SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamnc Številke po 7 kr.
J
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema npravnlStvo In ekspedleljn v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
fe
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 239.
У Ljubljani, v torek 19. oktobra 1897.
I^etnil* XXV.
Pozor pred mešetarji.
Vedno bolj se bliža čas, ko bo treba Badeniju z nagodbenim provizorjem pred zbornico. Ministerski predsednik, ki je nedavno še malo se menil za klube in poslance v zbornici, je vsaki dan prijaznejši ž njimi, vzlasti z onimi, katerih nima popolno zava-rovanih za-se. Popolno zanj so Mladočehi in Poljaki, kar je ob sebi umevno, ker so od vlade mnogo že dobili in zato tudi opravičeno še marsikaj pričakujejo. Pogojno Badenijeva je katol.-ljudska stranka in pa krščansko-slovanska zveza. Katol. ljudska stranka bi rada vsaj to dosegla, da bi se obstoječi zakoni glede stvarij, zadevajočih cerkev in šolo, ne razlagali in porabljali strogo v duhu zakona, da bi torej zabranila vsako večjo škodo v verskem oziru. V toliko je ta stranka od naše v ugodnejšem položaju, da se ji vsaj za narodne drobtine ni treba boriti.
Najmanj razlogov ima naša zveza podpirati vlado oziroma večino, v kolikor ta podpira vlado. Kamorkoli namreč pogledamo, vidimo, da se narodom, katerih zastopniki so se zbrali v slovansko-krščanski zvezi, morda ako izvzamemo Dalmacijo, godi v vsakem ozirn tako slabo, da se jim slabejše goditi ne more, v duševnem in gmotnem oziru so ti narodi prave pastorke v državi, in to se godi tudi pod sedanjo vlado, katera računa za svoje predloge na glasove poslancev zbranih v tej zvezi.
Nedavno je bilo čitati po listih, da je bila v zvezi jako živahna debata o tem, ali naj zveza glasuje za javnost ali za tajnost legitimacijskega odseka. Bilo je po istih virih jednako število glasov na obeh straneh in predsednik Bulat je odločil za tajnost.
Mi ta sklep obžalujemo, zato ker nam Slovencem tudi javnost legitimacijskega odseka, v kateri se kaže, kako so se vršile volitve, more biti le v čast; nadalje bi spoznali, kake krivice so se go-
dile Slovencem na Goriškem, zlasti v Trsta in Istri, na Koroškem in na Štajarskem pri zadnjih volitvah.
Tudi po našem skromnem mnenji nikakor ne gre s takimi sklepi pokrivati vnebovpijočih krivic in groznih umazanostij, ki se pojavljajo pri vsakih volitvah v Galiciji. Kedo izmed nas Slovencev bi si upal prevzemati kako odgovornost za sleparije, s katerimi so pri nas nemškutarji trapili naš narod pri volitvah ? In kar je pr: nas bilo krivično, je tudi v Galiciji in jedina pot, da se krivica polagoma odpravi, je javnost, ki nam razkriva gnjilobo. — Kar je krivično, je krivično in obsodbe vredno in tu ne zadostujejo nobeni oziri, tudi ne oziri največjega političnega prijateljstva, nikar še le tako rahle zveze kakor vlada mej desniškimi strankami.
To stvar smo omenili zato, ker se sedaj bliža čas, da Badeni začne iskati glasov za svoje vladne predloge. Mladočehe in Poljake ima na svoji strani, s katol. ljudsko stranko in z naSo zvezo se sedaj dogovarja.
Sedaj treba, da pokažejo poslanci, zbrani v zvezi, da umejo položaj ter 'ua jim je neznosno stanje našega naroda, vzlasti na naših mejah, vedno pred očmi. Sklepivseslovenskegashoda in posebe duh in javno mnenje, ki je vladalo na tem shodu, na katerem je bil zbran cvet našega in istersko-hrvatskega naroda, to bodi našim poslancem pred očmi. Oni obupni klici iz Istre, s Koroške, Štajerske itd., teh ne smejo prezreti naši zastopniki vzlasti sedaj v velevažnem trenotku. Praznih obljub je dovolj, preveč, mi neizprosno zahtevamo dejanj za našo mnogoletno tlako.
Zistem, po katerem se po določenem načrtu že narod slovenski in istersko-hrvatski zatira, tudi odkar imamo ustavo, ta zistem treba odstraniti. To je glavna in jedina zahteva, katero naj zastopajo naši poslanci. Ako prodrč s to zahtevo, tedaj so vse dosegli in radostno jih bomo pozdravljali
kot del vladne večine; ako pa tega ne dosežejo, nam morda kake obljubljene drobtinice nič ne pomagajo, ker vse to se v dejanjskih posledicah nam sovražnega zistema popolno izgubi.
Vseslovenski shod pač ni bil zasnovan le za parado ali šalo. Nas sklepi tega shoda vežejo, vežejo pa vzlasti poslance in soglasna obsodba naroda bi bila za petami onim poslancem, ki bi hodili pot, katero je nastopil poslanec Suklje, ker se je v kritičnem trenotku izneveril sklepom vseslovenskega shoda.
Trdno se nadejamo, da resni trenotk' najdejo tudi resnih mož, ki v odločilnem trenotka brez-ozirno zahtevajo tudi odločilnih dejanj.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a ni, 19. oktobra.
Posvetovanje parlamentarne desnice se je vršilo, kakor je posneti v dunajski „Reichs-pošti", včeraj dopoludne. Vdeležili so se posvetovanja poleg načelnikov klubov desnice, tudi ministerski predsednik grof Badeni ter vsi trije člani zborničnega predsedstva : dr. Kathrein, vitez Abrahamovicz in dr. Kramar. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kako nasprotovati obstrukciji, izražala se je pa tudi želja, da se, ako le mogoče, dovrši razprava o nujnih predlogih glede zatožnice ministerstva še tekom tega tedna. Naglašalo se je bojda, da se za slučaj potrebe uvede tudi večerno zborovanje. Gotovo je tudi, da je padla marsikatera beseda o razmerju mej vlado in večino. Kaj se je v tem oziru ukrenilo, to je seveda še tajnost, a posledice se bodo pokazale v najkrajšem času.
