševanje zakona z dne 30. marca 1883 in znižanje vžitnin-skega davka od vina in mošta. Jako dolgo, čez dve uri, je govoril češki poslanec Čestomir Lan g o davku na žgane opojne pijače in o vžitnini od piva. Gledč prvega ni zahteval znižanja, ampak pravične razdelitve, ob enem pa je priporočal, naj se odpravi posebni zakon o prestopkih pri plačevanju takih davkov in naj se primerne kazenske določbe postavijo v splošni kazenski zakon. Gledč piva je tožil, da vlada premalo podpira izva-ževanje avstrijskega piva. Tudi želi večjo podporo za pivarniško šolo v Pragi in zuižanje vžitnine, kar ne bi koristilo samo pivarnarjem, ampak tudi kmetom, ki pridelujejo ječmen in hmelj. Tudi poročevalec Menger je govoril zoper povikšanje vžitnine na pivo in vino, zlasti sedaj, ko vinoreji prete tako velike nevarnosti. Potem obveljajo nasvetovani zneski in resolucije. Obširna razprava je bila tudi o soli za živino. Baron Suttner je v par stavkih poudarjal, da kmet potrebuje po ceni soli za živino, poslanec Ignacij Lan g je razpravljal korist soli za kmetijstvo, dr. Straszevvski pa je dokazoval, da se dajo državne koristi prav lahko združiti s koristmi davkoplačevalcev. Cena soli je previsoka, pridelovanje soli pa ni takšno, kakoršno bi moralo biti. Če vlada vpelje sol za živino, bodo se dohodki za sol zdatno pomnožili. Konečno v tem smislu priporoča resolucijo, katera se izroči budgetnemu odseku. Dohodki in stroški za sol se potem potrdijo. V današnji seji je poročal poslanec Šuklje o t abaku. Poslanec Kraus vpraša, ali se bodo dohodki v resnici povikšali, kakor sodita vlada in budgetni odsek. Smodčič se pač veliko proda in pokadi, ali to je le zaprava, ker silno hitre pogorč in so tudi v zdravstvenem oziru škodljive ; kub se veliko manj pokadi kakor prej. Uprava je gotovo hvalevredna, ali pazniki so jako na slabem, zato v resoluciji priporoča zboljšanje njihovega stanja. Minister Steinbach je odgovarjal, da ga priznanje dobre uprave veseli in da si vodja prizadeva pospeševati kadenje kub. Dohodki so v primeri s prejšnjimi ugodnejši, ker se je zdatno pomnožila zaloga tabaka. Za paznike se bode skrbelo, ker jih mislijo nastavljati definitivno in jim pripoznati značaj državnih uradnikov. Minister je pri tej priliki govoril tudi o kaznih zoper nje, ki se pregreše zoper dotične določbe, rekši, da bi imelo v začetku slabe posledice, ko bi po splošnem kazenskem zakonu kaznovali človeka, ki nekaj tujih smodk, ali žensko, ki obleko iz tuje dežele prinese čez mejo. Tudi odločno oporeka proti natolcevanju poslanca Špindlerja, da bi finančne gospodske v tem oziru ravnale pristransko in kaznovale samo navadne ljudi, visoke gospode pa ne, ravno tako natolcevanju poslanca Heilsberga, da gospodske brezusmiljeno ravnajo s strankami. Tudi naznanja, da bode vlada ljudem kolikor mogoče polajšala plačevanje davkov. Poljski poslanec Wielowiejski govori o dohodkih od tabaka in mdni, da bi se dalo pri izdelovanju morda še kaj prihraniti in tako povikšati čisti dohodek, ki znaša 53 milijonov goldinarjev. Tudi priporoča, da naj se tabak južnim Tirolcem bolje plačuje. Poslanec Bon da pa predlaga, da naj se tudi na Dalmacijo raztegne resolucija, ki vladi priporoča posebno skrb za setev tabaka v Galiciji in Bukovini. Pri loteriji govori po stari navadi poslanec Soser in omenja, koliko ljudi je vsled loterije nesrečnih postalo v letošnjem letu. Kazenski zakon prepoveduje igre na srečo, torej bi moral justični minister kaznovati finančnega ministra. Konečno osemindvajseti pot poživlja vlado, da naj odpravi malo loterijo, ali vsaj skrči število loterijskih nabi-ralnic in davek pomnoži od 15 na 20 odstotkov. Iz daljše obravnave samo še omenjam, da je bilo finančno ministerstvo danes dovršeno in da se je pričela razprava o novi pogodbi z Llojdom, ki bode v splošnji razpravi komaj danes dovršena. Pred sklepom včerajšnje seje je prišlo v razpravo nekaj samostalnih predlogov glede podpore nekaterih po uimah poškodovanih okrajev. Sprejeta je bila resolucija, ki vladi naroča škodo preiskovati in od državnega zbora zahtevati potrebnih denarjev. Nedolžno obsojen. Po nedavno sprejetem predlogu poslanca Kuenburga poročal je včeraj grof Kovnic v imenu peticijskega odseka o prošnji nekega Petra P a b s t a iz Gusena na Gorenjem Avstrijskem, ki je bil I. 1888. na dvanajst let težke ječe obsojen, češ, da je kradel bažante in svojemu sosedu zažgal njegovo hišo. Tudi je bil obsojen, sosedu povrniti škodo, in ker denarja ni imel, prodali so mu njegovo posestvo za 1458 gld. Edina priča, na katero se je opirala ta huda obsodba, je bil neki Karol Bratwie8er. Mož je sedel od 14. maja 1888 do 26. oktobra 1890 po nedolžnem v ječi, in ni prišel samo ob svoje premoženje, ampak tudi ob svoje zdravje. Še-le avgusta meseca 1. 