Baron Dipauli o nagodbenem provizo-riju. Mažarski židovski listi se v poslednjem času zelo marljivo pečajo s parlamentarnimi razmerami v Avstriji in porabijo vsako priliko, da zvedo v tem oziru kako novico iz ust tega ali onega parlamen-
LISTEK.
Spomini na Kredarico.
P. S. Finžgar. (Konec.)
Na Kredarici.
Kristina Schuller.
Na visoki Kredarici Zvonček je zapel, V skalni svet se je razlegal Glas njegov vesel.
In korak me moj v kapelo Gorsko je privel, Cut skrivnostni, čut me sladki Tukaj je objel.
Zdaj vskipevata radosti Duša in srce, Vročata devici sveti Divne te gore.
Ona čuvaj kranjsko zemljo In nje krepki rod, Ona čuvaj nad Slovanom, Ki po gorah hodi tod.
Preč. g. Jakobu Aljažu ob blagoslovljenju kapelice.
P. S. Finžgar.
Triglav vesel si gledal naše dede, Ponosen bil na vse sosede, Ponosen vladal roda si prvence Eadosten ljubil si Slovence. — A žal, da videl si, kak kri je tekla, Kako morila mirni rod so jekla. V rokah sovražnikov okrutih Slovencev zatiralcev ljutih. Prišla je tuja, gospodarska roka Na tilnik slavskega otroka. A ta ni segla le v ravnino, Posegla tudi je v planino In ta zaklad hotela je oteti In tebe, Triglav, nam odvzeti. — A vstal je mož iz naše srede Spoznal oblastne je sosede, In dvignil krepko prapor boja, Ne plašen truda, ne boječ se znoja. Nevtrujen delal je in prosil je Pogum med brate nosil je. Otel Triglav nam je prelepi, Otel ga zlobnosti je slepi.
Zasadil sredi trdnega skalovja
Trobojni prapor je domovja.
In danes krona se je splela,
Ki v svet bo daleč zaslovela.
Postavil naroda je svečenik
Na veke trajen si pomnik.
Kjer bo srce slovensko bilo,
Ime se njega bo slavilo.
Zato očetu našega Triglava
Srce veselo nam vsklikava :
Živi naj on, triglavska straža,
Živi naj Bog nam vrlegaAljaža!
Po tej pesmi so zagromeli g. Aljažu navdušeni ,živijo'-klici. On sam pa je stal že opravljen pred altarjem ter vidno ginjen pričel maševati v kapelici, ki ga je stala toliko truda in skrbij. Konca te sv. maše nismo utegnili čakati, ker smo šli po daljši poti skozi Krmo v Mojstrano. Nekaj časa smo hodili skupno z Bohinjci, potem smo se pa ločili in šli jedni na Velo polje, drugi pa v Krmo. Tudi ta pot ni kaj zanimiva. Poleg tega pa dolga in nerodna ter kamenita, da smo kresali in tolkli kamenje, da je že vsem presedalo. Ko smo prišli v dolino, napadli smo neko kočo ter popili menda vse, kar je bilo redko- in gosto tekočega govejega pridelka. Tam bi bil tudi lahko zvedel objektivno kri-

tarča. Posebno marljiv je n» tem polja specijalni dopisnik »Bud. Tsgblatta", ki se je najpreje plašil
okolu vodij opozicije, sedaj pa jel obiskovati in is-praševati tudi vodje posamnih strank desnice. Te dni je bil, kakor sam pripoveduje, pri voditelja katoliške ljudske stranke, is iegar ust je zvedel baje naetopne izjave, ki nam predstavljajo že znano sliko parlamentarnega položaja. Na vpraianje, kaj se sgodi z nagodbenim provizorijem, je odgovoril baron Dipauli nekako takole: Na to vpraianje že sedaj.odgovoriti ni lahka stvar, kajti njegova rešitev ni odvisna samo od meritorne razprave, marveč veliko bolj od obstrukcije, ki skuša onemogočiti splob vsako parlamentarno delovanje. Treba torej pred vsem sbli-žanja mej posamnimi strankami in od vsprejema ali odklonitve Dipaulijevega predloga, ki je nekako središče situvacije, je odvisna tadi vsaj deloma rešitev tega vprašanja. Baron Dipauli sploh ni prijatelj pro-vizorijev, ki so v njegovih očeh najbolj žalostni pe-javi, posebno pa še v tako važnih vprašanjih. Da smo pa vkljub temu prišli do tiga, je mnogo zakrivila obstrukcija, pa tudi vlada sama, ki je pričela s pripravami mnogo prepozno. Sploh pa se mora reči, da je prav malo nade na rešitev in odo-brenje provizorija, posebno še za slučaj, ako se poprej ne reši vprašanje gledć mlinarskega obrt». Rešitev tega vprašanja pa zahtevajo poleg avstrijskih tudi ogerski kmetovalci in je torej ta politika naravnost naperjena proti Ogerski. Na nadaljno vprašanje, kake posledice bi imela odklonitev ali pa tudi prepozna odobritev provizorija, ni dal baron Dipauli nikakega določnega odgovora, kakor ga tudi noben še tako izkušen parlamentarec dati ne more. Povedal je le, da je popolno izključeno, izvesti provizorij naredbenim potom, poleg tega pa tudi nedopustljivo v smislu državnega prava. O večini grofa Badenija ni mogoče govoriti. Gotovo je sicer, da ostane večina, bodi si sedanja ali kaka druga, toda sedanja vlada ne more računati na njeno xaupanje. — To je nekak posnetek pojasnil vodje katoliške ljudske stranke z ozirom na nagodbeni provizorij, ako so resnična izvajanja specijalnega poročevalca budimpeštanskega dnevnika. Bodisi v tem oziru kakor koli, gotovo je, da tako sodijo o nagodbenem provizoriju vse stranke desnice in tudi nekateri voditelji levice, katerim je blagor Avstrije res kaj pri srcu.
Tari/ovanje odvetniških del. Pojutranjim se snide v poslanski zbornici enketa poslancev-odvetnikov, ki jo je sklical pravosodni minister grof Gleispach, da se posvetuje o načrtu nove naredbe, ki jo namerava izdati vlada ter z njo preosnovati tarifovanje posamnih del odvetnikov v njih pisarnah. Te enkete se vdeleže, kakor poročajo dunajski listi, odvetniki d'Angeli, Duleba, Gotz, Grabmayr, Hochen-burger, Pacak, Pattai, Susteršič, Stransky, Straucher in Trumbič. Mogoče, da se sedaj kaj znižajo v mnogih slučajih precej visoki postavki.
Eksvite* Schfinerer namerava baje jednako svojemu tovarišu Irotu odložiti svoj nehvaležni posel in se raje trajno sprehajati po rožnovskih logih, nego da bi moral mirno sedeti v parlamentarnih prostorih, preziran celo od »vojih ožjih somišljenikov.
tiko nekega pastirja, da me niso izdali tovariši. Mož je bil namreč na Triglavu z nami vred. Ali po bližnjicah jo je pribrisal prej do koče kot mi. Tam me praša, če vem, čegav je bil tisti gospod, ki je zadnji pridigoval, ki se je kar na stol spravil. Eer v taki vročini, v teh grabnih in koritih človek ne more hoditi uniformovan kot po ljubljanskem tlaku, ni me mož spoznal. Ali vse veselje so - mi podrli jezični tovariši, ki so spravili moža in mene v zadrego — in mi snedli zanimivi užitek, katerega bi bil gotovo imel v tistem pogovoru.
Eo smo se odpočili in nekoliko pogasili žejo, ubrali smo pot pod noge ter šli hitro do Mojstrane. Tam smo že nekatere dobili. Eako je bilo temu ali onemu pri srcu, ali bolje, pri nogah in podplatih, tega ne vem. Ali toliko vem, da smo poleg vseh užitkov profitirali na Triglavu vsi pravo Polifemovo žejo. Služinčad je tekala in begala s polnimi vrči ječmenovega soka, a vedno je bila že potoma oropana zaklada in redko je prišla do cilja. Na postaji smo se poslovili. Drugi so se odpeljali z vlakom, jaz sem dobil kolesarsko družbo in se peljal ž njo še tisti večer v Belo Peč. Tam sem hudomušno ozmerjal svojega dragega mi žlahtnika g. Načeta, ker se je raje doma na solncu grel kot martinček in lenobo pasel, kakor da bi bil šel na Triglav.
Drugo jutro sem se vračal po Dolini domov ter
Mož je uvidel, da je zvezda njegove slave obledela, da mu je vsel prvenstvo podvodja Wolf, ki se sedaj kaže tako nehvaležnega napram svojemu učeniku in voditelja. Te misli je izrazil poraženi Jurij n» nekem nemško-naeijonalnem shodu v Brnu, govoreč o postopanju posl. Irota. Izjavil je, kakor poročajo dunajski listi, da je z osirom na selo spremenjene ras-mere tudi on prisilen odložiti svoj mandat. Najbolj so se ma zamerili njegovi lastni somišljeniki, ker niso hoteli podpirati njegovega predloga na imensko glasovanje. Spoznal je, da je celo levičarjem na pota, in da ne bi še nadalje motil nemških poslancev v njih delovanja, se je raje podal na dopust, ki ga bo skušal podaljšati. Ne vemo sicer, ali je mož resnico govoril ali je hotel samo slepiti svoje poslušalce, gotovo pa je, da je moral že sam uvideti, kako nepotrebna moč da je v krogu parlamentarcev in 4» najbolje stori, ako se popolno odtegne parlamentarnemu življenju.
Bourgeois in sedanja francoska vlada. Minulo nedeljo je priredila republikanska zveza v Chalons sur-Marne banket na čast svojemu voditelju Bourgeoisa, ki je pri tej priliki imel slavnosten goyor, v katerem je vsestransko ožigosal politiko sedanje Melinejeve vlade. Meline po njegovem mnenja iz straha pred demokracijo ne Uvede nikakih preosnov, marveč računa le na razpust parlamenta in nove volitve. V to svrho pripravlja eficijelno listo kandidatov ter meni, da bodo vse stranke glasovale zanjo. Sedanja vlada pobija neki republikance in podpira reakcijo. Ako meni Bourgeois pod to besedo katoliško gibanje, kar se pri masonskih „prijateljih" katoliške ideje zelo rado zgodi, potem se mož zelo moti, kajti vsak korak francoske vlade kaže, kako sovraži vse, kar nosi krščansko ime. Naravnost škandalozno je toraj, ako se predrzne Bourgeois trditi, da se je po Melinejevem prizadevanju spremenila francoska politika v „rimsko" politiko. Mož bi rad s takimi frazami pridobil si povodom novih volitev nekoliko somišljenikov, s pomočjo katerih bi se dalo splezati zopet nekoliko višje, toda, kakor vse kaže, se zelo moti.
Revizija srbske ustave. Danes je dospel kralj Aleksander s potovanja in, kakor naglašajo razni listi, se takoj prične s preosnovo ustave, ki je na dnevnem redu že precej časa. Eralj bo najpreje imenoval dotično komisijo, katero si bode sestavil seveda po svoji volji. Govori se sicer, da se pozo-vejo v komisijo Člani vseh strank, toda, kaj lahko je mogoče tudi izmej najstrastnejih nasprotnikov odbrati bolj mirne elemente, ki ne bedo provzro-čali prevelike preglavice. Ta komisija bode morala potem sostaviti načrt ustave, s katerim se slednjič peča parlament. Nadejati se je pri tem sicer več sprememb, toda kaj malo v zboljšanje sedanjih de-speratnih razmer.
Dnevne novice.
^ Ljubljani, 19. oktobra.
(Presvetli cesar) je odlikoval, kakor poroča dunajski uradni list, kranjskega župana gosp. Earola S a v n i k a z naslovom cesarskega svetnika, obč.
sem potoma inšpiciral hribolazce ter jih prašal za „junaško zdravje". Ali dobro so bili mnogi zdelani in trudni.