1890. se je pokazalo, da je bil mož po nedolžnem obsojen in daje Karol B r a t w i e s e r božjasten človek, k i d r u g i m p o d ti k a, k a r s a m dela, ali kar se tudi izmišljuje. Sodnija je vsled tega pričela novo preiskavo, pri kateri je Karol Bratvvieser obstal, da je bil Pabst po nedolžnem obsojen, in da je on sam kriv omenjenih hudodelstev. Pabst je bil takoj izpuščen iz ječe ter se je obrnil s prošnjo do državnega zbora, da bi mu naklonil primerno odškodovanje za zgubljeno premoženje in za nedolžno prestano kazen. Po nasvčtu poročevalca grofa Kovnica izročila Be je prošnja vladi s pristavkom, da naj jo uvažuje in prosilcu povrne vso škodo. Boser iu Pernerstorfer sta temu predlogu še dostavila, da naj vlada še pred sklepom sedanjega zasedanja zbornici poroča, kako je rešila to prošnjo. Interpelacije. Slovenski poslanec dr. Gregorec sprožil je danes interpelacijo do ministra notranjih zadev zastran razpisanih volitev za okrajni zastop ptujski. Te se imajo vršiti že 16., 18., 21. in 23. t. m., čeravno vloženi prizivi zoper razdelitev števila za- stopnikov niso rešeni. Do sedaj štel je namreč okrajni zastop ptujski 42 zastopnikov, med temi 12 kmetske občine in 2 politična občina »Ptujska gora". C. kr. namestništvo v Gradcu je pa slednjej jednega zastopnika vzela in mestu Ptuju pripisala, dva kmetska zastopnika pa zbrisala. Ves okrajni zastop bi torej le 40 članov štel, vsaka izmej štirih sknpin po 10. To se pa ne strinja z določbami zakona o okrajnih zastopih. Ptujski okraj šteje 47.000 Ijndij, zato ima pravico do 42 zastopnikov. Da se pa slednja dva kmetskim občinam prepustita, je več nego prav, ker one imajo za leto 1891 predpisanega davka nad 120.000 gld., skupina veleposestnikov pa le 29.000 goldinarjev, mestno-tržke malo nad 12.000 gld., in dvanajst trgovcev in obrtnikov v skupini najvišje obdačenih trgovcev itd. betvico 1250 gld., in vendar odmerja c. kr. namestništvo sedaj kmetskej skupini ravno toliko, kakor vsakej drugi, namreč samo 10, torej 4 X 10 = 40 zastopnikov. Ptujska gora kot p olitična občina sestavljena je iz šest katastralnih občin, iz jednega trga in pet kmetskih; ima le jednega župana, le jeden zastop, in sme le po svojem zastopu v skupini za mesta in trge v okrajni zastop po razmeri predpisanega davka izvoliti 2 zastopnika. Da se to odpravi ter zastopnik vzame ter mestu Ptuju pripiše, razcepilo je c. kr. namestništvo ovo politično občino — se ve, samo zaradi sedanje volitve — na dva dela, v trg in v pet kmetskih katastralnih občin, ter za trg jednega zastopnika odmerila. Tako postopanje pa je nepostavno, dokler se sedanja politična občina ne razdeli postavnim potom v dve politični občini z dvema zastopoma in dvema županoma. Ptujski, sedaj narodni okrajni odbor in občina Ptujska gora pritožila sta se zoper ono razdelitev, pa pritožbe niso rešene. Mogoče je, da se zvršijo volitve, predno so pritožbe in prizivi vsi konečno rešeni, in zatem ne bode borbam, novim volitvam ni konca ni kraja, kakor je že večkrat bilo. Kmetske občine ne bodo jenjale od svojih pravic in so pripravljene iti do upravnega sodišča. Da bi tega ne trebalo, poživlja interpelacija ministerstvo notranjih zadev, naj vmes poseže in pravice kmetskim občinam, kakor so jih dosedaj uživale, tudi zanaprej, in vzlasti za predstoječe volitve varuje, ker so v zakonu njim zajamčene. Dalje je danes ministerski predsednik odgovarjal na interpelacijo Schneiderjevo, da se v splošnji bolnišnici od boluiških blagajnic za bolnika zahteva po 1 gld. na dan, za Dunajčane pa po 60 kr., ker se drugo nadomestuje iz raznih ustanov, in na interpelacijo Morretovo, da v radgonskem okraju od aprila sem tatje nikjer niso več vlomili. Tudi na koncu včerajšnje seje je bilo izročenih nekaj interpelacij. Časnikarja Iro in Wolff sta bila od državnega pravdništva tožena po § 461. kazenskega zakona zaradi goljufije, pa od sodnije oproščena. Poslanec H a u c k torej vpraša justičnega ministra, ali hoče od državnega pravdništva na Dunaja zahtevati poročilo v tej zadevi in mu zaradi takega postopanja strogo naročiti, da naj ga pri obtožbah vodijo jedino le postavne določbe? V drugi interpelaciji se pri ministerskem predsedniku pritožuje zaradi ravnanja okrajnega glavarstva v Gradcu nasproti nemškemu ljudskemu društvu na Dunaju. Češki poslanec Krumbholz vprašal je mini-sterskega predsednika, zakaj je bilo poljskim, slovenskim in francoskim gSstom prepovedano, udeležiti se slovesnega obhoda, ki so ga bila sokolska društva napravila v Pragi? Marchet je interpeliral finančnega ministra, zakaj se v prvem četrtletju zastali zemljiški davek eksekutivno pobira že v drugem četrtletju, in hoče li skrbeti za to, da se posestniki kolikor mogoče varujejo? Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. (Dalje.) Namen društva, izdajati in razširjati dobre knjige iu tiskovine, ter podpirati časopise, v versko-narodnem in avstrijsko-patrijotičnem duhu vrejevane, si je odbor v minolem letu prizadeval tako-le spol-niti: Kakor prejšnja leta, tako tudi letos naša bukvama zalaga .Duhovnega Pastirja" s prilogami, ki ima mnogo prijateljev ne le med slovenskimi, ampak tudi hrvatskimi duhovniki. Spretni vrednik g. Anton Kržič se neumorno trudi, da se list na dosedanji višini ohrani in kolikor mogoče vsestransko spopolni. Hvalo izrekamo njemu in ča-stitim gospodom, ki ga veledušno podpirajo. Jeseni smo razposlali brezplačno vsem društve-nikom »Koledar za leto 1891". Tudi letos ga bodo vsi dosedanji društveniki dobili vsaj do oktobra v krasnem vezanju; prav tako ga bodo dobili tudi novi udje, če do tistega časa društva pristopijo. Ako ima kdo posebnih željU glede koledarja, naznani naj jih odboru, ki se bo po možnosti n&nje oziral. Spomladi pa smo izdali »Smarnice" za leto 1891, to je, .M a r i j i n a v i s o k a p e s e m" ali »M a g n i f i k a t". Sestavil jih je v poljudni besedi naš neutrudljivo delavni odbornik g. Andrej K a 1 a n. Kolikor smo izvedeli, ta nabožna knjiga ljudstvu zelo dopada. Še tekom tega leta izide v naši zalogi obširno .Zakonsko pravo", sestavljeno prav porabno po znanem župniku čast. g. Kosec-u v Katinari pri Trstu, ki je spisal v prejšnjih letih slovenskim duhovnim pastirjem „N r a v o s 1 o v j e" pa .Spovednika". Ker se je marljivi g. pisatelj veliko trudil s tem precej obsežnim spisom, in je res častno za slovensko duhovščino, da imamo tak vele-važen praktičen navod tudi v materinščini, sprejel je odbor pisateljevo ponudbo ter bo imenovano knjigo spravil na svetlo še letos, pričakujoč, da bodo dušni pastirji in bogoslovci vseh slovenskih škofij rajši po njej segali, kakor po podobnem spisu v tujščini. častite gg. župnike opozarjamo, da smo priredili prav po predpisih cerkvenih in državnih oblast-nij vse obrazce ali formulare za župnikovo uradno poslovanje. Mnogi farni uradi so tudi že segli po teh na trpežen papir lično natisnjenih obrazcih in skoro soglasno javljajo, da so ž njimi prav zadovoljni. Gospode katehete bode brez dvoma zanimala vest, da sta katekizma Lesarjev in Zupanov, prej Ničmanova, sedaj naša last, dobila meseca februvarija potrjenje ministerstva za uk in bogočastje. Vrh tega pa je društvo podpiralo v sedanjih časih prepotrebna konservativna lista .Slovenec" in .Domoljub", ki bi ob svojih dohodkih brez društvene, sedaj večje, sedaj manjše podpore ne izhajala, dasi dobivata vedno novih prijateljev in naročnikov. Hvala geepodom, ki pri tem sodelujejo v našem smislu! Krepi naj jih, kakor tudi nas vzpodbuja v naporih društva glas vatikanskega čuvaja, ki se skoro neprestano razlega po vsem svetu, glas: .Skrbite za dobre knjige in časnike!" Letos se je ta glas posebno močno glasil v naši Avstriji. Sv. oče so pisali namreč 3. marca avstrijskim škofom ljubeznivo, pa tudi vzpodbujevalno pismo, v katerem med drugim tako-le govord: .Potreba je tudi izdajati dobre knjige in časnike, ki branijo vero in utrjujejo lepo nravnost; paziti pa je pri tem, da se izdajajo knjige in časniki v boljšem redu in v večji množini. Take dobre knjige in časopisi, ki izhajajo vsak dan ali na določene dni, donašajo pri vsakem naroda veliko korist cerkvi in državi, verskim in družbinskim razmeram (rei sacrae et civilis), ker jih naravnost utrjujejo in pospešujejo, ob jednem pa tudi namene nasprotnikov ovirajo in njih škodljive težnje zabranjujejo. V Avstriji posebej bodo taki spisi še veliko večje koristi, ker ondi imajo najbolj razširjene časopise v rokah cerkvi sovražni ljudje, ki jih z obilim denarjem razširjajo na vse strani. Potrebno je takim spisom in časnikom v jednaki meri nasproti staviti dobre, da se odkriva sleparstvo nasprotnikov, odstranja kvarljivi strup zmote in da se čitatelji vzpodbujajo za čednostno življenje. Prav bo torej, da ima vsaka dežela svoje časnike, ki naj se bore za altar in domače ognjišče (pro aris focis-que — mi bi dejali: za vero, dom, cesarja). Ti časniki naj se natančno in določno vjemajo z nazori in navodili škofov. Take časnike naj z vsemi močmi podpirajo duhovniki, kakor tudi drugi v resnici katoliški možje z dopisovanjem in denarnimi podporami." Kako bi, častiti društveniki, mogli preslišati ta glas sr. Očeta, vzlasti še, ko nam prav isti glas tolikokrat in tako prepričevalno doni na uho tudi od našega prevzvišenega g. pokrovitelja, ki so že pri mnogih prilikah pokazali, kako jim je na srcu razvitek katoliškega tiskarstva in posebej razvitek nafega društva! Hvala Vam prisrčna, prevzvišeni g. pokrovitelj, za velikodušno naklonjenost. Želimo, da bi moglo društvo osrečujočo Vašo naklonjenost posebno s tem povračevati, da bi vsikdar pomagalo utrjevati verskega duha v našem narodu, širiti med njim prava krščanska načela, recimo na kratko z aposteljnom Pavlom (Ephes. 