Ta je tožil za vročino v glavi, oni za bolečinami v stegnih, drugi zopet za solnčnim pikom, nekateri so se pa kar zaprli in ležali, da še blizu nisem mogel.
Tako sem vesel in razigran preživel zadnji dan na Gorenjskem. Drugo jutro v soboto sem se poslovil od domačih, poslovil od gora in planin, pozdravil še enkrat Triglav, potem pa odfrčal proti Ljubljani — in odtod hitro na Vel. Lašče, Ribnico — v Eočevje. Da pa ne bi mislili, da sebe hvalim, kako sem čvrst, povem vam odkritosrčno, da sem bil tako truden, kot poštni konj, ko sem se zleknil zopet na svojem naslonjaču — v svoji sobi. Tam sem počival in študiral govor za Veliki Šmaren. Ali pre-udaril sem tako, če povem Eočevarjem o tej slavnosti vsaj nekoliko, ter dodenem še par lepih verskih resnic, morajo biti ginjeni, dasi so kruto prozaično ljudstvo. Toda žali Bog! Drugi dan mi Siid-markovanje vzame vse poslušalce in tisto kopo, ki je bila v cerkvi, mi gromki „heilo" izbobna na ulico ter mi prečrta ves račun in me spravi z leče, pogoltne vso poezijo, ki sem jo nabral po Gorenjskem, ter me upreže zopet v krulečo galejo življen-ske proze.
svetovalca Dolenca pa je podelil Klati zaslužni križec s krono.
(Enketo) sa določitev Urifov sa advokate v njih pisarni je sklical pravosodni minister grof Gleispach sa prihodnji četrtek v državno zbornico. Ismed slovenskih poslancev je povabljen na enketo dr. S u-eteršič, ismed hrvatskih dr. Trumbic.
(Podpora.) Za popravo in ohranitev znamenite gotske podružnice sv. Petra v Droru pri Polhovem gradcu je ministerstvo za uk in bogočastje dovolilo podpore 11.500 gl.
(„Glasbena Matica".) Loterijski odsek „Glasbene Matice" nam naznanja, da se bodo dobitki efektne loterije dobivali vsako sredo in soboto od treh do štirih popoludne v društveni hiši r Vegovih ujicah.
(Moški zbor „Glasbene Matice") je na ginočpem občnem zboru gospoda svetnika J. Ve n c a j s a načelnikom, gospoda svetnika A. S v e t k a njega pa-mestnikom in ves stari о<јђог i vzklikom na novo izvqlil. — Dalje sklenil zbor, da vseučiliščniki ostanejo člani tudi za svoje odsotnosti od Ljubljane, samo da se udeležb skušenj in proizvajanj, kadar so doma. — Odilej so redne sknšnje vsak ponedeljek ia vsako sredo zvečer ob 8. ari.
(V odbor drnStva za gospodinjsko šolo) so izvoljene sledeče dame: Hlavka, strok, učiteljica, g. Gutnikova, mest. uradn. soproga, gdč. Grumova, mestna vrtnarica, g. Hribarjeva, mestnega župana soproga, g. dr. Hudnikova, odvet. soproga, gdč. Kersnikova, trg. knjigovodje hči, gdč. Kopačeva, poeestnice hči, g. Lenčetova, soproga veletržca, g. Lahova, okr. sodnika vdova, gdč. Maroltova, mestna učiteljica, g. Prosenčeva, zavar. zastop. soproga, g. Supančičeva, stavb, podjet. soproga, g. Šubičeva, šol. ravnatelja soproga, g. dr. Tavčarjeva, odvet. soproga, g. Fr. Trčkova, posestnika soproga, g. Vodnikova, kamn. mojstr. soproga, in gg.: Gostinčar, paznik v predilnici, dr. Majaron, odvetnik, Mandelj, c. kr. oficijal in Dimnik Jakob, mestni učitelj.
(Slov. krščansko - socijalna delavska zveza.) Pravila tega novega delavskega društva, ki se v kratkem ustanovi, je deželna vlada 2e potrdila.
(Iz Šmihela ob Nadanjem sein.) Sv. Marjete zvonček na Tabra blizo St. Petra na Notranjskem se je letoe slabo obnesel. Pravijo, da so Zagorci že dajali 300 gld. zanj, Postojanci pa menda še več, a vendar nam letos ni odgnal toče, katere še ni bilo v Smihelski kaplaniji od pamtiveka, zlasti v toliki sili ne. Uničila je 12. septembra t. 1. vso ajdo, skoro vse grozdje, fižol, repo itd. Več ali manj trpeli so pa tudi vsi drugi jesenski pridelki. Najbolj so prizadete vasi Nadanje selo, Mala Pristava in Narin. — Sv. misijon smo imeli od 3. do 10. okt. Priprosto, a vendar tako prijazno in ljubeznivo se je vse vršilo, da se nam je zdelo, da smo iz zemeljskih gorja prestavljeni v drugi svet. Bog povrni gg. misijonarjem iz reda sv. Vinc. Pavi., ki so nas s svojimi prelepimi govori pridobili za sv. stvar. Bog povrni tudi gg. duhovnikom — sosedom, ki so radovoljno prihiteli spovedovat I Z veseljem se bomo vedno spominjali sv. misijona, zlasti pa še vtisnili v srce nauk, da le vera zamore človeka utolažiti.
(Odlikovanje.) Iz Planine se nam piše, da je Njega apost. Veličanstvo presvitli cesar z najvišim odlokom od 29. sept. t. 1. podelil vitežki križ Fran-Jožefovega reda blag. goepodu Francu Reismuller-ju, nadzorniku posestev sviti, kneza Hugo Windisch-Graetza v Haasberg - u pri Planini, in sicer v priznanje obilnih zaslug za knežjo rodbino v dobi 50-letnega zvestega službovanja. Gospod Reismtiller, potomec neke švicarske rodbine, n,^seljene na Češkem, je s 17. letom vstopil kot logarski adjunkt v službo knežje rodbine Windisch - Graetzove na graščini Jemništ na Češkem. — Pozneje je prišel kot oskrbnik na Slatino pri Litiji, kjer se je prav marljivo pečal s sadjerejo. Ne dolgo potem je bil poklican k graščini Haasberg, kjer se je vzpel od službe rentmojstra do sedanje najviše stopnje osrednjega nadzornika vseh knežjih gozdov in posestev, ter je dnć 15. sept. t. 1. dovršil 50 službenih let pri jedni in isti plemenitaški hiši. G. Reismilller nima za sftbo temeljitih strokovnih študij, pač pa ga diči jeklena marljivost, neomajna zvestoba in srčna vdanost gospodarju, katerega zaupanje uživa v polni meri. — Dasi za svojo osebo neprijatelj političnih viharjev, je g. nadzornik kot zastopnik sviti, kneza ob volitvah vselej podpiral domačine Slovence; odkar imamo dve stranki, je v smislu eminentno katoliške knežje rodbine glasoval s katoliško-narodno stranko.