1, 10): da bi pomagalo vse vernike ljubljanske škofije »v Kristusu prenoviti" — .omnia instaurare in Ohristo". želja ta se po slabih moččh naših kolikor-toliko že sedaj spolnuje; še bolj pa se bode spolnovala, — to trdno upamo, — ko si bomo stalo utrdili, dom zgradili, zavode naše dobro uredili. (Konto gledi.) »Matica Slovenska*'. Letno poročilo o odborovem delovanju v dobi od I. jun. 1890. do 30. jun. 1891. (Konec.) Poleg omenjenih odsekov bi bilo spregovoriti še o delovanju odseka za nabiranje in izdavanje krajepisnih imen, v katerem je delovalo poleg dragih strokovnjakov tudi več društvenih odbornikov. Njegova glavna naloga je bila v zadnji dobi, odzvati se pozivu visokega c. kr. deželnega pred-sedništva, da pregleda in končno potrdi imenik kranjskih mest, trgov, vasij in sel, kot podlago na-zivljanju pri letošnjem ljudskem štetju. Svojo nalogo je rešil odsek v več zaporednih sejah lani junija in julija meseca ter predložil delo pravočasno visoki c. kr. deželni vladi. Uspešnemu delovanju Kopitarjevega odseka sreča tudi v zadnjem letu še ni bila mila. Agitacijski odsek se je o priliki večkrat razgovarjal in podajal nasvete poročevalcu, da jih po potrebi izvršuje. Matica ima svojega zastopnika tadi v glavnem odboru .Narodnega doma", ki Be je vedno in marljivo udeleževal sej ter v njih zastopal društvene koristi, dokler ga ni dohitela bolezen, vsled katere se je odpovedal odborništvu. Tudi v zadnji dobi je bila Matica od mnogo-brojnih stranij, bodisi od različnih društev in kor-poracij, bodisi tudi od posameznih oseb, poprošena za starejše založne knjige. Tem prošnjam nasproti sta odbor, oziroma predsedništvo postopala po običajnem, že leta sem veljavnem načelu, da gre knjige podarjati le prosilcem, ki so društveniki, ali ki vsaj obljubijo, da pristopijo. Vsled tega je bilo več prosilcev odklonjenih, vendar še več uslišanih. Več knjig je prejela tudi Matica v dar. Dragocenejši darili te vrste, ki zaslužita, da se jn tu posebej poudarja, sta oni od ravnatelja Bradaške in pa od pokojnega kanonika in pisatelja Adolfa Vebra. Prvi je poklonil Matici vse letnike .Novic". Ker je bila matičina zbirka tega časopisa zelo pomanjkljiva in ker so popolne zbirke že zel6 redke, je bilo Matici s tem darilom zel6 ustreženo in prav rada je ustregla darovalčevi želji, da nameni onih letnikov, katerih bi imela vsled tega darila po dvoje iztisov, po jeden iztis .Oiril-Metodovi družbi". Vsled oporoke Kanonika Vebra, ki je bil tudi matičin ustanovnik, je prejelo društvo po njenem izvrševalcu, prof. Goj. Bubetiču v Zagrebu jeden eksemplar skupnih del pokojnikovih v 9 okusno vezanih snopičih, ki jih je bil dal natisniti samo v 20 iitisih in so stali do 4000 gld. — Za obe, kakor tudi za vsa manjša darila, se je predsedništvo o svojem času primerno zahvalilo. Matica je prejela v zadnjem časa več vabil k različnim slovenskim in sicer slovanskim, literarnim in zabavnim, spominskim in slučajnim slav-nostim. Vsem vabilom se je, kakor je bilo ravno za društvo potrebno in primerno, odzvala. Najvažnejši izmed njih sta bili Kačičeva slavnost v Makarski in po drugih krajih Dalmacije, 25. avgusta lani, in pa slovesna otvoritev češke akademije v Pragi, 18. maja letos. Kačičeve slavitelje je pozdravila Matica brzojavno, češke akademike pa pismeno in akademija se je za prijazni pozdrav jako ljubeznivo in radostno zahvalila. Prošnji goriškega odbora za vzdržavanje E r-javčevega spomenika in za upravljanje ustanove na korist njegovima hčerama Matica ni mogla po-streči z ozirom na daljno prihodnjost in v daljnem mestu. Tudi bi se to ne strinjalo z društvenim* pravili. Odbor je v ta namen nasvetoval kako goriške ndrodno društvo. Matica je podedovala po pokojnem tovarnarju Fr. K o t n i k u, ki je bil tudi njen ustanovik, 1000 gld. V znak hvaležnosti zaradi tega velikodušnega darila je sklenil odbor, da se beleži Kotuikova hiša v Verdu, dokler ostane na njej to ime, med društvenimi ustanovniki in da se ji pošiljajo vsako leto vezane knjige. Kakor že leta sem- poprej, je preskrbela Matica tudi t zadnjem letu o Vseh svetih za društvo čeških arhitektov in inženirjev, s katerim stoji društvo v književni zvezi, venec za Bes s lov grob na tukajšnjem pokopališču. Matica obžaluje f zadnji dobi itgubo odličnih svojih društvenikov, ki so po svoji slavi in veljavi, po svojem uplivu, ali pa vsled svojega marljivega truda veliko pripomogli k ujenemu ugledu in razvoju. Matica beleži izgubo svojega člana dr Miklošiča, prvega veljaka na polju slavistike., f dnč 7. marcija na Dunaju Njegovega slovesnega pogreba se je udeležilo društvo po posebni deputaciji in z vencem. Da njegov spomin primerno poslavi, sklenil je odbor, da se ima v letošnjem Letopisu ponatisniti Navratilovo poročilo o pokojnika zadnjih dnevih in o njegovem pogrebu, ter da se temu poročilu dodd kratek zaznamek njegovih spisov, odlikovanj, itd. v zvezi z životopisom, ki je bil objavljen za 1. 1883 povodom njegove 701etnice. Matica obžaluje dalje izgubo dež. glavarja dr. Josipa Poklukarja, društvenega ustanovnika, večletnega odbornika in bivšega predsednika. Njegovega veličastnega pogreba na praznik sv. Jožefa udeležilo se je veliko število odbornikov in društvenikov; Matica je položila na rakev venec s trakovi. — V Ribnici je umrl dne d. aprila ondotni mnogoletni dekan in zlatomašnik Martin Skubic, društveni ustanovnik in večletni zelo marljivi in točni poverjenik. — Preobširno bi bilo, naštevati tu imena vseh pokojnikov zadnje dobe ki so bili na ta ali oni način v zvezi z našo Matico in so si stekli za-njo večjih ali manjših zaslug. Bodi jim o tej priliki blag spomin I Politični pregled. V Ljubljani, 8. julija, lotraa)« dotel«. Prošnja zamororsko vseučilišče. Bos-koviško katoliško društvo bode poslalo državnemu zboru prošnjo, , da bi se na Moravskem osnovalo češko vseučilišče s katoliškim značajem. V prošnji omenja, da je na Moravskem že bilo vseučilišče, pa se je odpravilo. Vlada sama je bila že priznala, da je na Moravskem vseučilišče potrebno, ker Moravci morajo hoditi na tuja vseučilišča. Posebno je pa vseučilišče potrebno, ker je sedaj težko se izobra-žiti na kristijanski podlagi. Jedino taka izobražba pa more biti v blaginjo narodovo. Olomuški „Mir" priporoča, da bi Moravci mnogobrojno podpisali to prošnjo, če tudi se bode kristijansko vseučilišče sedaj težko doseglo, ko še verske ljudske šole dobiti ne moremo. Poljaki. Znano je, da je poljski poslanec Po-povski se izjavil v državnem zboru, da slavizem ni vreden pipe tobaka. To jš pa mnogim gospodom bilo vendar malo preveč, kajti tudi Poljaki so Slovani. Zahtevali so od njega, da naj svojo izjavo v toliko popravi, da je mislil te panslavizem. Ker Popovski tega storiti ni hotel, sklenil je klub, da ga letos ne volijo v delegacijo. Nemški liberalni listi se zaradi tega jezč nad Poljaki in trdijo, da je Madejski bil ravno isto povedal, kakor Popovski, pa ni dobil ukora. To je pa le zavijanje. Madejski je le rekel, da se Poljaki ne morejo sprijazniti z Mladočehi zaradi njih simpatij za Busijo. S temi besedami pa nikakor ni izrečeno, da bi Poljaki odrekli vsako solidarnost z ostalimi Slovani. Da pa Poljaki ne ljubijo Busije in njenih prijateljev, to je čisto naravno. Rusofilstvo pa nikakor ni identično s slo-vanstvom. Buska politika poslednja leta je pač vse prej nego slovanska. Liberalci 60 menda pričakovali, da v Poljakih dobč dobre zaveznike proti drugim avstrijskim Slovanom. Z njih pomočjo torej hoteli so preprečiti uresničenje narodne jednakopravnosti. Ker se pa sedaj kaže, da so se motili, se pa jeze. Avstrijski Slovani pa moramo veseli biti, da Poljaki še neso popolnoma zatajili svojega slovanskega čut-stva. To nam daje upanje, da gospodstvo liberalcev ne bode trajno, naj tudi pridejo na krmilo. Seveda je mnogo zavisno od Mladočehov, kdaj se ti popolnoma odreko svojemu rusofilstvu in se tako približajo Poljakom. Grško-katoliška sinoda snide se baje dnč 20. septembra na Dunaju. Govorilo se je, da 1 se bode sinoda posvetovala tudi o uvedenju celibata za grtiko-katoliško duhovščino, kar se pa sedaj pre-klicuje. Dotično vest so bili menda razglasili nekateri nasprotniki katoliške cerkve, da bi ž njo begali rusinski narod, češ, da mu hoče Bim polagoma odvzeti sedaj navadne cerkvene obrede, katere pa se-včda lahko ohranijo, če prestopijo v pravoslavje. Dobro je, da rusinski narod že pozni te agitatorje in ve, koliko jim je verjeti. Socijalno-demokratsko društvo so snovali na Dunaju. Društvo bi bilo imelo namen, razširjati socijalue ideje in pri volitvah postavl|ati kandidate. Namestništvo pa društva ni dovolilo, ker so socijalno-demokratiČDa načela državi nevarna. T nanje držav«. Trodriavna xvexa in Anglija, Trije dogodki posebno kažejo, da se je Anglija znatno že približala trodržavni zvezi. Govorili bodemo skoro lahko o štiridržavui zvezi. Ko je naš cesar bil na Reki, je tja priplulo angleško brodovje, da je pozdravilo našega vladarja. Cesar je ogledal angleško brodovje. f Benetkah je te dni angleško brodovje bilo pri slovesnosti, ko seje spustila nova italijanska oklopnica v morje. Kralj italijanski je pri tej priliki posebno odlikoval angleškega admuala Hoskinsa. Nemškega cesarja so v Angliji nenavadno slovesno vsprejeli. V spodnji zbornici angleški je pa državni podtajnik Fergusson sam priznal, da sta se Italija in Anglija res nekaj dogovorili o tem, da bodeta skušali ohraniti status quo ob Sredozemskem morju. Anglija se je morala že precej približati trodržavni zvezi, da je angleški državnik tako brez ovinkov priznal, da se je Anglija zares z Italijo'sporazumela. Potovanje srbskega kralja v Rusijo. Posebno slovesno hočejo v Rusiji vsprejeti mladega srbskega kralja. Car sam z vsem dvorom ga bode čakal na kolodvoru. Ruski listi pravijo, da ga tako slovesno vsprejmejo, ker je Aleksander pravoslaven vladar. Črnogorski knez je tudi pravoslaven vladar, pa dosedaj ga v Peterburgu nikdar neso tako slovesno vsprejeli. Bolj prav imajo torej oni, ki trdijo, da bo to le nekaka protidemonstracija slovesnemu vsprejemu cesarja nemškega v Londonu. Rusija hoče Srbijo pridobiti popolnoma na svojo stran, to je proti Avstriji, ko bi prišlo do vojne v orijentu. Zato tako odlikovanje. Židje v Rusiji. Poslednje dni se je z Litovskega izselilo blizu tisoč Židov. V Smolensku je policijski načelnik ukazal židom, da naj se spravijo iz mesta ali pa pristopijo pravoslavni veri. Vsi židje so odšli iz Smolenska. Mi se gotovo ne navdušujemo za Žide in tudi ne obsojamo ruske vlade, če jim stopa na prste, ali tega pa vendar ne odobru-jemo, da jih hočejo s silo potisniti v pravoslavje. Bodo mari židje kaj bolj pošteni, če se popravo-slavijo? Tega pač ne bode nikdo verjel. Sedanja ruska vlada bi vse rada popraVoslavila. Menda misli, da bode še-le potem Busija srečna in mogočna, če bode vse jedne vere. Tak pritisk v verskem oziru pa ni dober, to se tudi vidi v Busiji, kjer je na milijone ljudi, ki so pravoslavni le po imenu, v resnici pa pripadajo raznim sektam. Vsa prizadevanja ruske vlade dosedaj neso mogla zatreti teh sekt. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 5. julija. Dan sv. Cirila inMe-toda. „Da smo tudi mi Slovani, Da slovensk je Korotan!" kaže leto za letom zlasti predvečer godu slovanskih blagovestnikov ss. Cirila in Metoda. Zadnja leta udomačila se je namreč po slovenskem Koro-tanu prelepa navada, da ta večer zažigajo kresove po vseh slovenskih gorah in hribih, kjer prebiva še ljud, udan svetinjama: sv. veri katoliški in slovenski narodnosti. In kar je za nas najbolj veselo znamenje, ki nam daje upravičen up v dnove boljše od tužuih sedanjih; od leta do leta se množi število teh kresov, znak, da se slovensko ljudstvo i po Korotanu vedno bolj probuja ter zaveda svojega slovanskega poko-lenja. Tudi včeraj so Slovenci zažigali kresove. Čeravno so vse popoldne pretili črni oblaki z obilnim deževjem, ostalo je vreme ugodno in lahek veter razgnal je proti večeru oblake, da je zopet najlepši poletni večer kril trudno zemljo. Čaroben prizor! Komaj se je jelo mračiti, za-migljali so na vseh straneh veliki kresovi, svetu oznanjujoč, da jutri praznujemo god naših sv. blagovestnikov. — Vsakemu zavednemu sinu mile majke Slave morala so se pri veličastnem pogledu prsa polniti srčnim veseljem in pripoznati je moral: ne, narod, ki tako živo časti svoja sv. zaščitnika, ni še zgubljen in delo domoljubov, ki se trudijo za njegov prospeh in blagor, ne more biti brezuspešno I Srce se je vsakemu vnemalo v goreči molitvi: „0 ss. Ciril in Metod, varujta ta rod, ohranita mu njegovo nrav in svetinje, za katere se v težki borbi poteguje, ter dajta mu kmalu dočakati boljših, lepših dnov!" Iz Celovca našteli smo nad 25 kresov. Posebno lep kres švigal je na vrhu Obirja, na Peci, — pa kaj bi naštevali, saj je malone na vsakem višjem vrhu trpoldl kres. Niti najbližja okolica celovška ni zaostajala, i tu zažgali so rodoljubi več kresov. Če židovski lažiliberalizem celovških mogoč-nežev ni še čisto oglušil in oslepel, morali so včeraj spoznati, da je ztmdn njih trud ponemčiti slovenski narod na Koroškem ter mu odvzeti najdražji mu svetinji: vero dedov, — vero, kojo sta Slovanom s tolikimi uspehi oznanjevala sv. solunska brata, in slovensko narodnost, koji sta sv. Ciril in Metod po- ložila s staroslovensko književnostjo prvi in najvaš-nejši temelj I Da, nemško-liberalna gospdda I Spoznati morate, da na Koroškem biva še rod jak in blag, ki se za-včda svojih narodnih dolžnosti. In tega gibanja t vso vašo močjo ne morete zatreti. Pač morete za nekoliko časa še s kruto silo in nepravičnostjo, kakor doslej, zavirati naš vsestranski razvitek, — a to nas ne plaši. Trdno zaupamo v pravičnost nače stvari in ta up jači nas v težkih narodnih naporih! Pač dolgo je tuja ošabnost teptala slovensko ljudstvo, ki se ni zavedalo svojih pravic; a dasi ga je teptala, pokončati ga ni mogla I In ravno včerajšnji kresovi kažejo, da se ljudstvo, ki je toliko let spalo narodno spanje, probuja ter glasno kliče svojim zatiralcem : „Zatrli niste spečih, Ne boste nas bedečih! " Nasprotniki naši kaj radi trdd, da vsak pojav slovenskega življa na Koroškem prouzročujejo le s Kranjskega in Štajerskega došli »agitatorji". Pa včerajšnji večer je zopet pokazal, da je ta trditev le podla laž narodnih naših sovražnikov, s katero begajo slovenski ljud, da bi ga tem laže mogli zlorabiti v svoje namene. Mnogoštevilne kresove priredili so sami naši kmetje; iz lastnega nagiba nanašajo namreč fantje drva in suhljad, da morejo t& večer zažigati kresove, v znak, da se i oni še čutijo Slovence. Da, mnogoštevilni kresovi pričajo, da si je narod, ki biva po teh gorah in dolinah, še zvesto ohranil sv. vero svojih prednikov čisto kakor ognja svit; da si je ohranil v prsih pa tudi iskreno ljubezen do teptane svoje domovine. — In zato kličejo kresovi, ki gore na čast sv. našima blagovestnikoma, vsem nasilnim našim nasprotnikom prav odločno: „Nazaj! Nobeno ped Za celi svet Ne damo več, Ne damo preč; Ne damo zemlje naše, Slovenske zemlje našel" ____—rn— Dnevne novice. (Presvetli cesar) je potrdil volitev gosp. Petra Grasselli-ja županom mesta ljubljanskega. (Odlikovanje.) Sveti oče so imenovali preč. g. Matija Jeriho, spovednika pri gg. uršulinkah v Škofjiloki, za svojega častnega kamornika z vijoletno obleko. (.Slov. Naroda") nedeljski listkarji radi zbijajo razne slane in neslane šale, ki večkrat presezajo meje dostojnosti in resnicoljubnosti. Tako je listkar v zadnjem nedeljskem pismu modroval mej drugim: .Gospod Klun je sicer govoril o našem barju, a ni bil posebno srečen. Kar je novega povedal, je že jako staro, kar