V občinskem in cestnem odboru je r*d podpiral obče koristne fadeye in i zaposloval pri radodarnem gospoda knezu marsikatero podporo za kmetijske poddrnž., gasilna druStva itd. Koliko pa je skozi njegove roke in vsled njegovega posredovanja miloščine šlo med uboge, dijake, pogorelca in druge nesrečnike, — na tisoče in tisoče vsako leto, — to je le Bogu znano. — Gospodu vitezu Beismullerju, ki iskreno ljubi kranjsko deželo, svojo drago ^oniovino, čestitamo k odlikovanju in kličemo : na mnoga leta. Ker je gospod izredno krepkega zdravja in mn starost doslej še ni prav nič upognila telesa, je opravičeno upanje, da bode še delj časa vodil gospodarstvo knežji^ grajščjn. V to Bog pomoti!
(Ne t Ameriko.) Is Trnovega na Notranjskem se nam poroča, da pifle neki K. (s Velike Buko-vice) iz južne Amerike jako žalostno. Pismo je oddano dnč 12. septembra 1897 in je došlo dnč 11. t. m. na Veliko Bukoyico. Cujte, kaj piše K. svojemu prijatelju Andreju: »Dam Ti na znanje, da se bote v kratkem videli z našimi družinami, ker tukaj ni več obstanka za nas. Jaz pa mislim Se tukaj ostati, ker mi ni mogoče nikamor si pomagati. Kajti tukaj so me prijeli divji ljudje in sedai ne vem, kedaj bom ee prost. Torej sedaj naj le pridejo tisti, ki po vasi prepevajo, ako hočejo radi v sužnost priti; pa tudi v vasi Vaši blago (živina) ne trpi tako, kakor ljudje tukaj. Pozdravi . . . in zdaj Ti nimam nič več slabega razlagati in tjstim, ki se les (sem) odpravljajo, povej, naj le rajši doma ostanejo in brajde Se sadijo in sladko vince pijejo. Jakob K- bi tudi rad prišel domu, da more, pa ga se ne bo, ker tukaj ni tako lahko uiti.« — Toliko v svarilo onim, ki hočejo po vsi sili postati — beli sužnji!
(V Mostah pri Ljubljani) se snuje bralno društvo. Pravila so ee potom okrajnega glavarstva vložila visoki deželni vladi v potrdilo. Društvo je pri nas zelo potrebno, ker mreža raznih krivih prerokov se razpenja tudi po deželi, posebno še po mestni okolici. Kakor že nekaterim drugim društvom, pripomogli so tudi temu socijalni demokratje do rojstva. Hoteli so namreč zasnovati v Mostah neko pevsko društvo in po njem polagoma vtihotapiti svoje nazore med tukajšnje ljudstvo, kar se jim je po naših možeh z zasnovo bralnega društva popolnoma ponesrečilo. Novo zasnovano društvo se imenuje „Bralno društvo v Mostah" in ima namen, skrbeti svojim članom za poštene krščanske časopise in knjige, prirejati poučna predavanja in skrbeti tudi za pošteno zabavo, zato si osnuje svoj pevski zbor. Ljudstvu je potrebno pouka v teh zmedenih časih in upamo, da bo naše društvo z božjo pomočjo in s pomočjo vnetih prijateljev nižjega ljudstva doseglo svoj namen. V pripravljalnem odboru so gg. Ivan Kremžar, Fran Karpe in Fran Ziller. Novemu društvu želimo mnogo vspeha in božjega blagoslova.
(Potres.) Iz Badovice, 18. okt.: Čutili smo 10 minut pred 7. uro v jutro potres. Smer mu je bila od severa proti jugu. — Iz Jaeke: Danes, dnč 18. okt. čutil se je 3 minute pred 7. uro zjutraj 3 sekunde trajajoč potres brez sunka.
(Tržič) je imel 18. t. m. 2440 prebivalcev. To do cela natančno štetje so dognali gospodje učitelji s pomočjo šolskih otrok in prijateljev. Od zadnjega ljudskega štetja je število prebivalcev naraslo okroglo za 350 oseb. Med tem, ko se množi prebivalstvo, pa se nič ne množi število stanovanj, ki so prenapolnjena. Mnogoštevilne rodbine imajo samo po jedno sobo. S številom prebivalstva pa se množi tudi surovost mladine in razgrajanje v ponočnih urab. Dobili smo bili policaja; nekaj dnij je hodil po ulicah, sedaj ga pa ni več. Pravijo, da ni mogel sam nič opraviti. Tržič je po številu prebivalcev tretji kraj na Kranjskem, zato bi pač moral imeti vsaj dva moža, ki bi pazila na red. Kdo je kriv, da jih ni? Ko pride novi zakon o domovinski pravici v veljavo, bo z njim Tržič hudo prizadet, ker se vedno več tujcev naseljuje tu. 2e sedaj imamo toliko beračev, da je groza, a število bo vedno večje, in skrbeti bo za-nje po zakonu morala občina. Kjer je veliko revežev, tam je v cvetju žganjepitje. Tudi to je žalibog huda rana tržiškega prebivalstva.
(Zopet tatovi.) Brusnice, dne 17. t. m. Se ni miru. Dan za dnevom, noč za nočjo se ponavljajo tatinski napadi klativitezov v naši občini. V petek po noči so prihrumeli v stanovanje posestnice Lum-pert iz Velikih Brusnic ter vpričo nje vkradli ves denar v znesku 63 gld. Videla jih je, a sirota si niti kričati ni upala samega strahu. Ko so jo z zdravo kožo odpihali, je bila seveda brž vsa vas na
nogah; pa bilo je že prepozno. — Včeraj so pri belem dnevu napali v Struški h osti pastirja idočega po opravila v Brusniee; neti mu niso imeli ničesar. — Tadi -v Malih Brusnicah so jih zopet čutili. Hvala slavnemu c. kr. glavarstva za varstvene naredbe. Ljudje stražijo vse noči; danes so šli malone vsi možje oboroženi preganjat roparsko druhal. S kakim vepehom se bodo vrnili, ne vem. — ljudje pravijo, da ne pomnijo takih razmer. Ker je vse, mlado in staro na nogah, je ttpfttl) da bo kmalu konec — strahu. Vederemo.
(Čuden preklic.) Švicarski listi poročajo, da so v vzhodni Švici nekemu meščanu naložili precej več davka, kakor ga je imel prešnje leto. Zaradi tega se je razjezil ter je očitno zabavljal mestnim očetom, rekoč: .Polovica mestnih odbornikov je norcev". — Mestni očetje, prepričani, da je dober glas boljši nego slati pas, so zahtevali preklica od obrekovalcev. Te je tej zahtevi ugodil ter objavil preklic, glaseč se: .Polovica mestnih odbornikov ni norcev!"
Društva.
(Bralno društvo pri Mali Nedelji.) V nedeljo dne 24. oktobra priredi leposlovno bralno društvo pri Mali Nedelji veselico s poučnimi govori, petjem in gledališko predstavo „Damoklejev meč" in .Brati ne in»a. Veselica je v gospoda M. Sekovih prostorih ter se pričenja ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 10 kr. Cisti preostatek za dijaško kuhinjo. Vsi rodoljubi ee k veselici uljudno vabijo.
Narodno gospodarstvo.
Nekoliko o elektromotorjih.
Iste važnosti, kakor za razsvetljavo, je električna moč tudi pri izvrševanji mehaničnih del, ki se tudi prenos električne moči ali električne eneržije imenuje. Kakor znano, vrši se ta prenos na ta način, da se električni tok v takozvani elektromotor napelje, ki potem mehanično na zunaj delnje, toraj električno eneržijo pretvarja v mehanično.
Glavne prednosti elektromotorjev so : najpripro-steja konštrukcija, malo prostora za postavljenje, zelo malo truda pri rabljenju in nizka cena.
Elektromotor obstoji iz valjastega telesa, tako-zvane kotve, ki med trdno stoječimi deli kroži. On nima ne zaklopnic, ne betov, ne krmila in ne ma-halnih, ampak samo krožeče dele; toraj ne prov-zroča stresovanja, ne ropota in ker je konstrukcija zelo priprosta, je obrabljenje, če se o tem sploh govoriti sme, zelo neznatno.
Ker so elektromotorji zelo priprosto narejeni, mogoče jih je narediti od najmanjše (Vi» konjske sile) do poljubno največje moči, toraj se lahko rabijo ne samo tam, kjer se malo eneržije potrebuje, n. pr. pri šivalnih strojih; ampak tudi pri velikih tovarniških delih in to tem bolj, ker ne samo, da ne provzročajo stresovanja in ropota, tudi dima, smradu in vročine ne provzročajo, vrh tega pa so tudi glede ognja ali eksplozije brez vsake nevarnosti.
Zarad navedenih prednostij se elektromotor lahko postavi kjerkoli v kaki tovarni, delalnici, stanovanji itd. ne da bi bilo za to treba posebnega privoljenja.
Posebej pri inštalacijah elektromotorjev v sta-novališčih je treba poudarjati, da oe za to ne potrebuje nobenih cevij, ne kakih posebnih podlog in pa zelo malo prostora in sicer komaj četrti del od onega, ki je za parni ali plinov motor potreben.
Elektromotorji se toraj lahko postavijo na tla ali na stojala, pripno pa se z lahka tudi na strop ali tram, ali pa se lahko tudi z dotičnim strojem direktno zvežejo.
Elektromotorji imajo tndi to posebno ugodnost, da je njih poraba zelo jednostavna in lahka; zadostuje da se jih jedenkrat na teden namaže, prav z lahka se spravijo v tir in zopet ustavijo. Zarad teh lastnostij priporoča se elektromotor prav posebno malim obrtnikom, ker z njim lahko vsakdo dela brez nevarnosti, ne da bi mu bilo za to treba, posebnih vednostij in skušenosti.
Kakor poprej omenjeno, potrebuje se za elektromotor le četrti del onega prostora, ki bi ga parni-ali plinov motor za enako moč potreboval, in ker je konstrukcija priprosta, je umevno, da je elektromotor ceneji kakor kak drug motor. Zarad tega je mogoče, da si ga lahko tudi manj premožni omisli in si tako konkurenčno moč povekša, kar se lahko s številkami dokaže.
Povsod in tudi v Ljubljani nahajajo se male ročne obrti. Vzemimo da mora stroj delavec goniti. Tak delavec stane na dan 1 gld. ali vsako uro (pri 10 urnem delu) 10 kr.; moči pa proizvaja k večjemu ta V8 konjske sile, toraj velja delo jedne petine konjske sile vsako uro 10.
Vzemimo pa, da se dela s elektromotorjem.
Stroški za napravo elektromotorja t '/s konjske sile znašajo 150 gld.
Stroški za električni tok za eno uro cele konjske sile, ako se motor na leto povprečno 3000 ur rabi (t. j. 300 delalnih dni po 10 ur na dan), pa ne več kakor 15 kr., toraj stane električni tok sa motor s VB konjske sile le 3 kr. za vsako uro. K temu računati je še obreetovanje in amortizacijo po 10%, kar znaša 15 gld. na leto, toraj na jedno uro '/• kr. K temu prišteti je naposled še trošek za mažo in snaženje, kar znaša po največ računjeno '/« kr. na nro.