je starega povedal, pa več res ni. V obče pa je o njegovem govoru sodba taka, da je bil jako slabo podkovan." — Da .Slov. Narod" graja vse, kar se ne porodi v njegovem taboru, to je stara stvar; a da bi bil tako krivično sodbo izrekel o izbornem govoru gosp. državnega poslanca, tega nismo pričakovali. Zato zahteva resnicoljubnost, da .Slov. Narod" objavi dotični govor, in čitatelji njegovi naj sodijo Naši čitatelji, ki so pazno pre-čitali govor, so gotovo hvaležni g. državnemu poslancu, ki je temeljito in stvarno pojasnil potrebo dotičnih kulturnih del. (Pri dr. Bleivreisovi slavnosti) bode ljubljanski .Sokol" vredil sprevod od čitalnice do slavnostnega prostora ter bode skrbel, da se ohrani prostor za povabljene goste. Ker je trg pred škofijo pretesen in se zaradi prometa ue more več ur zapreti, ne bodo postavljene tribune. Vstop na slavnostni prostor bode iz Mesarskih ulic in od Valvazorjevega trga. Za častite dame bode ohranjen prostor na desni strani govorniškega odra. Vabila veljajo tudi za cele rodbine. Odbor za dr. Bleiweisovo slavnost. (Družbi sv. Cirila in Metoda) doposlala je nje podružnica za .Kamnik in okolico" poleg doneskov za prodane podobice in knjige 4 gld. 62 kr., nabranih po gosp. Benkoviču v veseli družbi prt Kendi. To svoto prejeli smo, ponosni na vsikdafr naši družbi v prospeh pridno delujočo svojo hčerko! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Posvečevanje novomašnikov v Ljubljani.) Pre-vzvišeui kuezoškof ljubljanski podelil bode letošnjim gg. novomašnikom subdijakouat dne 10. t., m., di-jakouat 21., in presbjterat 23. t. m. (Ogenj.) Iz Cerkelj na Dolenjskem se nam poroča: V soboto ob 11. uri zvečer zvona žalostni glt8 naznani ogenj; vsa vas je po koucu. Jednemu gospodarju so pogorela vsa poslopja, drugemu vezani kozolec, tretjemu polovica stana. Cerklje, 51 Številk broječa vas, je bila v veliki nevarnosti, pa pogumni ljudje so udušili divji ogenj. V teku jednega leta je ta že peti ogenj v občini, in vendar še danes nimamo potrebnega gasilnega orodja. Občina cerkljanska šteje 22 vasij in nad 5000 duš, -ceste so dobre in ravne, vode je mnogo, poslopja so večinoma s slamo krita: vse to priporoča in sili, da se proti ognju oskrbimo z dobrimi brizgaluicami. Naše ljudstvo je dobro in pridno, a malo je mdž, ki bi mu hoteli pomagati z dobrim vzgledom in primernim poukom, zato pa zastajamo. (Orglarska šola v Ljubljani.) V orglarski šoli v Ljubljani bo konec šolskega leta in ob enem javna skušnja učencev (št. 13 na Starem Trgu) v ponedeljek dn4 13. julija ob 9. uri zjutraj. Povabljeni so vsi prijatelji cerkvene glasbe. (Tristoletnica Jakoba Gallus a), slavnoznanega našega rojaka in cerkvenega skladatelja, praznovala se bode v nedeljo, dne 12. julija, v stolniei ljubljanski s tem, da se bode pdla krasna njegova maša, nedavno najdena v licejalni knjižnici ljubljanski. Maša je šesteroglasna. Da se bode mogla peti, postavil jo je gosp. A. Foerster v takt in moderne ključe, pdlo pa jo bode petdeset pevcev, — gotovo zadosti močan zbor. Kot vloga za ofertorij pride na vrsto Gallus-ova skladba: »Laudate Domi-num in sanctis ejus", kakor jo je prinesel v prilogi »Cerkveni Glasbenik" št. 6. (Drobne novice.) Oslepel je bivši tržaški namestnik in poznejši trgovski minister baron P i n o ; enaka nesreča je zadela soprogo princa Alojzija Liechtensteina rojeno Klinkosch. — V graški vojaški bolničnici je du^ 4. t. m. umrl pol-kovni zdravnik, g. dr. Frau Zupančič, rodom Štajerec. — Dne 4. t. m. je v Slavini na Notranjskem vtonila v luži pred hišo 3'/j leta stara deklica Uršula Zigman. — Sluga pri zastopu banke „SIavije" v Zagrebu, Rudolf S t e r 1 e , izneveril je do 2000 gld. ter ubežal. (Občni zbor delavskega društva »Slavca") ki se je vršil v nedeljo 5. t. m. v gostilni pri »Zvezdi", bil je dobro obiskan. Predsednik gosp. Ig. Valen-tinčič pozdravi navzoče člane, ter se v prvi vrsti spominja smrti pokojuega člana deželnega glavarja kranjskega, gosp. dr. Josipa Poklukar-ja, ter poživlja, da navzoči v znak sožalja raz sedeže vstanejo. Tajnik gosp. Baje poroča v polletnem delovanju in blagajnik gosp. Mezek pa o financah, ki so sedaj za društvo jako ugodne; društveno premoženje znaša 332 gld. 38 kr., kar je večinoma v mestni hranilnici naloženo. Blagajniku gosp. Mezek-u izrekla se je splošna zahvala za jako uspešno delovanje, ravno tako izrekla se je zahvala bivšemu odpotujočemu tajniku gosp. Slatner ju. Tajnikom voljen je bil gosp. Mih. Jeločnik revizorjem podpornih članov pa gosp. Ivan Siuger. Med raznimi nasveti potrdil je občni zbor predlog odbora, da se napravi v nedeljo 19. t. m. izlet v Radovljico, da se kupi drugi gla-sovir in da se opusti za sedaj društvena oprava; mesto naprave društvene obleke priporočal je gosp. Trstenjak v daljšem in lepem govoru, naj društvo skrbi, da si pridobi še več pevskih, kakor tudi podpornih članov, da se bo moglo društvo še lepše razvijati. Predlog za napravo piramide na pokopališču odstopi 6e odboru, ki naj prihodnjemu občnemu zboru o tem poroča. (Železniška nezgoda.) Kakor poroča »Obzor", je miuoio nedeljo naliv toliko poškodoval most čez potok Črnomerec, da so tračnice visele v zraku. Vodja vlaka, ki iz Zaprešiča pred 8. uro na večer prihaja v Zagreb, opazil je nevarnost še o pravem času, ter ustavil vlak. Potovalci so se odpeljali T Zagreb v omnibusih in na drugih vozeh, deloma z vlakom, ki je z zagrebškega kolodvora došel do mosta. Delavci so do 11. ure zvečer popravili most. Telegrami. Kotor, 8. julija. Knez črnogorski in princ naslednik sta se odpeljala v Trst z vojnim parnikom Andrej Hofer, katerega je dala avstro-ogerska vlada knezu na razpolaganje. Neapojj, 7. julija. Tok lave vedno narašča. Včeraj je bil v Frosoloni, pokrajini Nolise, strašen potres. v Bern, 7. julija. Železniški oddelek naznanja, da je pri mdnchsteinski nesreči bilo mrtvih 73, ranjenih pa 181 osob. London, 7. julija. Velik parnik se je potopil tri milje od Dovra. Sami jadreniki se še vidijo. Da bi se bil kdo rešil, se ne vč. Najbrž je vse moštvo potonilo. Ime ladije ni znano. London, 8. julija. „Times" poročajo, da je ruska vlada sklenila pospeševati Hir-schev načrt zastran izseljevanja Židov v Ar-gentinijo, Sirijo, Malo Azijo in Palestino. Windsor, 7. julija. Mej obedom, katerega se je udeležil cesar nemški, počila je vodna cev, kar je vzbudilo veliko vznemirjenje. Voda dvorane ni poplavila, kajti požarna bramba je takoj vodo zaprla pri glavni zapornici. Windsor, 8. julija. Nemški cesar podaril je kraljici angleški svoj potret v naravni velikosti. Potret predstavlja cesarja v angleški admiralski uuiformi. Novi Tork, 7. julija. Strašen vihar je podrl več hiš v Baton-Eouge. Podirajoči se zidovi kaznilnice so pobili več vjetnikov. Do sedaj so izpod razvalin izvlekli 8 mrtvih in 28 ranjenih. Jfcšr afcs~ je Piccoli-jeva tinktura za želodec in m o V) b-a fn/l-l n Vi nnam itnlimn ^nlnrnnin r>«a snt afci~ U 2 * opazovanja Lr.lroin.ra t min toplomer* po Celzije ■g £ 53 S 7 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. 73 47 73 31 73-31 162 25-4 19 0 brezv. b1. jzapad megla oblačno 11-0 dež Srednja temperatura 20 2", za 1-6° nad normalom VABILO VI. REDNI VELIKI SKUPŠČINI družbe sy. CIRILA in METODA v Kameniku, četrtek 23. julija 1891. Vs p o r e d: I. Slovesna sv. maša ob 10. uri dopoldne v deka- nijsko-župni cerkvi na Šutini. II. Zborovanje v mestni dvorani ob 11. uri. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev*) jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje družbi-nega vodstva: 1. Matej Močnik, 2. Ivan Murnik, 3. dr. Josip Vošnjak, 4. Andrej Zamejic. 6. Volitev*) nadzorništva (5 članov). 7. Volitev*) razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dn<5 8. julija 1891. Prvomestnik: Tomo Zupan. Podpredsednik: Luka Svetec. *) Iz § 16 glavnih pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novic. Iz § 14.: Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: .... 6) pokrovitelji; c) udje družbi-nega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in razsodništva, in e) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov edtn zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti. Iz § 15. Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogai-ioli izmed družbenikov. Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJrBLJAM, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-10) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrše se točno _trajno in ceno. Dunajska t> o r z Dn6 8. julija. Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% d&vka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije........ London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100....... 92 gld. 40 kr. 92 „ 50 „ 111 , - . 102 „ 1033 „ 296 » 117 „ 9 n 5 „ 57 gld. 75 „ 50 " 40 „ 32 „ 59 „ 65 kr. Dn6 7. Julija. Ogerska zlata renta 4%.......105 gld. Cgerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma Kreditne srečke, 101 134 149 179 97 „ „ „ „ » 4100 100 gld.......186 20 50 2» 20 60 50 kr. a. Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ — Salmove srečke, 10 gld........61 „ — Windischgraezove srečke, 20 gld..........49 . 50 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 157 „ 75 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2740 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 „ 75 Papirni rubelj . . ...............1 „ 30 Laških lir 100..........46 „ 50 kr. MI7DrTTB'menjarn™ delniška JlMllUll ^užba na Dunaju, jaja.ua« w V/j \VoHzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila i/.vrS6 se nnjtožneje. Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gallike proplnaoijske zadolžnioe. 47*% zastavna pisma peitanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10 > premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. 1860. leta srečke. Serijsko žrebanje že dn6 1. avgusta. P i* o m e s e na cele srečke.....gld. 141/, 1 • CA i i i i na petino srečke..... „ 4 "[.m 50 kr. kolek. Glavni dobitek gld. 300.000 avstr. velj. Premljsko žrebanje dn6 2. novembra.