Jednourno delo tedaj stane 4 kr. toraj razlika 10 — 4 — 6 kr. pri jednournem dela v primeri s ročnim delom. To znaša pri delu v 3000 urah 180 gld. na leto ; z drugimi besedami: elektromotor izplača se poprej nego v jednem letu in potem se 180 gld. na leto prihrani.
Se ugodnejši uspehi se dosežejo, ako morata stroj n. pr. dva delavca vrteti ali goniti, ker se potem postranski stroški primeroma še bolj zmanjšajo, kajti elektromotor n. pr. z jedno konjsko Bilo, toraj s petkrat večjim učinkom od prejšnega stane samo 300 gld.
Poleg teh financijelnih prednosti so pa še druge, ki s? ne smejo prezreti. Elektromotor je vsaki čas po dnevi in po noči za delo pripravljen, toraj njegova poraba ni odvisna od delavskega osobja, kar je gotovo velika prednost. Vrh tega se pa pri elektromotorju tudi lahko štedi, ker ako je postavljen elektroštevec in se z motorjem ne dela vsaki dan po 10 ur, se plača, kar je ob sebi umevno, le poraba električnega toka samo za čas delovanja elektromotorja.
Pa ne samo v onih slučajih, kjer se ima ročno delovanje nadomestiti z elektromotorjem, ampak tudi tedaj se le-ta priporoča, ako je med motorji sploh izbirati, kakšen naj bi se napravil, ker so, kakor že poprej omenjeno, stroški za nabavo elektromotorja v primeri s stroški drugih motorjev, kakor so: parni plinov ali petrolejni motor, veliko manjši, toraj treba tudi manj za amortizacijo in obrestovanje in-vestovanega kapitala.
Dalje je, kakor že poprej omenjeno, z elektromotorjem prav malo opravila, ne potrebuje se zanj vode za ohlajenje, stroški za mažo in snaženje so neznatni. To kpr se na ta način prihrani, se vse premalo vpošteva.
Dasiravno je električni lok, ki elektromotor goni, nekoliko dražji, kakor je gonilna moč pri drugih motorjih (par, plin, petrolej), vendar elektromotor prav zaradi majhnih postranskih stroškov s temi lahko tekmuje, z drugimi prednostimi pa jih visoko nadkriljuje.
Natanjčneja pojasnila o elektromotorjih daje urad za mestno elektrarno (v magistratnem poslopju), kamor naj se obrnejo oni, ki se hote o njih natani-čneje poučiti in si jih omisliti.
Telegrami.
Dunaj, 19. oktobra. Te dneve so se vršili mej Badenijem in mej načelniki des-niških klubov razgovori, pod katerimi pogoji da bi bila večina voljna podpirati vlado. — Badeni nadaljuje tudi pri teh razgovorih svojo taktiko. Obljubiti noče ničesar, za nobeno reč se vezati, le to je obljubil načelnikom, da bo zahteve posameznih klubov resno uvaževal, ako desnica zamore dati vladi zagotovilo, da je mej seboj jedina. — Ugodnega vspeha je od teh razgovorov le tedaj pričakovati, ako bodo prijenjali načelniki desnice. Govori se v parlamentarnih krogih, da ima Badeni za vsak slučaj od cesarja izredne oblasti, toda pristavlja se, da bi se tudi tukaj, kakor pri mnogih drugih prilikah, rad Badeni skrival za krono. Badeniju je le na tem, da kar mogoče po ceni dobi večino za nagodbeni provizorij. Govorica, da misli Badeni, ako se mu ne posreči dobiti večino za vladno predlogo o ponovitvi nagodbe, državni zbor zaključiti in kar brez njega vladati, ni verojetna; smatra se
le kot sredstvo, da Badeni ložje dobi za-se večino.
Dunaj, 19. oktobra. Po otvoritvi današnje seje v poslanski zbornici se je vršilo trikratno glasovanje po imenih o predlogih poslancev Steinwender, Roser in Gflnther. Pri tretjem glasovanju se je pokazalo, da je zbornica nesklepčna, in se je morala seja zaključiti. Zborovanje se nadaljuje v večerni seji.
Radgona, 19. oktobra. Minulo noč je pogorel blizu trga ležeči veliki mlin. Škoda se ceni na 60.000 gld.
Zagreb, 19. oktobra. Dopolnilne volitve za hrvatski deželni zbor, ki se vrše v devetih okrajih, so razpisane na 10. in 11. novembra. Dežel, zbor se snide najbrže 15. novembra.
Zagreb, 18. oktobra. Danes zjutraj ob 7. uri se je čutil slab potresni sunek s podzemeljskim bobnenjem, kije trajal tri sekunde, v smeri od severovzhoda proti jugozahodu.
Budimpešta, 19. oktobra. V včerajšnji seji poslanske zbornice je finančni odsek predložil poročilo o nagodbenem provizoriju in financijelni pogodbi mej Ogersko in Hrvatsko. V prihodnji seji, ki se vrši v četrtek, se prične meritorna razprava o nagodbenem provizoriju.
Florenca, 19. oktobra. Povodom socijalističnega pogreba se je vnel prepir mej socijalisti in policijo radi neke zastave. V boju je padel policijski brigadir Mancini. Aretovanih je več oseb.
Carigrad, 19. oktobra. Včeraj vršila se je prva seja turških in grških pooblaščencev v zadevi konečne določitve mirovne pogodbe.
London, 19. oktobra. „Reuters Office" dementuje vest nekaterih angleških listov, češ da namerava lord Salisbury iz zdravstvenih ozirov dati ostavko.
London, 19. oktobra. „Standard" poroča : Takoj po vsprejemu avstro-ogerskega poslanika barona Calice je sklical sultan ministerski svet, pri katerem se je baje sklenilo, da bo Turčija sama pričela s preosnovo na Kreti, ker velevlasti niso zmožne za to
a Л	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	"•S .3 2 a > a B л . 8 H s« > ^ >
18	9 zvečer	7420	16 8	brezv.	ТЛЛабпо	
19	7. zjutraj 2. popol.	742-5 741-3	12 2 17-9	sr. vzh. sl. svzh.	megla jasno	00
delo. Sultan ne mara odzvati svojih čet z otoka in se bo najodločneje protivil imenovanju inozemskega guvernerja.
Umrli bo:
18. oktobra. Ivana Slatnar, gostiln'čarja hči, 2 dni, Gradišče 8, božjast.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
Srednja včerajšnja temperatura 15 1°, za 5-0° nad normalom.
Ua cerkvenega vinskega mosta.
Pri Sv. Petru niže Maribora se bode dne 23. oktobra 1.1. točno ob 10. uri pred-poldan po dražbi prodajalo okoli
60 polovnjakov letošnjega vinskega mošta.
Izvrstno blago nam samo obeta mnogo kupcev.
Cerkveno predstojništvo sv. Peter pri Mariboru,
dn<5 17. oktobra 1897!
704 l—l	Martin Jurkovič, župnik.
Udano podpisani usojam si tem potom naznaniti, da sem zapričel v Trstu	684 5—4
spetlirijski ia komisijski posel.
" Pri špedicijah bode mi glavni smoter, da jih izvedem točno in ceno.
Skrbel bodem, da naročene komisije izvršim tako, da si pridobim popolno zaupanje. Sprejemam tudi naročbe od samo 5 kgr. in več za vsakovrstno blago.
Tudi se bodem pečal r. razprodavanjem zunanjih raznih pridelkov na tržaškem tržišču.
Nadejajo se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
JOSIP ŠTOK&, trgovec in špediter v Trstu, via Valdirivo št. 17, v Trstu.
©т©т1
Vljudno naznanjamo zasebnikom, krčmarjem ia vinskim trgovcem, da imamo
zanesljivo dobra in pristna
nova vina briška
na prodaj, bela in črna.	702 3-1
Vinarsko in sadjarsko društvo za Br«la v Gorici.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaj a,
domača in inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri p i gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 11
Priznano najboljše perilno sredstvo!
Lessive-Fenisov lug.
Patent; J. Pioot, Pariz.
Ohrani perilo, mu daje lepoto; pri pranji ni treba zraven nikakove žajfe, sode, pepela itd. To izvrstno sredstvo za člstenje ne škoduje ne platnu, ne volni, ne svili ali rokam. Provzroča malo (ruda in je neobhodno potrebno vsakemu gospodinjstvu.
Ta lug osnaži vse na najboljši način!
mm
zajamčeno brez klora ln neikodljlv prodaja v zavojih
v Ljubljani: Gosp. J. Perdan,	Gojp. J. Fabjan,
„ M. E. Supan,	„ J. Klauer,
„ A. Staoul,	„ F. Ctrošel,
„ J. Jebačln,	„ V. Sohiffer,
„ A. Sarabon,	„ Fr. Stupioa,
„ Kham in Murnlk,	„ L. Mauser,
go>p. Kavčič ln Lllleg. 682 6-3
Dve lepi prazni sobi
(brez kuhinje) se oddaste solidnemu gospodu s 1. novembrom t. 1.
Več se izve v Komenskega ulicah štev. 10 v II. nadstropju.	703 3-1
Koverte s firmo
vizitnice'in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljublj»™.
Gašper Šušteršič Cpo domače Bobenček) iz Gline hiš. št. 20 bode svoje posestvo na Viču, t. j.: hišo pri Žabarju hiš. št. 25,
v kateri se zvršuje gostilniška obrt in prodaja tobaka, iu hišo št. 70, v kateri se zvršuje trgovina s špeceriiskim blagom; potem stavbišča ob državni cesti, njive in travnike
dne 21. oktobra 1897
ob 9. uri dopoldne na licu mesta prostovoljno po kosih raz-prodajal.
Kupni pogoji so zelo ugodni.
Kupci naj se zbero pred hišo št. 25 na Viču.	675 4-4
Severonemški Lloyd v Bremi.
491 30-24
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnč 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Gherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola. Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
via
dva ali trikrat na mesec.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Do
Japonskega.
Do Baltimore.
Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. NajlepSa ln najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani s
XA^travd. □Tsa'vćsai*.
I > it ii a i i-s k m borza.
Dnć 19. oktobra.
Skupni državni dolg v notah .....	102	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......123	»
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4°/,.......121	„
Ogerska kronska renta 4tt/0, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	951	„
Kreditne delnice, 160 gld..............352	„
London vista...........119	„
Nemški drž.bankovci za lOOm. nem. drž.velj.	58	„
20 mark......i .... .	11	„
20 frankov (napoleondor) ......	9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5 „
15	kr.
20	„
20	,
85	„
65	„
65	„
65	„
77 V. „
75 „ 52'/,* 10 „
66	„
Dne 18. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	160	gld. —	kr.
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160	„	—	„
Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....190	„	20	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron	99	„	65	„
Tišine srefike 4°/0, 100 gld.......140	„	—	„
Dunavske vravnavne srefike 5°/0 ....	128	„	25	n
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	85	„
Posojilo goriškega mesta......112	„	50	„
4°/o kranjsko deželno posojilo.....98	„	—	„
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0	98	„	60	„
Prijoritetne obveznice državne železnice. .	226	„	75	„
„ „ južne železnice 3°/0 .	180	„	85	„
n „ južne železnice 6°/0 .	126	„	—	„
„ „ dolenjskih železnic4°/0	99	„	50	„
Kreditne srefike, 100 gld.......198 gld. 25
4°/0 srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156 „ —
Avstrijskega rudefiega križa sreCke, 10 gld.	18
Rudolfove srefike, 10 gld.......24
Salmove srefike, 40 gld........73
St. Genois srefike, 40 gld.......79
Waldsteinove srefike, 20 gld......57
Ljubljanske srefike.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	161
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3390
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	403
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	83
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	92
Montanska družba avstr. plan.....128
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165
Papirnih rubljev 100........127
kr.
75 50 25
50 65
60 25 25
Nakup ln prodeja ___
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebar]lh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnićna delniška družba
„M K B C U H"
Wollzeile št. 10 Dnnaj, Hariahillerstrasse 74 B.
јбЗГ PoJasnlla-£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh
potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic.