Štev. 45.	V Ljubljani, dne 5. novembra 1914.	Ltifo XXVII.
Tr. htja Tnale .'-etrtek. Cena mu ie a K n» leto (7,» Nemčijo i K, u Amoriko in iIiuko tnj« itriav« a K.) - Po.amer.iie storilko >e pio<la>jo - po lo vinarjev. --
S prilogama:
„Naš kmečki dom" m „Haša oospodinja".
Spisi in <iopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-sorati pa: Upravništvu „ Domoljuba*, -Ljubljana, Kopitarjeva ulica.-
Novi zakon proti oderušfvu.
Od leta 1808. so se pri nas začele postave ogibati besedi »oderuh ali oderuštvo«. Trapasta misel, da je treba dati trgovini in kreditu popolno svobodo, je zmagala;.spravili so jo na vrh liberalci, ki so strmečemu svetu obetali, da bo potem nastala prava deveta dežela. za našo državo. Vse postave, s katerimi so sc žugale razni kazni oderuhom za prevelike obresti ali za druga oderuška dejanja, so sc razveljavile. Oderuhom je zacvetela zlata doba popolne prostosti, ki so sc je natančno in z vso gorečnostjo poslužili. Ta prostost je naredila to, kar neumna prostost vedno naredi, da je namreč vzela slabšemu, revežu, človeku v stiski, odvisnemu siromaku vsako zakonito pomoč in ga izročila na milost in nemilost močnejšemu, bogatejšemu, zvitejšernu skopuhu, bogatinu in oderuhu. Nešteto sleparjev je zlezlo v ti dobi z oderu-štvorn iz nič do velikega premoženja; nešteto ljudi je pa izgubilo svoje imetje, svojo hrt ali svoje posestvo kot žrtve na oltarju oderuške svobode. Ni minulo deset let in liberalno vpitje o svobodi trgovine in kredita je že izgubilo svojo moč. Preglasen je bil jok tistih, ki jih jc ta svoboda ob vse pripravila. Zato je državni zbor že 1. 1877. za Galicijo in Bukovino, kjer so posebno judje v svojo korist znali izrabiti imenovano svobodo, sklenil poseben zakon, s katerim so se zažugale precejšno kazni za nepoštenost pri posojilih. Besede oderuh ali oderuštvo pa tudi v tem zakonu ni. Ko je bila 1. 1879. zlomljena v državnem zboru liberalna večina, se je tudi brž pojavila zahteva, da se mora podobni zakon, kakor za Gali-
cijo, napraviti za cclo državo. Dne 28. maja 1881 je zagledal tak zakon beli dan ,a tudi ta se skrbno ogiblje besede »oderuh ali oderuštvo«.
Državna zbornica, izvoljena po splošni in enaki volilni pravici, je zahtevala, da se mora ta zakon primerno izpopolniti. Po pravici rečeno, so namreč v tem zakonu same lepo besede, toda tako zasukane, da je bilo oderuhom lahko izmuzniti se skozi brez kazni. Silno malo obsodb proti odoruštvu imamo na podlagi tega, žo več kot 33 let obstoječega zakona, dasi se oderuhov in oderuštva ne manjka. Vlada je zahtevi ljudskega parlamenta ustregla in jc predložila v novem kazenskem zakonu in v predlogi nekaterih izpre-memb državljanskega zakona krepkej-še in jasnejše določbe proti oderuhom; gosposka zbornica jih je tudi že sprejela in v poslaniški zbornici so bile v posvetu, pečal so jc ž njimi tudi pravni odsek. Prišla jc pa vojska in zavoljo tega seveda zbornica ni mogla dokončati toga svojega dela. Z vojsko se je pa še mnogo bolj pokazala potreba ostrejših določb proti odoruštvu. Go-snodarsko slabejši, revnejši ljudje so ob času vojske še na slabšem kakor sicer; kdor ima denar, ga tišči, in kdor je torej navezan iskati si posojil, jo gotovo sedaj mnogo večji revež, kakor prod vojsko. Ravno tako jc tudi trgovina na vso drugi stopnji. Mnogo manj pride na trg kakor sicer, blago se tudi umetno zadržuje, samo da sc doseže večji dobiček. Posamezniki, ki so tako srečni, da imajo velike množine moke ali žita ali drugih pridelkov, jih tišče. Cona neusmiljeno raste za vso, kar sc potrebuje za življenje in revež je vsled tega vsak dan na slabšem. To, kar zahtevajo bogatini dobička za se, nima nobene mero. Čo pomislimo, da imajo delavski stanovi največ svojih sinov
med vojaki, ki prelivajo kri za domovino, in da torej revnejši žrtvuje res ta-korekoč vse za blagor države, potem je jasno, da ima država dolžnost braniti jih proti tistim, ki tudi v tem času ne poznajo nobenega ozira na druge in s kaznimi prisiliti oderuhe, da bodo spoznali, da jo v državi kakšna reč vendar še nekoliko večje vrednosti, kakor njihova sita bisaga. Zato je gotovo popolnoma prav, da je sedanja vlada določbo proti oderuhom, ki jih državni zbor samo zavoljo neugodnih razmer ni š« popolnoma sklenil, predložila cesarju v potrdilo. Cesar jc podpisal ta zakon dne 12. oktobra in dne 20. oktobra je stopil v veljavo. V nastopnih vrstah hočemo napisali vsebino teh določb.
1.	Kreditno in stvarno oderuštvo. Ilvala Bogu recimo, v novem zakonu se besede »oderuh in oderuštvo« ne boje. Še več, postava 1. 1881. pozna samo kreditno oderuštvo, to sc pravi, oderuštvo pri posojilih, novi zakon pa prepoveduje tudi oderuštvo v blagu, pri kupčiji ali prodaji kake stvari ali kako pravice.
2.	Vsaka oderuška pogodba je nična. Tako-le pravi zakon: Pogodba je nična, če kdo izrablja lahkomiselnost, silo, slaboumnost, neizkušenost. ali razburjenost kakega drugega s tem, da sebi ali kakemu tretjemu za kako dajatev da obljubiti ali podeliti kako protidnjatev, katere premoženjska vrednost jc glede na vrednost novo dajatve v vidnem nesorazmerju. Kar je kdo iz take nične pogodbe dobil v svojo korist, mora vrniti, tako n. pr. plačila s postavnimi obrestmi od sprejemnega dneva naprej; izročene stvari so morajo tudi vrniti ali pa se mora nadomestiti njihova vrednost ob času sprejema. Ravno tako so morajo povrniti vsi izdalki, ki so bili potrebni za dotično stvar, in povrniti se mora tudi
nazadnje škoda zato, da se je dotična stvar rabila ali kaj izgubila na vrednosti.
3. Glavni razloček med sedanjim in prejšnjim z a k o -n o m. V prejšnem zakonu se je zahtevalo za to, če je bil kdo zavoljo kakega posojila s previsokimi obrestmi kaznovan ,da jc izrabljal potrebo dolžnika. Novi zakon ne govori več o potrebi, marveč o sili. Dozdaj se je namreč oderuh velikokrat izgovarjal, da dotični dolžnik ni bil v potrebi, ker ni bil revež, to bo seveda odpadlo. Ravno tako odpade v novem zakonu to, da je kazniv samo tisti, ki pri svojem posojilu zahteva neizmerne zahteve, ki so sposobne roditi ali pospeševati gospodarski pogin dolžnika. To se je dalo silno redko kedaj dokazati in zato so bili oderuhi, kakor smo žc prej povedali, po starem zakonu večinoma prosti. Če sta bila oba, upnik in dolžnik, trgovca, sc po dosedanji postavi ni mogel nobeden proti drugemu pritoževati zavoljo oderuštva. Tudi to odpade v sedanjem zakonu, in kar je glavno, poleg kreditnega oderuštva se kaznuje tudi blagovno oderuštvo. Ako je oderuh, preden je prišla reč do sodišča, povrnil upniku škodo, je bil po starem zakonu brez kazni. Tudi to odpade po novem. Kazni so večje. Dozdaj sc je kaznovalo kreditno oderuštvo s strogim zaporom od 1 do 3 mesecev, v denarju od 200 K do 1000 K. Zdaj pa velja za vse vrste oderuštva kazen s strogim zaporom od 6 mesecev do 3 let. Če je pa pri kreditnem oderuštvu oderuh izvrševal svoje oderuštvu kakor nekako obrt, tako da jc popolnoma ali deloma živel od tega in če je večje število oseb zelo oškodoval ali pa če je pri blagovnem oderuštvu oderuh večje število oseb težko oškodoval, se kaznuje po novem od 1 do 5 let; poleg zapora sodišče oderuha lahko v vsakem slučaju obsodi do 20 tisoč kron. Obsojenega oderuha se sme tudi izgnati iz občine, dežele, ali če je inozemcc, iz cele države.
Pri stvarnem oderuštvu se vedno zahteva, da dotični oderuh izvršuje svoje oderuštvo kakor obrt, to se pravi, da vsaj deloma od tega živi, ni pa treba za to, da se obsodi, da bi bil že več oseb odri, zadostuje eno samo dejanje, da je le iz njega razvidno, da ima dotičnik namen tako dejanje, kadar se prilika nudi, še ponoviti.
4. Ali bo novi zakon kaj pomagal? Treba je sedaj ljudem pouka, da vedo pri čem da so; sodnikom pa je treba zavednosti, da je revež nasproti močnejšemu izkoriščevalcu pod zakonitim varstvom. Od odvetnikov splošno ne moremo pričakovati kakega krepkega sodelovanja v tem oziru. Odvetniki, seveda s častnimi izjemami, imajo pač to lastnost, da drže z bogatejšim, ki jih ložje boljše plača. Kazni, ki so zažugane, so občutne in prepričani smo, da bi bilo treba samo nekoliko krepkih vzgledov, pa bi oderuhi kmalu pustili svoj nevaren posel. Pri nas smo s kmečkimi posojilnicami
hvala Bogu oderuštvo pri posojilih splošno že zatrli. Dobe se pa še v tem, zlasti pa pri prodaji in kupčiji veliko oderuških ljudstvu škodljivih dejanj. Tako n. pr. imamo še sedaj posojila, pri katerih se namesto denarnih obresti zahteva užitek kakega zemljišča, njiv, travnikov, senožeti ali vinograda, ki je mnogo večji kakor bi smele biti plačane obresti. Ravno tako imamo po nekaterih krajih še oderuške pogodbe za izrejo živine. Imamo delodajalce, ki od svojih delavcev zahtevajo, da vse potrebščine kupijo pri njih, ki jim zato tudi v gotovem denarju nočejo izplačati zaslužka in ki jim blago, katero jim dajo, dražje zaračunajo, kakor se dobi drugod v dotičnem kraju. Naj izvedo vsi tisti reveži, ki sedaj ječe pod jarmom takih ljudi in naj izvedo tudi ti ljudje sami vse povsod, da je od 20. oktobra sem vsako oderuštvo v naši državi pod najstrožjimi kaznimi prepovedano.
Pregled po svetu.
Avstro - Ogrska. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef se je mudil v petek, 23., in soboto 24. m. mes. v Pulju, kjer je bil navdušeno sprejet. Ogledal si je mornarico in čete puljske garnizije. — Ogrski državni zbor se bo sešel mescca novembra, da reši več nujnih vladnih predlog, med njimi podaljšanje poslaniške dobe državnih poslancev.
Nemčija. Šef nemškega generalnega štaba general pl. Moltke je obolel. Njegov sin je padel na bojišču. Tako delita avstrijski in nemški šef generalnega štaba isto usodo. Tudi šefu našega generalnega štaba pl. Hotzendorfu je padel en sin na bojišču, drugi pa je ranjen. — V nemških taborih za vojne ujetnike je bilo nastanjenih do 21. oktobra; Francozov: 2472 častnikov, 146 tisoč 897 mož; Rusov: 2146 častnikov, 104.524 mož; Belgijcev: 547 častnikov, 31.378 mož; Angležev: 218 častnikov, 8669 mož. Ujetih je med njimi 6 francoskih, 18 ruskih (2 poveljujoča) in 3 belgijski generali, skupaj torej 296.869 mož.
Anglija nadaljuje na vseh straneh gospodarski boj. Sedaj je vlada prepovedala uvoz sladkorja, da bi s tem preprečila uvoz avstrijskega in nemškega sladkorja potom nevtralnih držav. — Ker
so se po Irskem raznesle govorice, da namerava angleška vlada vpeljati obvezno vojaško službo, se Irci v velikem številu izseljujejo v Ameriko.
Rusija. Car je naročil, da se razglasi vojno stanje na sibirski železnici in
na vzhodnokitajski železnici, da se zagotovi mir in nemoten promet. — Kakor poročajo poljski časopisi, delujejo po celi Rusiji agitatorji, ki hujskajo ljudstvo in oblasti proti Nemcem. Na čelu temu stoji ruski list »Novoje Vremja«, ki poziva vlado, da naj vse Nemce brez izjeme, četudi so ruski državljani, izžene iz zapadnih gubernij in
jih deportira v najoddaljenejše sibirske in srednjeazijske pokrajine. Dalje zahteva navedeni list, da se enkrat za vselej napravi konec nemškim naselbinam v Rusiji. Njihova posestva naj se zaplc-nijo in razdele ruskim kmetom. p0 mnogih krajih, kjer bivajo Nemci, so nemška društva razpuščena in njihovo premoženje zaplenjeno.
Francija. V dosedanjih bojih je padlo na francoski strani 21 generalov. — Poroča se, da je kolonialni minister Dourmergue v Parizu in da se pripeljejo v Pariz ministri Briand, Sarrant in Ribot. Četudi je vlada premeščena v Bordeaux, je ves čas vojske bilo več ministrov v Parizu. Vlada se vrne v Pariz v drugi polovici novembra že zato, da se skliče parlament, da dovoli proračun za leto 1915. in da se določijo volitve v senat. Ardensko prefekturo in več prefektur severne Francije so premestili v Pariz. Belgijskih in francoskih beguncev iz krajev, kjer divja vojska, je v Franciji 400.000.
Srbija. Zdravstveno stanje kral>'a Petra se je poslabšalo. Prestolonaslednik Aleksander je ranjen. Princu Juriju se rane še niso zacelile. — Srbskim vojakom primanjkuje municije. — Kralj Peter je poveril vodstvo poslov zunanjega ministrstva, katere je vodil prej ministrski predsednik Pašič, bivšemu dunajskemu poslaniku Jovanovi-ču. Ne poroča se, če je postal JovanoviČ stalno ali lc začasno zunanji minister. Znani tudi niso razlogi, zakaj se je Pa-šiču odvzelo ministrstvo. — Ameriški poslanik za balkanske države VVopicka je v imenu Zedinjenih držav pisal srbskemu ministrskemu predsedniku Pa-šiču pismo, v katerem izraža globoko bol, ki navdaja Ameriko snričo groze-polnega uničevanja visokih evropskih kulturnih vrednot. Poslanik pripominja, da najbolje deluje v smislu želja ameriškega ljudstva, ako da Srbom svet, da hitro sklenejo mir. Pašič je na to pismo odgovoril, da je za dragoceno izjavo Amerike zelo hvaležen in jo smatra za prisrčen dokaz ameriških simpatij; tudi Srbija želi in upa, da kmalu nastopi mir.
Bolgarija. Bolgarska vlada je pozvana od Rusije, naj sedanjo Rusom sovražno vlado nadomesti z vlado, v kateri bi bile zastopane vse stranke ali naj pa prekine svoja pogajanja na Dunaju in v Carigradu. — Iz Ruščuka se poroča, da se vozi po Donavi proti Ru-ščuku sedem ruskih donavskih monitorjev s 23 ladjami. — Dne 26. oktobra je prišel v vode Dedeagača angleški torpedni rušilec. — Ruska vlada je izgnala iz Rusije vse bolgarske dijake. — Iz Niša se poroča, da je ruski poslanik v Sofiji, Savinjski, ki se je mudil nekaj dni v Nišu, imel nalogo, pripraviti Pa-šiča do tega, da bi napravil poizkus za spravo med Bolgarijo in Srbijo. Iz istega vzroka je došel iz Peterburga v Niš nek carjev pobočnik. Baje so bila pa ta pogajanja brezuspešna, — Ruska vlada je priporočila Srbiji, naj ponudi Bolgariji za prost prevoz vojnega mate-
rinla odstop majhnega ozemlja. — V sobranju je 28. m. m. ministrski predsednik Radoslavov odločno izjavil, da inora ostati Bolgarija v sedanji vojski nevtralna in da živi z vsemi velesilami v prijateljskih razmerah in da so tudi razmere skoraj z vsemi sosednjimi državami bolj zaupljive, kakor lani. — pri Golešovu so se dne 25. pr. m. spomnile bolgarske in grške obmejne čete. Streiiali so iz pušk sedem ur. Grki so kopali strelsko jarke, Cesar Bolgari niso trpeli. Ranjen je bil en Bolgar, ubit en Grk. dva Grka sta bila ranjena.
Turčija. Iz Peterburga poročajo, da prinaša ruski list »Ruskoje Slowo« jz linje zanesljivega vira naslednjo vest: Angleški poslanik v Carigradu je sporočil turški vladi, da bo Japonska v slučaju, če napove Turčija Rusiji in Angleški vojsko, takoj napadla Mezopotamijo v Aziji. Japonsko bo poslala Turčiji noto, v kateri bo izjavila, da je prevzela varstvo angleških koristi v Aziji in da jo pripravljena z vso svojo armado so boriti na strani Rusije in Angleške. To jo najnovejša grožnja turški vladi.
Albanija. V južni Albaniji se gode zanimive reči. Istočasno sla Italija in Grčija stopili na albanska tla in izkrcali svoje vojake. Dočim se Italija zadovoljuje z Valono in valonsko okolico, so grške čete prekoračile mojo in zasedlo dva okraja, ki na Grčijo mejita. Grčija utemeljuje svoj korak tako-le: Epirotski zastopniki in zastopniki ve-levlasti da so sklonili sporazum na otoku Korfu, po katerem sc Epirotom garantira verska in narodna svoboda. Kor se ta sporazum no moro udejstviti vslod večnih nemirov in pustošenja albanskih band, je Grčija primorana, da nastopi. Znsodcnio južno Albanije je samo začasno, da se prepreči anarhija in vpostavi mir in rod. Epiroti, naj bodo žo Grki ali Turki, da so vodno Grčijo na pomoč klicali, ki jim jc sedaj prišla pomagat. Grška jc ta svoj korak že razložila v posebni noli na vso velesile. — S tem je torej londonski mir padel pod mizo. Neodvisne Albanije, kakor jo je ta mir ustvaril, ni več. V severni Albaniji sedi Essad paša, južno si bosta najbrže razdelili Italija in Grčija. Velesilo so sedaj vso v vojski in umevno je, da imajo samo preveč opraviti, da bi šo red v Albaniji delalo. Cisto gotovo pa jo, da bo po vojski albansko vprašanje prišlo šo na vrh. — Z Dunaja se uradno poroča dne 28. pr. mes.: Kakor izvemo iz diplomatičnih krogov, so Italijani že izkrcali v Va-loni svoje čete. Tudi Grki napovedujejo, da se podajo v Epir, da ščitijo prebivalstvo proti zatiranju. Grki nameravalo predvsem prodirati v Argvroka-stro.
Portugalska. Iz Lizbone se poroča preko Genfa: Ministrski svet je odobril vso priprave za vojsko. Častniki so že odpotovali v London, da so dogovore z angleškim generalnim štabom. Poleg ekspedicijslcega zbora se ustanovi tudi rezervni zbor. V zbornici se uradno na-
znani, da želi Anglija udeležbo Portugalske v vojski. Navdušenje v Portugalski je baje veliko in vsi voditelji strank izjavljajo, da se mora beseda držati. — Iz Pariza poročajo, da bo Portugalska napovedala vojno sredi novembra. Kot vzrok napovedi bo navedla, da so nemške čete prestopile Niasso. Portugalci so za vojsko vsi navdušeni. Poveljstvo bo prevzel general Castro.
Nizozemska je mobilizirala zaradi svoje nevtralnost i 300.000 mož in izdala v ta namon 200 milijonov kron, katere je parlament dovolil. Zahteval se bo kredit nadaljnih 100 milijonov kron.
Irska. Iz Londona poročajo: Voditelj Ircev, državni poslanec Redmond, so je sam sobe imenoval za predsednika vlade najbrž zato, da izvede homerule irskega ljudstva. V Dublinu so velike irske demonstracije.
Južna Amerika. Iz Uroguaya, najbogatejšo in finančno najtrdnejše mesto južnoamerikanske države, znane po velikanskem bogastvu živine in izvozu mesa, pišejo med drugim: Gmotno se pri nas čuti vojska tako, kakor da divja v naši državi. Cono vseh živil so neznansko poskočile. Mesečno se pripeljejo tri do štiri ladje, medtem ko so prej tri do štiri ladje prilule vsak dan. Brezposelnost je velika. Vlada ne razpolaga z denarjem, ker tvori njene glavno dohodke carina. Plač zato ne more v popolni višini izplačevati. Zbornica že štiri tedne razpravlja, kako naj bi si vlada pomagala. Črtati nameravajo 15 odstotkov plač, ostanek pa izplačali polovico v zlatu, drugo polovico pa z nakaznicami na državno blagajno, ki se bodo v gofovini izplačale, ko se vrnejo boljši časi. Kdor potrebuje gotov denar, mora nakaznice prodati z veliko izgubo. Če izgleda že v Uruguayu tako, kako izgleda šole v Argentiniji in v Braziliji, kjer vlada niti v rednih razmerah ne izplačuje plač?
Tripolis. Kakor iz Rima poročajo, se je položaj v Tripolisu zadnje tedne zolo poslabšal. Dočim so imeli Italijani čez poletje tu mir, se nekaj tednov sem množe napadi na laške karavane, pro-viantne kolone in posamezne straže. V zadnjih desetih dneh so dvakrat napadli vstaši, močni 000 do 800 mož. Ubitih je bilo veliko laških vojakov in stotnik Caroncini. Vstajo vodi rod Se-nussi, ki ima sedaj po želvi dovolj živeža in izrablja hladnejše vreme, ki je sedaj jako pripravno za vojne ekspe-dicije.
Afrika. Ob reki Oranje je napadel Angleže burski polkovnik Maritz z vsemi četami, 4 strojnimi puškami in 8 lopovi. Angleži imajo 8 ranjencev; število sovražnikovih izgub se ne more ceniti, kor je ranjence s seboj vzel. — Pozneje došio poročilo pravi, da je bil polkovnik Maritz poražen in da je ranjen pobegnil na nemško ozemlje v Afriki. — Listi sc pečajo z vstajo Burov in omenjajo velik pomen, da se je vstaji pridružil general Devet, ki je bil v burski vojski strah Angležev in ki velja za dobro izšolanega vojaka. — Dc Wet-
teva vstaja v Južni Afriki postaja vsak dan bolj resna. Vstaši so izvrstno oboroženi, dobro vodeni in so pridobili zase skoraj vse prebivalce Ileilbronna, kjer so vjeli osrednjo vlado. — Iz Pre-torije noročajo, da so imele angleške čete v zadnjih bojih z vstaškimi Buri 60 mrtvih in 240 ranjenih.
Egipt. Iz Aleksandrije poročajo, da so se krvavo spopadli v Francijo namenjeni indijski vojaki z angleško posadko. Indijske čete se upirajo transportu v Marseille, češ, a so jih le Aleksandrijo najeli. Niso voljni, da branijo v vojski Francijo. Ubitih je bilo 7 angleških vojakov; 30 indijskih vojakov je obsodilo vojno sodišče na smrt. — Egiptovski list »E1 Ilaran« poroča, da so zaprli Angleži več visokošolcev na univerzi Az-har v Kairi. Preiskava je dognala, da so profesorji te univerze v zvezi s šejki mošeje Azliar pripravljali vstajo. Angleži so ukrenili vse potrebne protiod-redbe. — Neki drugi list v Egiptu poroča, da je vlada v SundanCziji poslala proti hakimu v Darfurju čete, ker je ščuval prebivalce proti Angležem.
Perzija. Perzija je zahtevala od Rusije, da odpokliče svoje čete iz Perzije. Ruski poslanik je sporočil perzijski vladi pri izročitvi odgovora na njeno noto, da Rusija ne more čet odpoklicati iz Aserbeidščana. Če bo Perzija nevtralna, se bo to zgodilo po vojski. Rusija bo neodvisnost Perzije varovala. Perzijski kabinet z noto ni bil zadovoljen in pripravlja še eno, hujšo od prejšnje. Narod postopanje odobrava. — Perzijski listi pišejo, da so Rusi zapustili mesto Saudčbulak, ki leži južno od jezera Urmia. Kavalerija, infanterija in artiljerija je odšla na Rusko; ostalo je samo 30 kozakov. Perzijani se tega vesele. Topove, ki so jih zakopali po zavzetju mesta od strani Rusov, so zoper izkopali in postavili v dobre pozicije.
Svetovna vojska.
Naša armada, ki se bojuje proti Srbom in Črnogorcem je dosegla v zadnjem času lepe uspehe. Na Romanji planini poražene srbske in črnogorske oddelke so naše čete tirale proti Drini in jih po štiridnevnih bojih pri Višegradu in Goraždi vrgle nazaj. Naše čete so tudi prekoračile Savo pri Mitrovici in po hudih bojih osvojile Ravnjo in srbsko postojanko pri Črni Bari v Mačvi.
Na avstrijsko-ruskem bojišču ni bilo odločilnih dogodkov. Bukovina je do Pruta zopet naša; četa, ki je čez us-zoški prelaz in Turko preganjala Ruse, je 21. oklobra dospela v Drohobycz. Naše čete, ki so prodrle čez Karpate, se torej na celi črti bližajo Dnjestru. Manjši boji so se zadnji teden vršili na tej črti pri Zaluczu in pri Pasieniczi, kjer je bil sovražnik potisnjen nazaj. Odbit je bil tudi ruski poizkus, prodreti v ozemlje Turke. Težki boji se pa vr-še na črti Stari Sambor—Medyka, v kast
.ere M>ttu posetcajjo tudi tepe vi ia pr-Ktujrsisl^ uviniave.	oziroma
sevmwriKxino od Pntmfsla s; Rusi poete kod v vi rti čez reko Sa.ii. a so ž* povsod potisnjeni r.*za? do reke: vri Ja-jvslavu so naši wj*ii roškega polkovnika i SlW roškimi rojaki. prt Zarsecju pa UVO Rusov. Na Ruskem-Poljskem so nemJksfr-arstrijskif Je te. ki so bile sraa-jtOTilo	do v »i* tu vry'.e Ruse
ti celi {r?i cia di-*.v.i i/nie. doUo odbi-jilj vse r.tske navade ta poizkus« pro-zopet oavci fu.itwapa.JI«. V teb. bo-.►h jc : Je te	z 'cc« Primer-
no Sirabrvstfvv ki ;o poudarjaj > tudi Ru.si v svj.jt.Si urtdnCt poroOMfc: en stm a-aš zJtcr -f ujel UUW Raso v So so ra Rusi dobili nova opa^enju in v viroma; r.rv.aoo. li prodirati od Ivar.corv.i t. Varšave ta N.iru Geo.rvri-jevsk*. so se "ik saveami^ke 'lete za-pciaaetna uaiiikati« Jia se a a u.£od-tem : Lamova rwv?s«. Rusi za-:v->o skv.Jalt ovirani, kar je sramen;?. ia aaši aiso io.Jiveli r. ;be-r ■:rt poraza ta ia ;.*	un"kamje
le va&r.a	odredba.
Na
v.;' a	r-a prvv
j j..
'..?••. :*r :
Bi
ra ni N
ve.
V •S.:'
V'-,

a t ar
t. <r ; ? : ■.'i.:;::. v.
■•a
j«;
: a ar. sš R: : : v * z
v.a pose ;xa roca-f-a .ia.'.e»: • j.r av • ■•■;■ s ■; ai o rai: p. .-/n .5.) '.i tfituJi. V-fd V'3(->
V>. -	7 i.t: jooit; s« .( N-mnrttitt
v<:	io.L 7i:«irf<hl>f ?r«!i nrt.r^u
» j.7.j... — laudLf Erv.jTra.Trtii it k—'-a'''t joi—;u «« 7.J--M.' . iit IH mršil «n
.' . 'i." .. 7.t 7r"j)ikžni_ rm Amen.-
7.-;	< ;.:ij;«a.,7iaxaji ni	in wi-
r »k. r;.'	.t r.wi—l.;:7is-—Jkrrras-—
1	>. i7.'.7. .;-	V ?!X£.i." j«; . :o. if-
.<:>7:.a '	in. ?v>Uiraniii m^puhr
1' .;. ■ »/ i,; : ^.; ^,; f'.'Š!'J unZ*-
J ..J
• t ;ic i :o
7i; 7,t,7r,«i
T ^ I' 44; 1.
■a.
v


: .7. *<: P.;oh-~ :a^ c.
< tfjJjTli lurt ri — r L-i':-7a. s: Nijmo.. n£3ili 7.a.7ia i ^c.t..iia,7a bjul r<Ju:v».'L: tui®; 7i:ifr„; :l.7.1:.
.♦ra.7-.-.;«;.	ar:«fix "aaJi.; igcTJlH. —
V sžjfiiti.* :ii »/:«(£ ^ ii£j)i2i tra.7-.-:«.la n.-iVOTfija. ti 7«. fnunii X:«: 701r:umi:ntu
T.'.:?.L a ij, suJbmn an«pr'jft i»f ia, h.	?«• kjf i,* mfi&jiiitoia;
Fr.-č »tvjtjr* j rix >' ?jr<«:; i fr..; :. ra nrita TTr;.7ia 7. "fn-iiar m Tjca Š4f 7.;oi;rr.;K'a Ju-.Aia iiaaut-32»MU^ t.:a;	'
7.). 7it.T/ iia JCICLKO. it r;mit-Tl>: . 7tfc,7.'l.'7J. T >Ifli);u'!l»f)}-'
3T0TA nMSUi
trtlfr"fii!li ;« rtr'«si •»'■••Tlif U£fijpiwflliit 5U/-hiiit »."-»TiJTTciftT;. 7r-fcii	•i&ikf«'
trt HipieiMriH >1 inil-i iftur&a, rut ttb-fria rnr..7iht'tt t 't'm>imitn.t t Jtmrdnfijijii.. Ifcti DriJjj nt »uihntoi ^aruiii k^frnfil7i;).fi:.;<I.a. ai. i;a':«Itt Tfnft«
' otstrvljev-ati Poškodovala je pristaniške zjcra.tb<? in vijO cerkva. — V' Novo-rossljsk. ki Leži vzhodno od Feodošije ob kavka^ki ofcali. je vn. priplula turška - križarica »Hanaidie« in pozvala 1 iiaji s« pn;da. Nato je križarica zop*;' od plula.
Turški ura.ioi list opisuje bir.ko sl#<i«Oif: MtfdtMEU ko je iisto niaj;hen tuaržkegrsi bfviovjia ?m«t 27. in "iS. t. m va;e v črnem, morju, je pričelo r-sko br>iovje. ki je naipr«; sledilo turškemu brodovju in vso vaje preprečilo. končno 'iS. t. m., sovražn^ti * tem. Ja je napadlo turški? brodovje. >I<d bo ;?ai. ki so je nato razvil, je turško brodovje potopilo rusk^a potafalira tnin >Pruta.< 3000- ton ki ;e •."'t'', okoli ?:0 min na kr.ivu. N>k nski corpfrini "'oCn ;e bil tifž.ko c»^k .-•iovan. a<k carcik s premocoei ca 3apl<r.;*tt Turški raiile«: torpedov lOiairet-i-Jdlije < je pc^pil rusko ttsMPSMčarko >5;iiw.n.e<: rušil torpedov > Miuw--itnet-i-Mi'.lij*t je pa poškodoval rir k: roško obrežno s trate o ladja ?ij častnikov Ln mornarjev ki so pripadali po-toctjecim ladjam je turško brodovje rešilo Ln ujelo. Turško b.redovje at trpelo nikake škode. Boji se bt nadaljujejo«. Ln sicer u#o«iao za turško brodovje.
To je sedanji svetovni vojski petna; s ta vojska.
PODROBNA POROČILA Z BOJIŠČ,
A rsiiiJii-S frns.s»« ra.
T:n<',i.. iT oktobra 19 L i. -i; x ifa so 7.ip:tdle zopet
nt lam.>'M. ~ ir-i. rnfni jrfcuit.*.m. pcrfj«*!-'i 7r-i t ir. m m 1« i^-stri ^kim četam. 7i:»sr,<irS: 15 m-i « srt?on.o izfcrrtne torrt i.š-i? 7irv5i'ti i; :(JWš.Oi 5 rr:zrum osrn'em sr-:s.t<	kassrn so sttsedfO« oij©<riie
«aJii.*i£3iT :ii	i«r« na. Bijek'irskem,
ffutni. v srtiis&em 7or»;>1il~i pravit<j, iSa so xi's-7" js.if :itt» iz vjišine B'ežanija iirm.iiur-i^rtl« r:oou!-'r kakor nudi «tv-s.i: -.t :ofM^s.to rfttHŽ-« nri Bef.ir~i.iu. T'!';;, aest,- uw. iski tnoni+or je <nl ihTI unskrf H3T1.7.. 5«i'i msnHŠTij BiimJjurtii«-raJ sriiisit « lonio; •«. irti s« Sili »riisilj«-7... ia 7r*."»'«{t':« o 7r*:ri munititriii težke ii:.7in<*. tii nuni-,:nr srečno nmiit-atL
5)")'i a. i*. :kr, :i;in KJD4 i" :»t-. 'ort. v t foitiiijt i 7iii<-7 - 7itirt.?Hrr<? strtisft.e 17 hrrjfirnrefce 'mt.p. so ILH 7»; ■ Č70 ■'—.1:77. 7_i> 7r'f:sr.:t.7Hj77 :a-
sjini'5»'ia"t wt Vi8«sr~iKfx in. ®mf®žiflHi; 7i:tisn;,iiM 7n«!a te	?'X.Š4f ?er * sit
ari t .{ja innlHTLiIe t U:!z nri P ta. 5r.-e-7.07. -"fojt : J7 -rt.7 -..;r-. :<;r.! in trtSJirai fki nttoii!i:fi 01 :i!t: :*ii t tj! z zaufu :imi srftsitiini rucuni ita ^"efSkein br^ii — ^■rtiti^iri srr: ■"?•* jrJki tr? rorske r.t3cu~ "t. "jfli.-iim 3.:»ra ;« j tem. ki Drine niiišoena *;®n?»Jnik."r
Dsfifi litm I't so BiJffi Srftr iia '_moir-r-ri 7ucisn oni	D^rin«. so ttimfiB
71UŠH MK.ii 1	ur«(ti|qvale snaBun
7«ft. D^f Titri«ni sij.vrttei tjoiPiij^jucAi ir*. Kam L v Vtt^vL su tuicši	T ntt-
sit ik®, iin mul so nitii. ja^iunili i srb-
ske slrojlM puške. 600 ročnih pušfc j« botnb in ujeli veliko Srbov.
Četrt».-k, 29. oktobra 1914 Dne 27. oktobra smo priborili v Sr biji nove uspehe. Naše čete so z nasko. kom po hrabrem nasprotnikovem oip0. ra priborile Ra vanjo in močno u-.rjeno sovražno postojanko na cesti pri Cm; Bari v Mačvi. Pri tem smo osvoji.: 4 to-pove, strojnih puik. ujeli 5 srbskih častnikov in 500 mož ter zaplenil. mno. aro vojnesa materijala.
Petek 30. ok^obrs 1914_ Naše čete. ki so nri Mitrovid r reko. ra^Lte Savo. so pri.^le napa-la.-i prj GlušoLh. krepko podpirane od če- ki so prekoračile reko pri Jarku, tako ia je bfla srbska brisrada primorana. .ma-kniti nrri Metkovifa in Bosratiču Na.
čete so se nato utrdile na porj iz 0]u§. «t v Boaratič, medtem ko so se <rbi skrili v te'on*ka skrivališča. Nal- po-rioije so tako močns. da moremo c< ol-noma lahko odbiti poskuse Srbov, re-dreti našo bojno črto.
Avslrija-Rasija,
Ponedeljek "26. oktobra 1914, L'radno se razglaša: N'a severno-1 vz.h.>inem bojišču sfoje »erlaf paše armade in moone nemške sile v «koro ne-ore*rsrani črti, ki se vleče od vem epa vznožja Karpatov čez Stari Sambor, čez vzhodno trdnjavsko ozemlje Przc-my«!a. ob spodnjem Sanu in i*ez poljsko ozemlje Visle do Plozke Heži okoli 100 km severnovzhodno od Varšave ob Vi-s'.i v boju proti elavni moči Busov, ki so rritevrnili v boj tudi grofe kavkaške, sibirske in turkestanske če^e.
Naša ofenziva čez Kirpare je prite* fmi!a nase močne sovražne sile.
V srednji Ga lici j L kjer sta oba nasprotnika v utrjenih, pozicijah, bitka v splošnem stoji Jugovzhodno od Prze-nsjrsia in ob snodnjem Sanu so naše vte v tadnjih. ineh Lzvojevale večkratne uspehe.
Na Buskem. Poljskem so na obeh straneh postavili t fronto močn« ~i'.e, ki s« od včeraj juarozahodno od Vide med Evanirorodom in. Varšavo boju;:jo.
Toff«k '27. oktobra lv 14. Uradno 1« razjrl;tša: V bo'fh r-ed Evaaimrrniinm srr.«). doseifaj ujeli v ')0 Ruhuv in zaplenili l'.J strojnik r P';ti*ir Paroulava s« le moral nek ri-ki Uoikflvnik z 200 možmi udati Pr Za-Daoze juirozahodno od Snta.tvna') •-. rri Pasirmiozi jfurozahodno o<i Ni.tw —.e) jp Sil »rrrafcik vržen oaza i. V i«m i« položaj nespremenjen.
Sreda, 25. oktobra t ?14. Naše čete so ootbile ruski napad vri Jaroislravti.
Četrtek. "29. oktobra 1?U-Na Poljskem so s« morale nemške La avstrijske čet« pred novimi ruskimi močmi, ki so prodiral« od tvan^or:'.1.^ Varšave Ln Nov® Geoffgietrska. nmak-"uti. kj so do tedaj vse ruske naP.i-"-e
uspešno odbile. Rusi zaenkrat niso sledili. Umikanje od sovražnika se je izvršilo brez težav. Naše čete" se bodo položaju primerno na novo grupirale.
Na severnovzhodnem bojišču ni bistvenih izprememb.
Petek, 30. oktobra 1914.
Uradno se poroča: 29. oktobra opoldne: Na severnovzhodnem bojišču včeraj ni bilo večjih bojev. Zadnje dni so Rusi poizkusili prodreti v prostor Turke, a so bili uspešno odbiti.
Sobota, 31. oktobra 1914.
Ob spodnjem teku reke San južno od mesta Nisko so naše čete po hudem boju vrgle nazaj čez reko došle močnejše ruske sile. Pri Starem Samboru so naši topovi razstrelili rusko municijsko zalogo. Vsi sovražni napadi na višine zahodno od tega kraja so bili odbiti. Na ozemlju severnovzhodno od Turke so zavzele naše napadajoče čete več važnih višin, katere je moral sovražnik v begu zapustiti. Naši črnovojniki so v teh bojih ujeli veliko Rusov.
Skupno število vseh v monarhiji se nahajajočih vojnih ujetnikov je znašalo 28. t. m. 649 častnikov in 73.179 mož, ne vštevši mnogoštevilne ujetnike, ki so biji ujeti na obeh bojiščih v bojih zadnjih tednov, in ki še niso bili odpeljani v ujetniške tabore.
Nemčija-Rnsija.
Ponedeljek, 26. oktobra 1914.
Veliki glavni slan poroča 24. oktobra dopoldne: Vsi ponovni ruski napadi zapadno od Avguslova so bili odbiti.
Dne 25. oktobra: Na vzhodu so naše čete pričele z ofenzivo proti Avgu-stovu. Pri Ivangorodu se bojujejo naše čete ramo ob rami z avstrijskimi četami. Ujele so 1800 Rusov.
Torek, 27. oktobra 1914.
Vel. glavni stan poroča: Na vzhodnem bojišču napreduje naša ofenziva proti Avgustovu. Pri Ivangorodu stoje boji za nas ugodno. Odločitev še ni padla.
Sreda, 28. oktobra 1914.
Uradno se poroča: Zahodno od Av-gustova naš napad počasi napreduje. Južnozahodno od Varšave so bili vsi napadi močnih ruskih sil od naših čet vrženi nazaj. Severno od Ivangoroda so novi ruski armadni zbori prekoračili Vislo.
Petek, 30. oktobra 1914.
Veliki glavni stan, dne 29. oktobra dopoldne: Na severnovzhodnem bojišču napad naših čet napreduje. Tekom zadnjih treh tednov je bilo na tem prostoru ujetih 13.000 Rusov in zaplenjenih 30 topov in 39 strojnih pušk.
Nemčija-Francija, Anglija, Belgija.
Veliki glavni stan poroča: Boji ob kanalu Yser-Yper so izredno trdovratni. Na severu se nam je posrečilo z znatnimi silami , prekoračiti kanal. Vzhodno od Ypresa in jugozahodno od
Lille naše čete v hudih bojih počasi prodirajo.
Ostende so včeraj na popolnoma brezuspešen način obstreljevale angleške ladje.
V	Argonskem gozdu so tudi napredovale naše čete. Zaplenjenih je več strojnih pušk in ujetih množica Francozov. Dva francoska letalna stroja sta bila tu razstreljena.
Severno od Toula pri Floreyu so Francozi odklonili ponudeno premirje, da bi lahko pokopali svoje mrtve, ki leže v velikem številu pred bojno črto in da bi spravili z bojišča ranjence.
Ponedeljek, 26. oktobra 1914.
Veliki glavni stan poroča: Yser-Yper so med Nieuportom in Dixmuide-nom po ljutih bojih dne 24. t. m. prekoračile nadaljne močne čete. Vzhodno in severovzhodno od Ypresa se je sovražnik postavil v boj. Kljub temu se je posrečilo našim četam na več krajih točke prodreti. Okoli 500 Angležev, med njimi en polkovnik, jc bilo ujetih.
Četrtek, 29. oktobra 1914.
Boji pri Nieuportu in Dixmuidnu še trajajo. Relgijci so ondi dobili znatna ojačenja. Z našimi napadi smo nadaljevali. 16 angleških vojnih ladij se je udeleževalo boja proti našemu desnemu krilu, njihov ogenj je bil brezuspešen.
Pri Ypresu je ostal položaj nespremenjen.
Zahodno od Lilla je bil naš napad uspešno nadaljevan.
V	argonskem gozdu smo zopet zavzeli nekaj sovražnih strelnih jarkov, katerih posadko smo ujeli.
Na zahodni fronti se danes ni nič bistvenega dogodilo.
Petek, 30. oktobra 1914.
Veliki glavni stan, 29. oktobra dopoldne: Naš napad južno od Nieuporta polagoma pridobiva tla. — V Ypresu je boj nespremenjen.
Zapadno od Lille so naše čete dobro napredovales zavzele so več utrjenih sovražnikovih postojank, ujele 16 angleških častnikov in nad 300 mož ter zaplenile štiri topove. Angleški in francoski protinapadi so bili povsodi odbiti.
Proti francoski bateriji, ki so jo namestili pred reimsko katedralo, njene opazovalce pa na katedralni zvonik, se je moral otvoriti ogenj.
V	argonskem gozdu smo vrgli sovražnika iz več strelskih jarkov in zaplenili nekaj strojnih pušk.
Južnozahodno od Verduna smo odbili 1 jut francoski napad. Ob protinapadu so naše čete prodrle do sovražnikove glavne postojanke in jo zavzele. Francozi so imeli velike izgube.
Tudi vzhodno od reke Mosel so bila vsa sovražnikova podvzetja, ki so bila precej brezpomembna, odbita.
Sobota, 31. oktobra 1914.
Poročilo iz glavnega vojnega stana: Naši napadi južno od Nieuporta
in vzhodno od Ypres so se uspešno nadaljevali. Zaplenili smo osem strojnih pušk in ujeli 200 Angležev.
V	argonskem gozdu so naše čete vzele več opirališč.
Severozahodno od Verduna je bil francoski napad brezuspešen.
Nemčija — Japonska.
Ponedeljek, 26. oktobra 1914.
Iz Anglije se poroča, da je uničil vihar v Kiačau pristaniške nasipe. 20 japonskih ladij se je potopilo.
Iz Čifua poroča rusko »Novo Vreme«: V nekem boju južno od Cima je padel na čelu svojega polka neki japonski polkovnik z mnogimi častniki. Neki japonski hidroplan je padel na cesto v Čingtavu. Admiral Kato poroča, da je bilo brodovje japonskih tor-pednih rušilcev ljute boje z nemškimi vojnimi ladjami in da so v njih Japonci imeli velike izgube.
Torek, 27. oktobra 1914.
Iz Pekinga se poroča v London, da so Japonci razvrstili svoje oblegovalne topove pred Čingtauom in da se lahko vsak čas prične splošen napad.
Petek, 30. oktobra 1914.
Križarica Tschitose je dne 18. in 19. oktobra odbila napade dveh nemških ladij in ju je zagnala nazaj v zaliv Kiaučau. Slabo vreme ovira takojšen napad na trdnjavo Kiaučau. Neprestano obstreljevanje s suhega in z morja provzroča trdnjavi težke izgube. Nekaj min se je odtrgalo in napravljajo vožnjo v Velikem oceanu nevarno.
V zraka.
Nad Varšavo so se zopet pojavili nemški zrakoplovci, ki so metali bombe. Ena bomba je poškodovala glavni kolodvor. — Preko Haaga se poroča iz Varšave: Bombe, ki so jih metali nemški aviatiki na Varšavo, so ubile prvi dan 44, drugi dan pa 62 ljudi. — V sredo, 28. t. m., je priplul nad Pariz nemški zrakoplov. Vrgel je šest bomb; tri so naredile veliko škodo. Osem oseb je ubitih, znatno število je ranjenih. Francoski letalci so zrakoplov napadli, pa jim je ušel v oblake.
Na morju.
V	Esquimault je pripeljala angleška križarka »Rainlovv« zaplenjeni parnik »Lovvt.her Range«, ki je osumljen, da je prodajal v Tihem oceanu nemškim ladjam premog. — Angleško indijsko časopisje zahteva, da naj se upo-stavi varnost plovbe v Indijo, ker delo-vanjo nemške križarke »Emden« popolnoma ustavlja plovbo in škoduje indijskemu narodnemu gospodarstvu. Indijska trgovska statistika za letošnji september izkazuje v primeri z lanskim septembrom resno nazadovanje, za katero je bolj kakor vojska odgovorna nemška križarka »Emden«. — Francosko brodovje, ki je brez vsakega uspeha bombardiralo Punto d'Ostro, je pokazalo svojo hoječnost. Stvar jc ta-le: Naš podmorski čoln je šel nasproti tem
5i
sovražnim ladjam. Ko so ga od daleč opazile te francoske ladje, so spremenile smer ter odplule z največjo hitrost jo na morsko gladino. Streljale so močno, ali brez uspeha; napravile niso 110 bene škode. Pomislite, samo en naš podmorski čoln napravi tek strah, da francoske ladje beže. — Iz Herčeg Novega se poroča: V soboto zjutraj smo slišali v daljavi močno gromenje, kar je pomenilo, da je francosko brodovje blizu. Ivonečno se je opazilo na morju mnogo ladij, ki so se pomikale proti trdnjavam ob vhodu v Boki. Iz neposredne bližine so pričele z vso silo streljati na neko najšo torpedovko, ki je bila zunaj, in na trdnjavo Punto d'Or-so, ali vse brez uspeha. Ustrelili so večkrat iz daljave od 8 do 10 km. Ljudstvo ee je zbralo in opazovalo s težkim srcem usodo torpedovke, okoli katere se Je zaradi padanja granat vzdigovalo morje 10 m visoko. Vsak je bil vesel, ko se je torpedovka srečno vrnila v lu-ko. — Angleški parnik »Manchester Commerce« je na zahodni obali Irske zadel ob mino in se potopil. 30 mož je rešenih. — V Peterburgu se je izdal seznam izgub, ki navaja, da se pogreša posadka neke ruske torpedovke, med njimi tudi šest častnikov. Torpedovka se je potopila, ko je zadela na neko mino. — Glasom v Berolin došlih vesti je nemška križarka »Emdcn« pogrez-nila japonski parnik »Kamasata Maru«, ko je vozil v Singapore. — V Londonu vzbuja potop parnika »Manchester Commercial«, ki je dale na severni obali Irske na mino, velikansko vznemirjenje. Angleži se vprašujejo, kako je bilo mogoče Nemcem na tem kraju mine položiti. Pravijo, da je nemogoče, da bi nemški podmorski čoln priplul tako daleč, ne da bi ga videli Angleži. Mislijo. da je položil mine kak nemški parnik, ki je plul pod nevtralno zastavo. — Uradno se poroča iz Peterburga, da je nemška križarica »Emden« pri Pulo Pinangu s torpednimi streli potopila rusko križarico »Zemčug« in nekega francoskega lovilca torpedov. »Emden« se je napravila nepoznana s tem, da si Je napravila napačni četrti dimnik ter se je tako mogla nespoznana približati uničenim ladjam.
Dom in svet.
Cesarjevo odlikovanje bosenskih vojakov. Bosanci so dobili od Njegovega Veličanstva nagrado v znesku 1000 kron, ker so vzeli nekaj srbskih topov. Bosanci pa niso hoteli vzeti te nagrade, . ampak so, zahvaljujoči se svojemu kralju, poslali to nagrado otrokom onih, kateri so padli v boju.
Nadvojvoda Kari Franc Jožef linijski kapitan. Cesar je imenoval 26. t. m. nadvojvodo Karla Franc Jožefa za linijskega kapitana.
Zahvala. Pogorelci v Krvavih pečeh izrekamo najtoplejšo zahvalo za 6»
plemenito podporo visokega deželnega odbora v znesku 4000 K ter popravo ceste, nadalje za podpore bodisi v de-naju ali obleki župnim uradom Velike Lašče, Dobrepolje, Ig, Sv. Vid, Sv. Gregor in Škocijan ter vsem posameznim dobrotnikom; zahvaljujemo se tudi vzainejni zavarovalnici za kulantno izplačilo zavarovalnine. — Pogorelci.
Obsodba morilcev prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda. V sredo 28. pr. m. zjutraj je bila v sarajevskem veleizdajniškem procesu izrečena obsodba: V smrt na vešalih so obsojeni obtoženci: Danilo Ilič, Veljko Cubrinovič, Nedjo Kerovič, Miško Jo-vanovič, Jako Milovič. V dosmrtno težko ječo je obsojen Mitar Kerovič. V dvajsetletno težko ječo so obsojeni: Gabrilo Princip, Nedeljko Čabrinovič in Trifko Grabeč. V trinajstletno težko ječo: Svietko Popovič. V desetletno ječo: Iva Kranjevič in Lazar Gjokič. V sedemletno ležko ječo: Cvijan Stjeta-novič. V triletno težko ječo: Branko Zagorač in Marko Perin. Ostali obtoženci so bili oproščeni.
Angleške laži o zdravju našega cesarja. Nasproti poročilom, ki jih razširjajo listi v Londonu, češ da zdravje našega cesarja ni dobro, se z Dunaja naglaša, da so poročila zlagana. Cesar se nasprotno dobro počuti, rešuje z nezmanjšano deloljubnostjo vladarsko posle in deli vsak dan avdijence.
Deželni odbor je izdal sledečo okrožnico na vsa županstva na Kranjskem. S 1. avgustom t. 1. je stopil v veljavo cesarski ukaz z dne 1. avgusta 1914 drž. zak. št. 194, s katerim se za dobo dokler trajajo z vojnim stanjem povzročene izredne razmere, ukrepajo določila za preskrbovanje prebivalstva z neobhodno potrebnimi rečmi. Na podlagi določil tega ukaza ima politično deželno oblastvo pravico zaukazati od časa do časa ali redno ponavljajoče se popisovanje zalog za življenje neobhodno potrebnih stvari. V sporazumu z vojaško upravo sme politično deželno oblastvo za preskrbovanje občin zahtevat od izdelovalcev odnosno pridelovalcev in kupčevalcev te zaloge ter jim naložiti dolžnost dobave, ako se blago drugače ne more nabaviti za primerno ceno. Za tistega, ki bi hotel svojo zalogo zatajiti, ali po političnem ob-lastvu naloženo mu dobavno dolžnost kršiti, predpisuje ukaz ostro kazen. Z ostro kaznijo se kaznujejo nadalje tudi one osebe, ki bi izrabljale izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevale za neobhodno potrebne stvari očitno čezmerne cene, one osebe, ki bi nakupile neobhodno potrebnih reči ali omejile njih izdelovanje z namenom, da bi nato čezmerno zvišale njihove cene, ali, ki bi z neresničnimi poročili ali drugimi pripomočki hotele koga premotiti ter povzročiti na ta način draginjo za življenje neobhodno potrebnih reči. Navedena postavna določila olajšujejo v veliki meri aprovizacijo občin, vsled česar se je zdelo deželnemu odboru potrebno županstva na ta
jkaz opozoriti ter jim obenem naroČiti la strogo pazijo, da se nc bodo sedani«
ukaz
da strogo pazijo, ua se ne douo sedanje izjemne razmere na škodo prebivalstva izrabljale.
Iz seje kranjskega deželnega 0d. bora dne 28. oktobra 1914. Društvu" Rdečega križa se dovoli drugi prispe. vek 1000 K. — Deželni zadružni asi-stent Ivan Lazar se imenuje zadruž. nim pristavom. — Dr. Ivan černe tajnik Kranjske deželne banke, se imc' nuje kolektivnim prokuristom. — U(1 vlade zahtevane jezikovne izpreiriembe pri slovenskem besedilu načrta lov. skega zakona se odobre. — Vzame sc na znanje, da je c. kr. ministrstvo za notranje zadeve z ozirom na pritožbo deželnega odbora, da se obči pokojnin-skl zavod za nameščence in delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu ne ozirata pri nalaganju denarjev na deželo Kranjsko, opozorilo imenovana za-oda, naj se v bodoče pri nalaganju kapitalov v zmislu zadevnih postavnih določil ozirata na deželo Kranjsko. -Oddaja zgradbe mostu na deželni cesti II. vrste Blatna Brezovica Ilevke sc odloži za letos in most provizorično popravi.
+ Državne podpore svojcem reser-vistov in — davkoplačevalci. I/, nevednosti ali pa tudi iz zlobe razširjajo nekateri ljudje vest, da bodo morali hišni gospodarji podpirancev pozneje podpore v obliki davkov nazaj plačati. Najdejo se lahkoverni, ki to vest verjamejo in se prav po nepotrebnem razburjajo. Kajti ta govorica je navadna debela laž, kakoršne se razširjajo dandanes na cenic. Seveda, neumnih ljudi se nikdar ne manjka, hudobnih pa žal tudi nc ... To, kar dobijo svojci mobiliziranih kot podporo, se plačuje iz sedanjih državnih dohodkov in vsako povračilo je popolnoma izključeno, — Če bo pa država zase rabila novih dohodkov, jih bo vzela izključno le pri bogatih ljudeh, ki imajo visoke dohodke. Na noben način pa se ne bo obremenil niti za vinar zemljiški, hišni ali mali obrtni davek. To, kar sedaj dobijo lodbine vpoklicanih vojakov, je tedaj čist dar države na račun bogatili slojev — kar je popolnoma pravično. — Izogibajte se ljudi, ki iz neumnosti ali zlobe skušajo razburjati mirno in pošteno prebivalstvo.
Vojni davek namerava uvesti finančna uprava. Pričel bi se pri dohodkih nad 4000 K. Znašal bi pol do 2 odstotka na dohodki 20.000 K. Pri nas se uvede s § 14., na Ogrskem ga bo dovolil državni zbor.
Novi grobovL V Idriji je umrla vsled mrtvouda poselnica in gostilni-č.vrka Marija O bi d. — V Loki pri Zidanem mostu je umrla žena veleposestnika Jožefa J a k š a. — V Radečah pri Zidanem mostu je umrl umirovljeni župnik vlč. g. Karol G m a j n e r.
Koliko črnovojnikov bo šlo na nabor? Kakor je znano, se morajo po najnovejši odredbi vsi črnovojniki od 24. do 36. leta, v kolikor že sedaj niso poklicani pod orožje, podvreči novemu nrboru. Vsled tega se jih bo moralo v
Avstro-Ogrski in Bosni podvreči okroglo 2 in četrt milijona novemu naboru. Ii. koliko jih bodo potrdili za vojake? To je skrivnost vojaške oblasti.
Zima bo letos mila, pravijo stari možje, ker je listje zgodaj odpadlo, dlje ko se drži listje, hujša zima preti.
Nesreče ln drugo. 68 letni Gašper Uršic iz Podpeči, ki je bil zadnji čas v Zemunu, se je dvakrat oglasil v deželni bolnici, naj ga sprejmejo v bolnico, bil je pa odslovljen, ker so spoznali, da ni bolan. Nato je Uršič dobil nekje nož, ga nabrusil in si na cesti Pred škofijo narezal vrat. Ko so ga pripeljali v bolnico, je dejal: »Sedaj sem pa le prišel v špital.« — Nadomestni rezervist 27. domobranskega pešpolka, 42 lel stari Jakob Tramupš iz Golega br-da, se jc alkohola tako navžil, da je v-led tega nagloma umrl. — Avtomo-bilni omnibus proge Ljubljana—Celje jo zavozil 25. oktobra ob železniški progi Št. Peter v Savinjski dolini v neki izvošček, v katerem je poleg voznika sedela neka mlada gospa in en otrok. Gospa je padla pod avtoomni-bus, ki jo je povozil. Bila je čez nekaj minut mrtva. Šoferja Keppo so aretirali.
Pogreša se še vedno 22 letni Jožef Judnič, posestnikov sin iz Kota št. 19 v župniji Semič. Od doma je odšel 6. oktobra. Bil jc zčlo slabo oblečen in nekoliko slaboumen. Po obrazu je poraščen in na eno oko slep. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti županstvu v Semiču.
Izgubila se je 32 letna Anastazija Br.ezynska, doma iz vasi Sknilovv, okraj Zloczovv v Galiciji. Pri sebi je imela sedemletno hčerko Olgo, štiriletnega sina Aleksandra in poldrugo leto starega Vladimirja, Čo kdo kaj ve o n ii, naj blagovoli naznaniti na naslov: Marija Bnezynska, Dunaj 13/9, Filt-gasse 15.
Napad za 80.000 rubljev. O napadu, ki so ga povzročili Rusi s tem, da so razpisali za nekega našega poveljnika 80.000 rubljev, poročamo po uradnem poročilu na drugem mestu. O tem napadu se še nadalje poroča: Napad se je izvedel na polkovnika Fischcrja, ki oj zelo hitro napredoval; bil je šc prod kratkim major. Polkovnik Fisclier se jc poscbn.o odlikoval pri zasledovanju Rusov v Bukovini in jc pridobil velikanske zasluge ob zopetni osvojitvi černovic in so po njegovi drznosti bile Černovicc iztrgane Rusom. Povišan je bil zato za podpolkovnika. Rumunski učitelj Gabielescu iz Dornvatre jc streljal iz zasede na ruski strah, kakor na-f.ivajo Fischerja. Izstrelil je nanj pet slrelov, ki niso zadeli. Napadalca so takoj prijeli, ga zaslišali in dognali, da so mu Rusi obljubili 8Q.000 rubljev, če Fisclierja usmrti ali vjame. Napadalca so takoj ustrelili. Izvedelo se jc, da je bil nameravan napad tudi na bivšega pališkega namestnika dr. Robrzynske-pa. Po napadu je bil Fischcr imenovan zu polkovnika.
Izšla je:
i.
Avstrija — Srbija, Crnogora.
Prvi sešitek.
Vsebina: Prvi strel. - Pod Ferdinandovim varstvom. - Smrt nekronanega kralja Srbije. - Krvavi srbski prestol. - Srbija, kako si krvava! -Črna nehvaležnost. - Odločilni dnevi v Srbiji. - Kocka je padla: Vojska! -Srbija izroči odgovor Avstriji. - Zadnje ure v Belgradu. - Razpoloženje med srbskim ljudstvom. - Srbska armada. - Moč in ureditev srbske armade. - Slika srbskega vojnega pozorišča. - Prorokovanje o Srbiji. -Framasonska roka. - V tretje gre rado.
-	Prvi boji. - Način srbskega bojevanja. - Slovenski častnik o načinu srbskega bojevanja. - Prvi boji pri Belgradu. - Boji za Šabac. - Podrobnosti o bojih pri Šabcu. - Mesto Šabac. - Zakaj so se naše čete umaknile iz Šabca. - Boji pri Višegradu.
-	Črtice.
Slike: Vojska. - Izročitev note. -Seja v Belgradu, pri kateri je padla odločitev. - Razmerje med našo in srbsko armado. - Avstrijski monitor .Koros« bombardira Belgrad. - Boji v obmejnih gorah. - Slika iz boja med našo in srbsko armado.
Uredil IVAN PODLESNIK.
Založila Katoliška bukvama.
Delo izhaja v sešitkih vsakega 1. in 15. vmesecu. - CENA sešitku 60vin., četrtletna naročnina za 6 sešitkov 3 K.
Prihodnji sešitek izide 15. t. m. in bo obsegal: II. Avstrija—Rusija.
Strašna bitka divja sedaj v Belgiji in Franciji. Listi poročajo: Mo-rilna bitka na zadnjem koncu belgijskih tal niti ponoči ne miruje. Ponoči in podnevi strašno grome topovi na morju in na suhem. Nemška armada je bila ojačena iz Belgije. V Dunkirch-nu neprestano grade trdnjave. Posebni dopisnik nekega angleškega lista opisuje boj ob Yseri, ki se je vršil v soboto ponoči, tako-le: V nedeljo zjutraj je plavalo po Yserskcm kanalu 2500 mrtvih trupel. Voda je bila rdeča od krvi. Ceste v Dixmuiden so bile pokrite s kupi mrličev. Iz teh podrobnosti si je lahko ustvariti misel o divjo-sti boja, o silnosti nemškega napada in o vztrajnem odporu zaveznikov.
Romarski vlak na Sv. Goro. Vsen, onim, ki so se hoteli udeležiti romanja na Sv. Goro, se naznanja, da dobijo pri podpisanem proti izročitvi voznega listka vplačano svoto nazaj. — P. Marijofil, frančiškan, Ljubljana.
Francija ostane brezbožna naprej. V francoskih bolnišnicah so strežnice dajale ranjenim vojakom svetinjice. Ko je to zvedel vojni minister, je razposlal na vse bolnišnice sledečo okrožnico: Opozarja se na to, da v mnogih bolnišnicah dajejo strežnice »Rdečega križa« ranjencem svetinjice in druge cerkvene stvari. Imam čast prositi, da se strežnice opozore, da morajo biti glede verskega stališča popolnoma nevtralne^ Prosim, da se prepove delitev takih reči ranjencem. — Tako! Francija niti svojim vojakom, ki so bili za domovino ranjeni, ne privošči majhne verske tolažbe. Tudi sedanje strašne nesreče ne od-pro Francozom oči.
Zanimivo pismo iz Amerike nam je
prišlo v roke. Pisal ga je neki slovenski fant, ki dela v Severni Ameriki. Pismo se glasi: Novic posebnih Ti nimam pisati. Novic bolj velikih imate dosti doma v Avstriji, kjer je toliko vojska. V tukajšnjih časopisih se bere, da ima Avstrija strašne izgube in da je že vse pobito. Kakor tukaj pišejo, je čuda, da je še kakšen vojak živ v Avstriji. Ali mi kranjski fantje ne verujemo, da bi bili tako slabi avstrijski vojaki. Listi tukaj pišejo, da Rusi in Srbi tako love avstrijske vojake kot muhe na limance. Mi vemo, da je to debela laž. Tukaj, kjer mi delamo, je tudi dosti Rusov, pa so tako zabiti in nemarni, da bi sc jih jaz pot ne bal. Res je, da je ruska armada dvakrat večja kot naša, pa vendar imamo upanje, da bo zmaga naša. Z Rusi in Srbi, ki tukaj delajo, se tako grdo glodamo, da bi najraje skupaj skočili. Tudi se meni čudno zdi, da slovenski listi, ki tukaj izhajajo od Frank Saksor-ja, tako slabo pišejo čez Avstrijo. Saj jo Frank Sakscr vendar Avstrijec, Ljubljančan, pa tako slabo piše čez našo državo. Saj je vendar v Avstriji vzgojen. Radi tega bo dosti naročnikov izgubil. Pa naj ga Rusi in Srbi podpirajo, ker tako drži z njimi. Od kranjskih žuljev si je prej denar delal, sedaj mu pa vsak zamori, da tako piše. Mislimo, da so njegovi uredniki sprideni študentje, ki
v Avstriji niso mogli nikamor naprej priti. Prosim Te, pošlji mi en dober slovenski list, da ga bomo tukaj brali. Popiši mi tudi veliko novic. Pozdravljamo vse naše vojake z željo, da bi zmagali. Tvoj prijatelj M. M.
Pismo slovenskega vojaka Iz ruskega ujetništva. Franc Širca, korporal pri 97. pešpolku, doma iz Postojne, piše svojemu prijatelju iz ruskega ujetništva tako-le: Mesto Rosto pri Donavi, dne 13. septembra 1914. Dragi prijatelj! Naznanjam Ti iz bolnišnice, da sem ranjen. Dne 26. avgusta ob pol 7. uri zvečer sta me zadeli dve ruski kroglji v levo nogo. Dne 12. septembra sem bil operiran in mislim, da se mi bo zdravje povrnilo, ker se vsak dan čutim boljšega. Tukaj v bolnišnici je za nas ranjene Avstrijce prav dobro. Ruski zdravniki z nami prav lepo ravnajo in tudi strežnice, ki nam rane obvezujejo, so prijazne. Druge civilne osebe dobro in dosti darujejo za jesti in kaditi. Še denar nam darujejo. Ko smo bili na bojišču, so nam ruski voiaki vode prinašali, rane obvezovali in nas stran nosili. (Pisec misli tu gotovo na rusko sa-niteto. Op. ur.) Tukaj nas je več Avstrijcev. Kdaj se vidiva? Bog ve!
Veliko zanimivih pisem z bojnega polja dobivajo sedaj naši ljudje. Prosimo somišljenike, naj blagohotno taka zanimiva pisma pošljejo našemu uredništvu. Vsak rad bere, kaj pišejo naši vojaki z bojišč. Prosimo!
»Obrnilo se je.« V vojsko je šel tudi zakonski mož, ki je prej le prerad pil, zapravljal tedenski zaslužek, puščal ženo in otroke brez sredstev in ženo zvečer še pretepal. V vojski se je pa mož vendar le spomnil svoje ženice in otrok in jim pisal: Ljuba žena! Tu je hudo, ker moramo dostikrat stradati. S sovražnikom se bijemo. Piši, kako je sedaj doma« itd. Žena pa je odgovorila: »Ljubi mož! Pri nas se je sedaj vse obrnilo. Sedaj dobivam jaz za podporo denar in dobro izhajam. Ti revež sedaj stradaš. Pr^j si ti mene pretepal, sedaj pa drugi Tebe tolčejo. Te pozdravlja Tvoja žena« itd. — Ta dogodek je resničen.
Potresi. V Ljubljani in drugod po deželi se je čutil v torek, dne 27. pr. m., precej močan potresni sunek. Iz Italije se poroča, da je v nekaterih krajih v severnem Pijemontu napravil potres precej škode. Več hiš je poškodovanih.
Tudi vlade spoznavajo sedaj, kakšen strup za ljudstvo je alkohol, ki slabi zlasti armade. Tako sta zapovedala v Parizu vojaški guverner in policijski prefekt, da se ne sme nikjer prodajati absint. če se hoče iztrebiti alkoholizem, ki razjeda francosko pleme, morajo voditi Francozi križarsko vojsko proti alkoholu. Tako pišejo francoski časopisi. — V Rusiji se je obrnila ruska treznost-na družba na cara in ga pozvala, naj za vse čase prepove vživanje žganja v Rusiji. Car je odgovoril družbi: »Že dolgo časa imam sklep, da se trajno prepove prodaja alkohola po ccli Rusiji.« — Tudi angleško časopisje se zavzema za 8i
protialkoholno gibanje. — Vojska uči, da ic alkohol zelo nevaren notranji sovražnik vsakemu ljudstvu, ki se mu
uda.	. . ,
Pisma in pošiljatve na vojne ujetnike in internirance v sovražnih državah. 1. Pisma je odprta in ncfrankira-na položiti v poštne tružice. Poleg čim mogoče najbolj natančnega naslova ujetnika ali interniranca mora biti na sprednji strani v levem kotu razločno zapisano: »Prisounier de guerre«, na drugi strani pa mora biti zapisano ime in naslov odpošiljalca. Pri pismih, ki pojdejo na Rusko, je ime kraja, kamor je pismo namenjeno, zapisati razločno, a z majhno pisavo v spodnji levi kot, da ostane še dosti prostora prepisati krajevno ime v rusko cirilico. — 2. Denarne pošiljatve na vojne ujetnike ter internirance na Ruskem, na Srbskem in v Črnigori odpravlja tudi pomožni urad »Rdečega križa« na Dunaju I., Ja-somirgasse 6, toda denar se mu mora poslati izključno v bankovcih tiste države, kjer se ujetnik ali intcrnirancc nahaja. Na Angleško, na Francosko in v Belgijo ni mogoče denarja pošiljati. Če naslov ujetnika ali interniranca ni popolnoma natančno zapisan, se ne more odposlati ne pisma, ne denar. Paketi se sploh ne morejo pošiljati nikamor.
»Slovenski Sadjar« poroča: Iz raznih poročil z dežele je uredništvo izvedelo in urednik se je na svojih potovanjih tudi osebno prepričal, da so letos sadjarji skoro povsod prav pridno sušili češplje in drugo sadje. Stare raz-kopane sušilnice so popravili, veliko naredili novih, dasi preprostih, vendar za silo prav dobrih. Gospodinje so kar tekmovale med seboj, katera bo posušila več. Prav dobro! Dobro znamenje za prihodnjost. Nikomur ne bo žal za trud, ki ga jc imel s sušenjem, kar bo vse prav prišlo ob svojem času. Čuje sc pa tudi že, da se pojavljajo po deželi brezVestni prekupci, ki ponujajo sramotne cene za suho sadje, da naj se nikari ne prenaglijo in ne zamotajo blaga za slepo ceno. Saj suho sadje počaka, gotovo bo pozneje dražje kakor je sedaj. Sicer pa ne vemo, če ga nc bomo potrebovali doma.
Strašna nezgoda na Opčinah. Iz Trsta poročajo 26. m. m.: Nocoj sc jc pripetila na postaji južne železnice na Opčinah strašna nesreča. Okoli pol dvanajste ure je šel 20 let stari Franc Vi-drič, doma iz vipavske okolice, nekoliko vinjen čez železniško progo, kjer ga je zagrabil stroj št. 847, mu nalomil črepinjo in odtrgal levo roko. Dr. Bel-len mu jc nudil prvo pomoč ter ga poslal z vozičkom v tržaško bolnišnico. Vidričevo stanje je brezupno.
Kolera v avstrijski armadi poje-njuje. Število vojakov, ki so oboleli na koleri in na griži, se vsled ukffc.anih sanitetnih odredb stalno znižuje. Dobro se je izkazalo zdravljenje s krvjo in ogljem.
Državni prispevek. C. kr. ministrstvo za javna dela je dovolilo k zgradbi ceste Škofja Loka—kolodvor z mostom
čez potok Sušico državni prispevek v znesku 53.000 K, ki se izplača po ustav-ni odobritvi proračuna.
Nova živinska sejma. V Ilotrdršici pri Logatcu sta ustanovljena dva nova živinska sejma, in sicer 5. aprila iu 21. novembra. Lega vasi je prav lopa in živine se prižene vse polno na sejm, Prodajalci in kupci se vabijo. — Zupan-stvo v Hotedršici, dne 27. oktobra 1914
Zopet dva mrtva oživela. Stotnik 87. pošpolka Jožef Kregar, ki je bil v seznamu izgub proglašen za mrtvega, ni mrtev, ampak se nahaja, kakor pi^ svoji soprogi v Celje, v ruskem ujetništvu. — Franc Skalar, ključavničar v ljubljanski tobačni tovarni, katerepa sta žena in mati oplakovali za mrtvega, sc je po preteku dveh in pol mesecev oglasil, da se nahaja ranjen v ru. skem ujetništvu.
Francozinje polagajo vence na grobove nemških vojakov. Neki badonski list piše pod naslovom: »Naši grobovi na Francoskem«: Neka visoka oseba je obiskala grobove naših vojakov, padlih meseca avgusta in septembra na bregovih roke Oise. Našla jc med drugimi dva velikanska groba, pokrita z venci. Ob straneh sta bila napisa, katerih prvi se glasi: »Poklonile Francozinje nemškim vojakom, svojim bratom v Jezusu Kristusu«. Drugi napis slove: »Nemškim vojakom, našim bratom v Jezusu, umrlim daleč od sVojo domovine, za kat erimi jokajo njihove družine — molimo zanje!«
Plitev grob. Na pokopališču v Žalcu v Savinjski dolini je dno 25. m. m. neka gospa nameravala izravnati grob nekega sorodnika. Ko jc z motiko brskala po prsti, je naletela na neko skrinjico, v kateri jo bilo napol strohnjeno truplo malega otroka. Naznanila jo zadevo žandarmeriji. Stvar se bo sodnijsko preiskala.
Popusti pridobninskega davka radi vojske. S cesarsko odredbo sc dovoljujejo popusti pridobninskega davka industrijcem, trgovcem in obrtnikom, ki so posredno ali neposredno oškodovani po vojski. O popustih razsoja davčna oblast prve inštancc, kjer sc morajo vložiti tozadevne prošnje.
Oče zabodel sina. V nedeljo, dne 11. oktobra zvečer je z nožem težko ranil posestnik Ivan Fortun iz Damlja št. 14, fara Vinica, svojega lastnega sina; ranil ga jc na levi strani blizu srca. Vzrok tega žalostnega dejanja so bili vedni domači prepiri in družinsko sovraštvo. Oče se je drugi dan sam ja- j vil in dela sedaj pokoro začasno v zaporih v Črnomlju.
Uradno naznanilo o usmrtitvi 18 Izdajalcev. Sarajevski list je priobčil, uradno poročilo iz Tuzle, da je bilo on-di 20. m. m. po vojnem pravu usmrče-nih 18 srbskih prebivalcev iz okraja Kladanj, in sicer radi zločina proti državni vojni sili, zagrešenega s tem, da namenimo niso naznanili sovražnikovega bližanja, dalje so imeli pod streho sovražne čete in jih oskrbovali z živežem, jim služili kot vodniki in se de-
loma tudi na njihovi strani borili in udeleževali plenitve; končno so grozili inoharnedanskemu prebivalstvu s požigom domov, ako istih samo ne zapusti.
Bivši mehikanski predsednik Por-(irio Diaz je umrl na Španskem.
Atentan na nekega našega poveljnika. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Način ruskega vojskovanja se vsled poročila iz zanesljivega vira kaže v novi luči: Rusi so razpisali 80.000 rubljev nagrade za tistega, ki bi ujel ali usmrtil nekega našega vojskovodjo. S tem je pojasnjen k sreči brezuspešen atentat na nekega našega poveljnika. Tako se vojskujejo Rusi! 80.000 rubljev, to je okoli 260.000 K, za glavo nekega avstrijskega vojskovodjo. In v resnici je bil že poizkušen na tega poveljnika atentat, ki se je k sreči ponesrečil. Srbija je naročila morilce, da so ustrelili prestolonaslednika Avstro - Ogrske, Rusija pa podkupuje morilce, da bi se na zavraten način iz-nebila vojskovodij, katerih zmožnosti so ji nevarne. Srbija in Rusija si v tem lahko podasta roki.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere Jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/4°/o brez kakega odbitka.
Uradne m od 8. atrij do i. popoldne.
Glej fnserat!
Dopisi.
Iz škocijana pri Mokronogu. Že-
lezobetonski most pri Cučji mlaki je gotov, stal bo z napisom vred blizu 20.000 K. Lep most je, z veliko odprtino, da bo lahko odtekala lladulja. To je žc drugi most v župniji, ki nam ga je napravil naš deželni odbor. Ob tej priliki povemo onim, ki so toliko lagati in hujskali ob priliki ureditve deželnih doklad, da pride v našo župnijo na leto več kot še enkrat toliko deželnega denarja, kot plača naša župnija zemljiških doklad! Prispevek dežele za en sam naš most je večji kot znašajo vse doklade naše župnije v enem letu! Ali bodo hujskači sedaj tiho? — Naši ranjenci, ki so prišli iz Galicije znajo sedaj ceniti vrednost naših cest in delovanje deželnega odbora, ki tako skrbi za dobre ceate. Pravijo, da ko bi bile v
Galiciji take ceste kot so na Kranjskem, bi bilo stokrat lažje za naše vojake, ki morajo tam včasih do kolena po cesti gaziti blato in porivati topove ir. avtomobile iz njega. — Zadnje čase piide večkrat kaka novica: ta in ta je padel v boju in potem roma cela množica sočutnih in nesočutnih ljudi k oni družini praviti žalostno in nego-trvo novico. Prosimo, imejte vendar usmiljenje z ubogimi družinami, ne žalostite jih brez potrebe z negotovimi in neresničnimi novicami in če bi sem-patja bilo kaj res, saj ni treba, da bi se vsak čutil poklicanega oznanjevati žalost. Tiho sožalje in dejanska pomoč je na mestu, ne pa nespametno besedičenje.
Voglje. Poljski družini Zadorožny je v tukajšnji vaški luži utonil 2 letni deček Marijan. Po nesreči je padel v vodo.
Iz Idrije. Zanimiv sklep je storil naš občinski odbor v petkovi seji. Minister-stvo oziroma vodstvo čipkarskih tečajev tirja naj občina prevzame stroške za kurjavo pri takih šolah. Pri nas se ne poučuje samo v čipkarstvu, temveč tudi v računskem in trgovinskem poslovanju. Učenka lahko dobi po dovršenem kursu službo kot kasirka ali prodajalka v mali trgovini. Naučno ministrstvo žrtvuje nad 5 tisoč kron za našo šolo in ministrstvo za javna dela jc dalo več sob brezplačno šoli v erarič-ni hiši. Le nekaj malega naj stori občina, po zimi naj kupi drva za kurjavo, da tudi ona pokaže, da želi take šole. V zadnji občinski seji je vseh naših 9 odbornikov glasovalo za kurjavo, 12 liberalnih in soc. demokratičnih proti, 5 se je pa glasovanja zdržalo. Prav lahko se zgodi, da nam sedaj šolo za-pro, ker se naravnost terja od občine malega prispevka. 365 deklet obiskuje sedaj šolo in bodo brez pouka in brez nadaljnega izobraževanja. Kaj to pomeni za Idrijo si lahko mislimo v tem času, ko je čipkarska obrt radi vojske prenehala. V krajih, ktere je vojska obiskala, ne bodo kupovali kinča — čipke — ko gre za druge potrebščine trda, v Ameriko ne morejo, ker noben trgovec ne riskira tisočakov, ker lahko ladjo ujemo in blago zaplenijo. Tako sedaj noben trgovec ne naročuje in ne kupuje čipk in naše ženske so brez zaslužka. Sedaj je še delo v šoli vsled obč. sklepa v nevarnosti. Čudni so naši možje. Za realko preskrbe vse, kar stane nekaj tisočakov, za obrtno šolo so žrtvovali več stotakov, le za to šolo ni nekaj krone na razpolago. Vse iz zaslepljene zagrizenosti, ker je šola klerikalna!! Neki odbornik, sam trgovec s čipkami, ni prihajal k sejam, a te se je vdeležil, da je mahal proti čipkarski šoli in za seboj potegnil narodnjake in demokrate. Kake bodo posledice, bomo še poročali.
Gospodarske vesti.
Pritožbe nemškega kmeta.
Povsod svetujejo zdaj kmetom, kako naj delajo in varčujejo z živežem, da bo mogla naša hrabra armada obstati na bojnem polju in ljudje po mestih dobro živeti. Kmetje se pogosto smejejo čudnim nasvetom, katere jim dajejo taki svetovalci. Zdaj je pa neki nemški kmet iz Bavarske v, »Landvvirtschaftliche Presse« tem gospodom naglas resnico povedal. Mož piše sicer o nemških razmerah, vendar se bo tudi našim gospodarjem zdelo, da jim prav iz srca govori, Priobčujemo torej nekaj njegovih misli:
Vedno se goni o zelo dobri letini. Pri nas smo imeli spomladi dež in jeseni dež. Mokro leto je pa vendno slabo. Navadno trosijo te govorice o dobri letini trgovci, ki bi radi poceni kupili. — Kdor ni pridelkov zgodaj spravil, jih v sedanjem vremenu ne more spraviti. Kako bomo ohranili svoje gospodarstvo? Vojni upravi smo morali dati svoje najboljše konje. Kdor je imel bolehnega konja ali mu je znal kako bolezen prigovoriti, je bil tako srečen, da ga je spravil kakor nerabnega srečno domu. — Kar so vjeli naši sovražnikovih konj, se je nekrmljeno in mršavo na dražbi prodajalo. Mešetarji so delali visoke dobičke. Tak junak je v enem dnevu pri enem konju zaslužil 400 M =i 472 K. Zdaj se smejo taki konji le kmetom prodajati. — Konj za obdelovanje zemlje primanjkuje, da bi bili le naši vojaki toliko pametni, da bi vsakega konja, katerega dobe v sovražni deželi, vzeli sabo za nemškega kmeta. (Ta želja je pa malo huda!) Kako bi zdaj rabili vole za delol Ni jih več ali veliko premalo. Brez vprežne živine kmet ne more obstati. Prihodnjo pomlad mora vsak svojo kobilo voditi; čei noče zlepa, naj se ga prisili. — Veliko je ranjenih ali bolehnih konj, katerim ne prija hitra vožnja in nenavadna krma na bojnem polju. Vsi taki konji se v vojski hitro zavržejo kakor nerabni. Ko bi jih kmetom dali, bi se v hlevu in na paši hitro pozdravili. Saj ne bo zmanjkalo na kmetih' ljudi, ki bodo radi postregli takim bolnim konjem, če jih bodo zastonj dobili. (Pri nas bi tudi radi.)
Na vojsko so šli vsi najboljši delavci. Saj je znano, da mora kmet največ krvnega davka plačati. Koliko izmed vzetih pride zdravih nazaj? Če nastopi leto« zgodnja zima, kako bo?
Vedno priporočajo kmetom, naj pazijo, da se prav nič krme, noben krompirček in nobena paša ne zgubi. »Kmetje, storite svojo dolžnost.« Kako, ko nimamo delavnih moči. Pisali so, naj se obrnemo na urade; na tisoče brezposelnih delavcev, zastonj čaka. Obrnili smo se in naročili smo jih. Prišlo jih je zelo malo. In ti so zahtevali malo dela, veliko jela in obilno plačo. Vsako delo jim je bilo pretežko, na kmetih dolgočasno in pusto. Hitro so izginili kakor kafra. Prišli so tudi študenti, ki so imeli najboljšo voljo delati za domovino. Toda kaj pomaga dobra volja, ko so bile roke žc čez eno uro dela polne mehurjev in vse ranjene. Kdor ni vajen dela, se more počasi navaditi. Po mestih
82
ln obrtnih krajih je na tiscče delavcev, ki »amo postopajo, ko so zdaj tovarne zaprte. Ti mislijo, da so kai posebno dobrega napravili, če zijajo prenose ranjencev ali ob veselih novicah iz bojišč »hitri« zavpijejo. To je seveda bolj prijetno in j* bavno, kakor kmetom na polju ali v gozdu želod nabirati. Tam > ^•.esC'.*'. imajo vsakega za velikega re\eš.t to pomoči potrebnega, ki nima dela. \ sem — pravi nemški kmet — takega reveža, ki ni hotel delati, kai bo potem, ko ne bo kaj jesti. »Potem bo vzeti taru. kjer je kaj za dobiti, pri kmetu,* odgovori lenuh. »Oho,« odvrne gospodar, »mi bomo to zimo ravnotako trdi, kakor ste delavci zdaj jeseni. Sami bomo komaj shajali. Brez nas ne boste ničesar vzeli.«
Mi kmetje moramo imeti delavce, če hočemo obstati. Ker ima država oblast ukazati kmetom: »Ti boš dal sina v vojsko, ti boš sam nosil cesarjevo suknjo, ti boš dal konja in davke plačal,« mora imeti in izvrševati oblast, da lenuhom ukaže delati. Lenuhom se mora ukazati prav po vojaško: »Tukaj imaš delo, katero moraš dobro narediti. Če nočeš, boš ustreljen kakor vojak, ki pokorščino odreče. Za vse mora biti enaka pravica. Mi nimamo tako dobro nastlano, da bi mogli vse postopače prehraniti. »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh,« je rekel Bog. »Kdor ne dela, naj tudi ne je,« je pristavil apostol.
Huda rana pri gospodarstvu je tudi kupčija. Glavni dobiček se vedno pre-kupcev prime. Pred vojsko so plačevali mesarji prašiče 1 kg 72—76 pfenigov, meso so prodajali po P60 M. Pri vsakem prašiču, ki je tehtal 100 kg, je mesar zaslužil čistega 50 M = 59 K. Začetkom vojske je kupil draga prašička po 86 pfenigov, meso je sekal po 190 M = 2-24 K, torej zopet skoro polovico dobička.
Pri mleku spravijo smetano vedno prodajalci v mestu. Pri nas je v bližnjem mestu zakonski par, skoro brez premoženja in brez šol, ki proda na dan 300 litrov mleka. Mož in žena začneta delati zjutraj ob 7. in končala ob 2. uri popoldne. Vsak dan zaslužita čistega 18 M ^ 21 K 24 vin. Te svote ne zasluži kmet z vso družino, ki celi dan nima niti trenutek oddihljeja.
Priporočajo nam, da bi letos kupili veliko umetnih gnojil. Odkod naj pa kmetje vzamejo v teh časih denar? Ali bi ne bilo pametno, ko bi država rekla tovarnarjem: »Vi možje ste imeli dolga leta zlate čase. Zdaj pa dajte revnemu kmetu gnojila brez dobička, še malo v zgubo, saj vam ne bo zmanjkalo, da bo mogel prerediti to veliko družino v cesarstvu.« Potem, o potem bi naši kmetje res korajžo dobili. Zdaj bi radi imeli, da bi država kar določila kmetom: »Ti ne smeš reveža odirati. Za-naprej boš prodajal prašiče, vole, jajca, mleko, krompir in vse drugo po te-le nizki ceni. Višje ne smeš, če ne boš v luknji delal pokoro.« To se gotovo ne bo zgodilo, ker vsak lahko dela s svojim, kar hoče.
Koliko bolj pravično bi pa bilo, ko bi država ukazala kartelom: »Zdaj ne smete več odirati. Zanaprej boste prodajali sladkor, železo, cement, cikorijo, žganje, usnje in vse drugo le tako visoko, kakor vas 72
stane.« Kaj pomaga kmetu visoka žitna cena. ko pa nima kaj prodati.
Radi bodo dali kmetje državi vse, kar potrebuje, toda za vse mora biti ptavki in enake dolžnosti.
Za naše gospodinje.
Zapovedi ob času vojske.
t. ia poved. Skušaj ohraniti v vseh okolnostih svojo hladnokrvnost. Zmešnjave doma lahko povzročijo veliko škodo, ki se včasih ne da več popraviti.
2.	zapoved. Ohrani znvest, da si ud naroda, ki je zmožen pozabiti v sedanjih resnih trenutkih vsa razžaljenja, nespo-razumljcnja in prepire.
3.	zapoved. Izvrši vsako delo, bodisi žc doma, v poklicu ali v tujo pomoč s podvojeno skrbnostjo. Pridobila si boš samozavest, mir in zaupanje.
4.	zapoved. Nc varčuj sebe, ne svoje domače pri delu, pač pa varčuj svoje in svojih zdravje. Zdravniki imajo brez tebe dovolj opraviti.
5.	zapoved. Skušaj razširjati prijaznost in veselje okoli sebe, čeravno si sama v duhu pri svojih na bojnem polju in Ti je srce težko. Bodi postrežljivejša, kakor si kdaj bila v mirnem času.
6.	zapoved. Obnašaj sc tudi nasproti inozemcem, katerih vlade so nam sovražne, človeško. A obrni se od onih, ki so malenkostni, bojazljivi in strahopetni. Najbolj pa od onih, ki zahtevajo oderuške cene ali izkoriščajo bedo ljudi; oni so ostudnejši nego najostudnejša golazen.
7.	zapoved. Plačaj vse v gotovini. Predvsem poravnaj stare račune. Če ti je neprijetno, si misli, da nosiš sama krivdo neplačanih računov. Odpovej se vsaki udobnosti in tudi najmanjšemu lepotičju, dokler ne bo vse plačano. Če pa imaš denar, daj ga v hranilnico ali banko in jemlji iz nje le toliko, kolikor sproti rabiš.
8.	zapoved. Za svojo osebo bodi šted-ljiva v vsem, kupuj le, kar je potrebno in koristno. Narod, ki se bojuje za življenje in smrt, nima denarja za nepotrebne stvari. Če si pa bogata, pomagaj ljudem, skušaj dati zaslužka onim, ki so prišli ob delo in zaslužek.
9.	zapoved. Daj za ranjence, za vojake na bojnem polju in za njih rodbine, kolikor le zmoreš. Tako je delala revščina vse čase in delila zadnji groš s tujo bedo. Tudi bogatin ve, da je podlo, zaklepati denar, ko drugi krvave. Umreti je težje, kakor plačati. Če imaš veliko, daj veliko, za zgled naj ti bo tista stara ženica, ki je dala tretjino vsega, kar si je prislužila celo življenje.
10.	zapoveS. Nc misli vedno le na sebe in na svoje domače, temveč na splošni blagor, da te ne oblije rdečica, ko se vrnejo zmagoslavne čete. Čeravno nisi mogla storiti to, kar so storili oni, vendar si skušala doma po svoji moči pomagati domovini.
Kaj in kako se pošilja vojikom na bojno polje.
Vojaška oblast je dovolila zopet pošiljati po pošti obleko vojakom na bojno
polje. Za sedaj so se otvorile naslednie številke: 9, 11, 21, 31, 33, 34, 39, 40, 44 45, 46, 49, 51, 55, 61, 66, 68, 69, 76, 7«' 81, 84, 85, 88, 95, 96, 106, 111, 113, i19' 140, 151, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 211* 212, 300 do 311.
Pošiljati se sme le obleka, perilo in črevlji. Najpoglavitnejše za vojaka, kakor za vsakega človeka so tople noge, zato je zanje prva skrb. Nekoliko si vojaki sami pomagajo s tem, da zalijejo šive pri črev-ljih s smolo, usnje pa napoje z oljem; tako pripravljena obutev se skoraj ne premoči. Krpa iz lodna, ki ovije nogo nad gležnjem, kakor delajo hribolazci in lovci, obvaruje nogo mraza in mokrote. Doma pa lahko spleteš iz mehke, dobre volne 50 centimetrov dolge k o 1 e n i c e. Pletejo se kakor ženske nogavice brez stopala, spodaj se prišije 2 centimetra širok usnjen pas, da se kolenica ne zvije, ko vojak obuje črevlje. Volnene nogavice so tudi tople, bolj pripravne so mehke volnene krpe »šufecen«, ki so tudi pri našem vojaštvu bolj v rabi. Vojak tesno ovije nogo s krpo, ki ne dela nikake gube, kar je pri hoji velike vrednosti, gube hitro ožulijo noge.
Če stoji vojak le bolj na straži in nima veliko hoje, ohranijo črevlji iz zajčje ali kamelne dlake zelo toploto. Taki črevlji morajo biti precej veliki, ker se obujejo črez prvo obutev.
Zelo občutljiv za mraz je hrbet. Zato se telovniki iz ovčje kože najbolj priporočajo; če se teh ne more preskrbeti, volneni telovniki tudi dobro grejejo.
Zoper grižo, ki tako rada napada vojake, je trt:ba zavarovati trebuh. Sama lahko spleteš iz volne pas aH pošlješ vojaku 36 cm širok in približno 150 cm dolg kos blaga iz čiste volne (flanele) ni 3 varstvene igle. Blago se tesno ovije okrog života in pripne z iglama, trebuh jc zavarovan in ostane gorak. Vojak tudi lahko porabi flanelo, da si ž njo ovije prsi, če je potrebno, vrat ali pokrije noge, ko počiva.
Posebno občutljive za mraz so roke in ušesa. Zato so potrebne zapestnice ali rokavice s palcem in dlanjo, oln.je lahko sama spleteš. Kupijo se tudi rokavice iz tenkega usnja, na zgornji strani ob-šite z volno.
Za varstvo ušes se pleto pasovi in za sneženo vreme snežne čepice.
Obnoviti morajo tudi perilo, zato ie potrebna topla srajca in spodnje hlače.
Vso obleko pošlji iz dobrega blaga, tukaj ne smeš slediti, le volna greje, blago iz bombaža (pavole) za toploto ni veliko vredno. Obleka, ki se vidi, kakor: kole-nice, snežna čepica, pas v varstvo ušes, mora biti iz sive volne,
Pripravljeno obleko zavij v voščeno platno ali zravnaj v zabojček, da se ne zmoči na potu, ki je včasih zelo dolg in poln ovir. Več kakor 10 kg ne sprejmejo na pošti. Za 5 kg je plačati 60 vinarjev, za vsak kilogram črez pa po 10 vinarjev.
Ker sta mraz in mokrota že zelo občutna, posebno ponoči, in večina vojakov prenočuje največkrat na prostem, ne odlašaj predolgo. Hitra pomoč je dvojna pomoč.
Vernih duš dan 1914.
Na bledem konju divje jaha Smrt, Zastavo v rokah — s truge črni prt — reži sc v živi svet in krohota, da ji čeljust koščena klopota:
»Gostija, ki je svet Se videl ni, pijače čezinčez: človeška kri, in godci: sabelj žvenk in grom topov in pevkanje: stok sirot in jok udov.«
»Na gostje vabim: danes god je moj, družico tri pa vabijo z menoj, vse zalo, ljubke, sladke, kakor jaz, prisrčne, mile, kakor moj obraz.«
»Iz brona prva plašč ima sešit, lase iz sulic, jeklo mesto kit, v očeh svinčenih plamen se kadi, z železnih prstov so ji kri cedi.«
kateri ljudje ne znajo drugače veseli biti in veselja razodevati, kakor s tem, da prav brezumno pijejo in za pijačo dajejo. »Zdaj pa pij, kolikor hočeš, bom jaz dal zunj; alo, pijače gor!« — to jc stara pesem ob vseh takih prilikah in višek vsega, s čimer ljudje svoje veselje in svojo naklonjenost pokazati. — Posledica tega so razni neredi; in ko vojak pride vinjen ali prepozno v vojašnico, je kaznovan on ali pa drugi zaradi njega. Zgodilo sc je žc večkrat in se še godi, da vojakov ne puste več domov, ker so prihajali pijani nazaj. Tudi smrt-, ni slučaji so se žc primerili. Zares lepa prijaznost, ki pahne človeka v nesrečo!
Ljudje božji, kdaj vas bo že vendar malo luč obsijala, da boste znali veseli biti in veselje drugemu pokazati še na kak drug način, kakor s tem, da ga za-lijete s strupom?!
da bi se moralo zapisati na vse žganjar-ne. Tu se prodaja kolera.
Apeliramo na poštenje vseh slovenskih listov, da take sleparske inseralt opustč!
4. Primorska pa Kranjska.
V goriškem »Novem Času« beremo in tudi iz drugih virov vemo, da je c. kr. namestništvo v Trstu izdalo za Trsi in za cclo Primorje odredbo, po kateri je točenje žganja ne lc ob nedeljah ir praznikih popolnoma prepovedano, ampak je tudi ob delavnikih dovoljene točiti žganje samo od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne; torej v času, ko so ljudje pri delu. To je vsekakor bolj primerna prepoved ob času draginje, kakor prepovedovati »zoper« draginjo nedolžne glediške igre (Logatec)! — Primorska deželna vlada je s tem odlokom napravila — najbrž iz lastne inicijati-ve — energičen korak, kakršnih na Kranjskem v tem oziru nismo vajeni, češ, da obstoječe postave ne dovoljujejo kaj več storiti. Kako da je na Primorskem z enim mahom mogoče storiti to, česar na Kranjskem postava ne dovoljuje? Kdaj vremena Kranjcem v tem oziru bodo se zjasnila?
»Sveta vojska«.
gll Listek M
Zemlja.
Povest sedanjih dni. Piše Ivan Podlesnik.
(Dalje.)
Sodba se je imela takoj uveljaviti. Zato je skrbel stari Šimenc. V ponedeljek sta šla skupaj iz cerkve z Loizeto-vim očetom. Šimenc je napravil tako, da sta ostala zadaj za drugimi.
»Kaj pa tvoj fant?« je vprašal Šimenc Kovaču.
»Leži; menda so se zopet dali. To je križ!«
»Križ je križ z otroci, ako nočejo biti pametni.«
In šla sta v tem pogovoru dalje mimo njiv.
»To pa lahko rečeš svojemu fantu, da naj da krog moje hiše mir. Jaz nočem, da bi imeli ljudje kaj govoriti. Moja hiša je poštenim ljudem po dnevi odprta.«
Sedaj je začel tudi Kovač slutiti, kje so se dali.
Iz nadaljnjega pogovora je Kovač spoznal, da bi se Šimenčevi ne branili Lojzeta. To mu je dopadlo. Ko je prišel domov, sta ropotala z Lojzetom. Iz ostrih besed o žalosti in sramoti, ki jo rlela, se je razvilo namigavanjc, da bo treba resno vprašati.
»Da boš prišel enkrat k pameti in da bo mir pred teboj. Če boš pameten, se ti ne bo nič hudega godilo,« je dejal Šimenc.
»In druga, lepa, kakor volkodlak, in jasna, kot jesenski mlajev mrak; objame te in drob se v ognju vžge, poljubi, smrtni pot te oblije.«
»Pa tretja: votlo, vdrto nje oko, viseča ustna, koža, kost samo; brez solz — vročnica sproti jih suši, brez stoka, brez glasu — ni zanj moči.
»Hej, to bo ples, le dvigajte pct<5, najčvršči plesalci žc skup hite: kragulj in krokar in krdel pestovk in ghuini črv in krvižejni volk.«
»Družice moje so zares brhke, zagledaš jih, lasje sc ti ježč. Na delo Vojska, Kuga, Lakota!«---
V krohotu bela Smrt naprej divja. * * *
Na križu Jezus sredi grobnih leh, na ustnah mir, ljubezen v očeh, roke prostira celi svet objet, na svojem sladkem srcu ga ogret:
»Nimaš jih, svet, skrbi tako črnih, ni je, Adamov sin, ni je bolezni, da ne preženeš jih, ne preboliš jc, če se okoplješ v moji ljubezni.
Nimaš solzfi. jih, solzna dolina, da jih moj dihljaj nc posuši, nimaš je rane, da je ne izceliŠ, če jo omije Rešnja Kri.
Nimaš, srce, je bolečine, da ti na mojem srcu ne mine, nimaš ga groba, kruta Smrt, da ne bo enkrat spet odprt.«
Štiri kitice znane pesmi.
1. Vojakom ne alkohola I
Splošno se misli, da vojakom, posebno onim, ki pridejo domu na dopust, se mora prijaznost izkazati s tem, da se jim da pijače, kolikor je morejo ne-sti ali pa — še malo več. To ima svoj vzrok še v stari veri in stari navadi, po
2. Tudi ženske ga cukajo.
Velikokrat sc sliši, kako da zdaj i pridno pijančujejo nekatere žene, ki imajo može ali sinove pri vojakih, pa dobivajo podporo, da imajo s čim si ga privoščiti. Seveda nc vse, ampak nekatere. Take tudi govore ali pa vsaj same pri sebi mislijo: Da bi le vojska še kaj dolgo trajala; tako dobro se nam še ni godilo nikoli kakor zdaj! Primerilo sc je že, da se je taka ženska napila tako, da je obležala in so jo morali kot klado na voz naložiti in domu peljati. — Take osebe, ki državno podporo zlorabijo, bi morali poklicani faktorji povsod prav resno prijeti, in če ne pomaga, jim podporo odtegniti; kajti državna podpora je za potrebo, ne pa za potnho, saj jo bodo morali davkoplačevalci s krvavimi žulji skupaj spravljati! Plačevanja po končani vojski bodo žc itak ogromna; in poleg vsega drugega naj ljudje plačujejo še žensko pijančevanje!
3. Kolera za »Florjan« in njegov žep.
Po ljubljanskih voglih vidite nabite rdeče pisane plakate, ki vam z vso gotovostjo zatrjujejo, a kdor izpijc vsak dan toliko in toliko »Florjana«, ne bo dobil kolere. Kolere sc pa vsak boji, torej le pridno po »Florjanu« — z drugo I besedo: po šnopsu, kajti Florjan je sa-; mo malo poslajen in z nekaterimi primesmi pomešan šnops. Silno preprosto sredstvo! Da nismo že prej vedeli zanj! Gospodje zdravniki, da ste tako nevedni in se trudite z vsemi sredstvi omejiti kolero! Zaukažite vendar, da mora vsak deželan dvakrat na dan piti »Florjan«, in kolera bo pregnjana. Ves strah pred njo bo zginil v — žepe Florjana. Kajti razume sc, da je to vse skupaj voda na Florjanov mlin — hočemo reči: žep.
Čudimo se — in kakor čujemo, se čudijo tudi gg. zdravniki — da javna oblast dopušča take plakate, s katerimi se ljudstvo samo na zvit način zapeljuje k še večjemu šnopsanju in s tem bolj in bolj disponira za razne bolezni. Kajti šnops jih jc doslej pri nas veliko več pokopal kakor kolera. Neki sloveč zdravnik je nekje ob času kolere rekel,
Tako je bilo sklenjeno. Jeseni naj bi bila poroka. Denar bo poveCal kup denarja. To je bilo glavno. Vse drugo še je Lojzetu odpustilo tudi v Šimen-čevi hiši. Za srečo v zakonu ni nobeden vprašal. Saj je bilo denarja dovolj na obeh straneh. Trdni gruntje so bili to, na katerih je vladala želja množiti in pomnožiti.
Ana je izlila bol svojega srca v pismo, katero je napisala prihodnjo nedeljo Lovrencu. Ko je napisala, ji je bilo lažje pri srcu. Drugo jutro pa je pismo raztrgala.
Vsa drugačna je postala odkar je bila nevesta. Tisti, ki so sodili, da je ošabna, so imeli mnogo govoriti o njenem ženinu, nji in Lovrencu.
V	resnici pa je bilo z Ano tako-Ie. Cvet ljubezni v njenem srcu ni bil nikdar dozorel. Ljubezen pa je kot cvetni grm. Ana je pustila, da je bil ta cvet prej strt. Sama ni imela moči, da bi cvet ohranila. Razvil se je v njej v letih, ko je bila še premlada, da bi mislila na posledice. Nekaj je bilo sedaj strtega v njej. Rol je bila v njej, z delom vsakdanjega življenja pa je uničila to bol in v nji se je naselila neka moč, ki je mejila na kljubovalnost.
Pot iz njene mladosti je vodila preko strtih cvetov. Bila je nagla ta pot.
»Res ne kaže drugače,« tako si je kmalu mislila in se navadila.
Mnogo je žen med našim ljudstvom, katerih pot iz mladosti je šla tako. Navadno so to dobre, trdne kmečke gospodinje.
Sestra Micka je pisala Lovrencu v Vipavo.
V	solzah so bile napisane besede polne hrepenenja, da bi prišel kmalu domov, da bi ji olajšal težave, ki so prišle nad njo po moževi smrti.
»Kamor stopim, kamor primem, povsod se mi pokaže, kako slab gospodar je bil ranjki. Koliko stvari nisem prej videla, kar vidim sedaj. Hlapca bi morala imeti za delo. Zmerom moram najemati. Denarja pa tako manjka. Lovrenc, sedaj šele prav vidim, kako stokrat mora človek premisliti, ko se ženi.
Če še ne veš, ti povem, da je Šimen-čeva Ana nevesta. Kovačevega Lojzeta bo vzela. Če si kaj mislil na njo — pa kaj boš mislil v tvojih letih — naj ti ne bo hudo. Ana ne bo imela pri Lojzetu sreče.
Prošnjo smo oddali; da bi bila kmalu rešena in ti že doma!«
Lovrenc je prejel to pismo in obenem poziv, da pride k sodišču radi polnoletnosti.
Kar mu je pisala sestra o Šimcnče-vi Ani, mu je bilo novo. Tako novo mu je bilo, da je pozabil na vse drugo in čutil je. kot bi mu nekdo presekal življenje. Pa samo malo časa. Okorajžil se jo in podal pri sodišču izjavo, da je zadovoljen, da se polnoleti.
Ko je pa prišel večer in je ležal na svoji trdi vojaški postelji, tedaj pa se je bol srca razlila. Razlila se je bol po srcu, da jc bilo Lovrencu hudo kot ta-52
krat, ko je zatfedail svojo mater na mrtvaškem odru. Solze so mu prišle v oči.
»Samo zate cveto nageljni, samo tebi ostanem zvesta,« tako je govorila 8e
pred tedni.
Danes pa cveto nageljni njenega
srca Kovačevemu Lojzetu.
Solnce je žc zavriskalo za gorami ko se je Lovrenc še vedno pogovarjal s svojim mladim življenjem in z dnevi ki so bili. Tisto noč ni spal.
Ko pa je vstal, je bilo v njegovem srcu polno poguma.
»Pa naj jo ima, le naj jo ima,« si je rekel parkrat.
Storil je tisti dan velik korak v svojem življenju. Srečalo ga je spoznanje, da je pot težka. Zarezale so se mu v obraz prve možate poteze. Strti cvet srca je sunil v stran in šel naprej po poti . . .
VI.
Kovačev Lojze ni mogel pozabiti Lovrenčevega nastopa velikonočno nedeljo in tudi ne Lovrenčevih pesti, ki jih je moral občutiti pod oknom sedanje svoje neveste. Eno zadoščenje mu je bilo dano. Šimenčeva Ana je bila njegova nevesta. To mu pa še ni bilo dosti.
»Lovrenc ne sme domov,« tako je sklenil.
Nekega večera je v kuhinji pri »veseli vdovi« skoval ovadbo na okrajno glavarstvo. Polno laži in sumničenj proti Lovrencu je napisal. Podpisati se na te laži seveda ni imel poguma.
S tem je Lojze dosegel samo toliko, da se je rešitev prošnje za Lovrenca zavlekla. Zandarmerija je poizvedovala po vasi, če je res, kar je stalo v ovadbi. Toda vsak izmed mož, ki je bil vprašan, je mogel samo zanikati in povedati o Lovrencu, da je priden fant, kar so orožniki tudi poročali na glavarstvo.
Medtem sc je pričelo na Mrakovi žagi živahno življenje. Vozniki so imeli mnogo opravila in težko jih je bilo dobiti, ker so začeli tudi most v vasi podirati in zgraditi novega.
Prišli so laški delavci in vsa vas je poživela. Na prostem, blizu starega mostu, so imeli napravljeno barako, v kateri so kuhali in spali. Njih polir, mlad, kodrolas fant, pa se je nastanil pri »veseli vdovi«.
Vaščani so imeli priliko seznaniti se z življenjem laškega delavca; spoznali so, da je to življenje borno, razumljivo pa tudi, zakaj gre Lah na tuje delat in zakaj more vsako leto od svojega zaslužka poslati lepo vsoto domov. Polenta in sir sta bila vsakdanja brana tem ljudem. Vina ali žganja ni pokusil nobeden. Ob nedeljah tupatam kak kozarec.
Nedeljo so spoštovali. Bili so sinovi verne, katoliške Zgornje Italije, kjer laško framasonstvo med ljudstvom še ni naSlo taL
Mnogi izmed njih so imeli brate ali sorodnike v vojski v Tripolisu, zato je bila vojska med njimi nredmet pogovorov v prostih urah. Njih polir je raz-
umel nekoliko slovensko in zato jc rad posedal v družbo mož ali fantov.
Kovačev Lojze je kmalu po prihodu Italijanov pravil, da hodi polir zu liziko. To je prišlo polirju na uho.
Nekega večera je bila zbrana večja družba fantov krog mize, pri kateri je sedel tudi polir.
»Vam dopade Rezika,« je vprašal Sirčev Jernej polir j a.
»Dopade — no, veselo dekle in za. poje lepo.«
Pogovor je šel naprej in ker je polk videl, da se fantje nekaj muzajo, je po. tegnil iz žepa listnico in pokazal fan. tom sliko mladega dekleta.
»Poglejte, fantje, tako je pri nas. To je moje dekle, kateri sem obljubil zvestobo in roko. Mnogo grem po sve-tu, vsako leto sem samo par mesece? doma, pa ga ni, da bi mi mogel očitati, da svoje obljube ne držim. Tako je pri nas.«
Fantje so nekam neverjetno gledali mladeniča,
»Res je tako! Tudi naša dekleta so poštena in delavna. Naš rod je rojen, da služi po svetu kruh svojim družinam, zato je treba, da so naše žene in dekleta poštene, da se lahko zanesemo na nje, ko gremo od doma po svetu. Mi pa jim moramo vračati zvestobo za zvestobo.«
»Ne rečem, da tudi pri vas ni tako, toda vsled našega življenja, ki je van-dravsko, je zvestoba naših žen bolj preizkušena.«
Jernej jo zasukal pogovor na vojsko v Tripolisu, ki je bila tedaj.
»Naše ljudstvo, vsaj v Zgornji Italiji, ni za vojsko. To stane denarja in življenj. Zemljo, ki jo pridobitno, bo moralo naše ljudstvo drago plačati. Mi pa služimo denar v tujini.«
»Pa vendar komaj čakate, da bo-dete udarili po nas,« je dejal Kovačev Lojze.
»To bi bila največja neumnost, katere si mi ne ždlimo. Poznati bi morali našo zemljo in videli bi, da ta zemlja nc more rediti mnogoštevilnih naših rodbin. Mi smo navezani na zaslužek zunaj naše zemlje. Ravno v Avstriji in Nemčiji največ zaslužimo. Zakaj bi si potem želeli vojske z Avstrijo I« (Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
XCI.
Vrli naši vojaki. — Krepak odgovor Srbom.
Iz pisma, ki je došlo z južnega bojišča posnemamo: Dež je prenehal padati in semtertja je že solnce posvetilo izza oblakov. Mi smo mirni v na šili okopih, šele zvečer se prične »paljba« kakor pravijo Srbi. Kakih sto korakov smo oddaljeni eden od drugega ter si skupno dopisujemo. V megli se priplazimo do drevja, pa pribijemo pismo na hrast. Zjutraj je že odgovor. To jc »i-
cer nevarno, ali naši ne bi zamudili niti minute, da nc bi dali Srbom primeren odgovor. Neki dan so nam Srbi pisali:
»Hrabri cesarski 78. pešpolk Pridi k nam in odloži orožje. Imamo vsega: novokuhanega žganja, ovnovine, sladkega, karkoli vam srce poželi. Živela koalicija!«
Mi smo jim odgovorili:
»Hrabri 20. polk! Zastonj se boriš! položi orožje in pridi k nam. Mi imamo fino pečenega kruha, sol, imamo telečje meso in biftek (tega bodo dobili vaši častniki) imamo liker, vino, šampanjec in izvrstne piške. Ovna vam darujemo. Naš cesar in kralj Franc Jožef bo Vaš vladar, ako Bog da in sreča junaška. Živela Hrvatska!«
In zares, hrane imamo dovolj. Pri Srbih je slabo, kakor pripovedujejo uskoki in ujetniki. Nimajo ničesar, da bi oblekli, a zima je pred vrati. Ostani idrav in ne l>oj se za me. Uničiti hočemo sovražnika, čeprav bi pri tem vsi padli.
Tako pišejo naši vojaki. Vsak dan dobimo pismo z bojišča in iz vseh veje hrabrost in odločnost.
XCII.
Kako Srbi ljudstvo goljufajo.
Ze večkrat srno navedli po tujih časopisih in brzojavnih dopisnih uradih, kako Srbi goljufajo ljudstvo, posebno vojsko. Srbsko vojno ministrstvo tekmuje z vlado v laži in goljufiji. Vojska je celo izdajala poseben časopis »Batni Vesnik« = vojni vestnik, v katerem jc fabricirala brzojave in lagala o zmagah srbske vojske. Po srbskih veBteh bi izgledalo, kakor da sta Avstrija in Nemčija izginili s tega sveta. Par primerov: NaSi so ujeli nekje pri lian Pijeska štiri Srbe-vojake, in — ker je njihovo pripovedovanje mnogo veljalo in izdajalo podatke o položaju, gibanju in številu srbske vojske — so jih odpeljali v Sarajevo. Ko je vlak prišel do Zenice, vpraša eden ujetnikov: Ali gremo v Zagreb?
Kakšen Zagreb? Ali ne vidiš, da smo v Zenici? — je bil odgovor enega spremljevalca; mi gremo v Sarajevo.
Ali niso naši v Sarajevu? — vpraša zvedavi ujetnik. Srb se nato malo zamisli, nato odgovori ves jezen: E, to »o nas goljufali! Nam so pravili, da je Pašič že en mesec in pol v Sarajevul Ali je kraljevič Aleksander v Budimpešti? Tudi na to vprašanje so mu spremljevalci odgovorili, da ne. Vojake so doma sleparili, da se prestolonaslednik Aleksander že mesec dni nahaja v Budimpešti.
Srbski ujetniki so se tako sami prepričali, da se njihova vlada bori samo z lažjo in sleparenjem nevednega ljudstva.
XCIII.
Kako so Rusi oblegali PrzemysL
Iz poročil, ki jih pošiljajo vojni poročevalci, posnemamo naslednje opise krvavih dogodkov, ki »o a« od iS« seo-
tembra do 8. oktobra godili pred Prze-mysom. Hočemo te dogodke nekoliko natančnejše opisati, ker obleganje Prze-mysla in pa poraz Rusov pred to našo trdnjavo je eden največjih dogodkov te vojske.
Po tritedenskih zelo krvavih bojih, v katerih so hoteli Rusi z vsemi sredstvi udreti v trdnjavo, so pustili gore mrličev. Svojo nalogo je trdnjava pod poveljstvom podmaršala Kusmaneka sijajno izpolnila in je odbila vse napade. Rusi so izgubili 40.000 mož. Trd-njavske čete so se vojskovale z nepre-kosljivo hrabrostjo. Na posameznih krajih je došlo do vročih bojev mož z možem; v teh bojih so vedno zmagali deli naših čet, dasi so vojskovali ruski vojaki obupen boj, ker so jim za hrbtom grozile lastne strojne puške, da jih prisilijo prodirati. Dejansko so streljale ruske strojne puške večkrat v svoje lastne vrste. V mesto Przemysl so padali tudi šrapneli, a mesto je le malo trpelo.
Dne 16. septembra so sc prikazali Rusi prvič pred trdnjavo. Sovražnik se je obotavljajo približeval. Najprej so prišli kozaški oddelki, za njimi pehota; kmalu za temi pa velike mase vojaštva, ki so kakor železni obroč obkolile trdnjavo.
Sovražnik se je zelo težko približeval, ker je vsak čas izpadla posadka iz trdnjave ter s tem pokazala svoj ofenzivni duh. Vsak korak so morali plačati Rusi s težkimi žrtvami. Naši topovi so izvrstno delovali že na veliko daljavo.
Dne 2. oktobra smo zapazili zunaj na polju veliko belo zastavo, ki se je počasi približevala našim črtam. Prišel je parlamenter, neki podpolkovnik ruskega glavnega štaba. Častniki našega glavnega štaba so spremili parlamen-terja, ki je imel zavezane oči, v trdnjavo na posvetovanje. Parlamenter je prinesel pismo poveljnika oblegovalne vojske, ki ni bil nihče drugi kakor Bolgar Radko Dimitrijev. V pismu poziva naše poveljstvo, da mu izroči trdnjavo.
Dne 5. oktobra so Rusi energično naskočili našo jugovzhodno fronto in obenem na drugih stranel uprizorili demonstrativne juriše proti drugim fortom. Takoj smo spoznali sovražnikov namen ,da hoče z močnim razvojem sil in groznim bombardiranjem iz 8-, 10-, 15-, 18- in 20 kaliberskih topov po vzoru Odrina, ali celo Lutticha tudi z mornariškimi topovi z naskokom osvojiti trdnjavo, katera je stala neomajno v tem silnem ognju.
Naskok se je pričel 6. oktobra in je trajal brez prenehanja 72 ur. Vsi napadi so bili razbiti od naših hrabrih čet, ki niso niti v ognju najtežjih ruskih topov izgubile hladnokrvnosti. — Naše moštvo je streljalo z velikim uspehom. Posebno velik je bil učinek streljanja pešcev, strojnih pušk kakor tudi topni-čarjev. Rusi, prezirajoči smrt, so zopet napadli, pri čemur so si znali izvrstno pomagati s kopanjem strelnih jarkov. Tudi rusko toDnižtvo je irvratno delo-
valo, ali z zelo majhnim uspehom, ter se je mogla škoda na trdnjavi takoj popraviti. V mesto samo je padlo malo granat, posebno blizu zgradb poveljni-štva. Utrdbe same so bile malo poškodovane. Neka utrdba je bila zadeta na 250 krajih, ali je ostala popolnoma nepoškodovana. Oblegovalna vojska je štela pet zborov, največ takih čet, ki so bile nalašč izurjene za oblegovalne boje.
Neki poročevalec poroča 14. t. m.:
Dne 8. oktobra je napad prenehal. Ruske čete so se umaknile in naše čete so jih energično preganjale. Umikanje je bilo podobno begu. Medtem je bila ofenziva naše glavne vojske tako uspešna, da je sedaj Przemysl svoboden. Samo na vzhodni fronti še demonstrirajo ruske čete, najbrž da skrijejo svoje umikanje. Kanonada traja danes dne 14. oktobra od ranega jutra. Z dovoljenjem trdnjavskega poveljnika sem obiskal dan pozneje utrdbo v skupini Siedliczka. To je edina točka v trdnjav-ski črti, kjer so Rusi v noči od 7. na 8. oktobra prodrli skozi različne ovire, ali hvala junaški posadki katera se je borila tri in pol ure proti petkrat močnejšemu sovražniku, dokler ni prišla pomoč. Rusi, ki so prodrli, so plačali svoje drzno podjetje s smrtjo ali pa so bili vjeti, nobeden se ni vrnil. Še sedaj se vidijo sledovi grozne bitke, ki nima, kar se tiče grozovitosti, para. — Hrvatom morem sporočiti, da je bil eden njihovih sinov, in to nadporočnik v prvem topniškem polku z Dunaja, Janko Švrljuga, rodom iz Zagreba, poveljnik te utrdbe.
Gromenje topov iz okolice, kjer se je vršil velik boj, sem čul ves čas, odkar sem bil v trdnjavi. Od časa do časa so topovi posebno močno gromeli. Z dovoljenjem trdnjavskega poveljnika sem obiskal neko utrdbo, vodil nas je njen poveljnik, je bilo zelo zanimivo. V štiridnevnem boju je bila utrdba pet-stokrat zadeta, blizu utrdbe je pa padlo približno 6000 krogel. Iz utrdbe same sc je tritisočkrat ustrelilo. Sovražnik se je približal utrdbi do 700 korakov in je izgubil 5000 mrličev. Naši so izgubili le enega mrtvega in sedem ranjencev. Poškodbe, ki so se zadale utrdbi podnevi, so se vedno ponoči popravile. Poveljnik ji je nadporočnik Mikes. Okolica utrdbe je bila popolnoma prazna in preprežena z žičnimi ograjami. Zadnja stran utrdb se najlažje primerja z vinskimi kletmi. Na vse strani vodijo vojne železnice in brzojavne žice k zalogi municije. Na drevesih so se nahajala opazovališča za vodstvo ognja.
V Przemvslu so se borili tudi deli našega III. zbora.
Vprašanja in odgovori.
I. 5. Z. Obrnite se sami, ali pa žena na zastopnika deželnega odbora v vaši okrajni komisiji in mu pojasnite svojo reč. Morda se mu posreči v komisiji prodreti. Pritožbe ni nikamor.
F. V. Vrdnik (Slavonija). Najza-nesljiveje bodete izvedeli, ako se obrnete na poizvedovalni urad »-Rdečega križa« na Dunaju. Mi tudi ne vemo drugega, nego da je vprašani med ranjenci 17. pešpolka. Poizvedovalni urad vam bo morda vedel povedati, v kateri bolnišnici so ranjeni nahaja.
J. K. Ž. Naj napravi prošnjo. Če pa jo je že in je bila odbita, nam naznanile vzrok odklonitve.
J. J. Ali je že napravil prošnjo? Če Še ne, naj jo napravi.
Dobre knjige.
»To^žba dušam v vicah.« Molit-venik. priredil župnik Fr. Blehveis. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 2 K. najfinejši šagrin 2 K 60 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Priporočamo ta molitvenik. ki •e izšel pred kratkim v novem natisu. .Molitev za mrtve je sv. Cerkev vedno priporočala kot posebno zaslužno delo. Leto« je pa spomin na mrtve, posebno na one. ki so darovali življenje ia bojnem p .d ju, še posebno oživel v naših - ih. V pismih naših vojakov z bojnega polja, zdravih in ranjenih prevladuje prošnja do domačih »molite ;a me .' Je plobokeje pa nam sega v ■=roe nema prošnja onih. ki jo ne morejo niC več z besedo izraziti. Daleč tam na rusko-poljskih planjavah ali na krvavih bosensko-srbskih tleh so mnogi naši vojaki samotno umirali in umrli.
V	dolgih vrstah so položeni k večnemu počitku; brez cvetja in lučic ostanejo njih erobovi in kmalu bodo poteptana tla. ki jih krijejo. Mi pa. ki smo ostali demn. smo dolžni, da gremo mrtvim junakom na pomoč. Sv. Cerkev nas poziva. da velja naša molitev in daritev p> se'; no v mesecu novembru dušam v vicah.
Izšla je »Vojska v podobah«, to je
prva vrsta ali skupina vojnih razglednic v izredno lepi izpeljavi. Prvih 16 razglednic nudi v resnici veliko več, kakor smo pričakovali. Krasne slike na finem papirju, predstavljajoče prizore, ki so v najtesnejši zvezi s sedanjo gro-zepolno vojsko, in vendar tako ljubke, domače se bodo namah prikupile vsakomur. Sodeč po tej prvi skupini, smemo od naslednjih izdaj pričakovati še mnoco lepega, ker se bo založništvo vsestransko potrudilo, da bodo imeli pospeševalci dobrodelne svrhe tudi lepo nagrado za svojo požrtvovalnost.
V	prvi skupini se nahajajo med drugimi ti-lo ganljivi prizori: Sv. Peter sprejema padle vojake, slovo vojaka. Marija tolaži ranjence, Marija na bojnem polju, slovo vojaka, molitev pred vaškim znamenjem, mož piše ženi, mati pošilja sinu krepčila, gozd. ki so ga uničile granate, skupina ranjencev itd. Cena kuverti s poštnino vred ena krona. Razprodajalci dobe znaten popust. Naroča se pri upravi Bogoljuba« v Ljubljani. Znesek se
32
pošlje lahko tudi v lOvinarskib znamkah.
Družinska Pratika za leto 1915. se
Že dobiva v vseh boljših togovinah na Slovenskem. Zahtevajte pa izre.no -Družinsko Pratiko« s podobo svete Družine, ker je samo ta prava naša pratika. Kdor je ne more dobiti v domačem kraju, naj piše po njo v Ljubljano. Cena po pošti 34 vin. Naročila za svoje naročnike preskrbi tudi »Domo-ljubova- uprava.
Zbirka »Slava presv. Evharistiji«. V »Cerkvenem Glasbeniku« že večkrat napovedana in splošno željno pričakovana zbirka »Slava presv. Evharistiji« je izšla. Kot prireditelj zbirke si usojam v nje prilog izreči par priporočilnih besedi. Bilo je ravno pred dvema letoma, ko sem v Cerkvenem Glasniku pozval in naprosil naše skladatelje, naj vsak-teri izmed njih zloži nekaj prav lepih in iskrenih evharističnih pesmi, ki naj bi se potem izdale v skupni zbirki kot nekak spomin na evharistično leto 1912. in kot nekaka poklonitev slovenskih cerkvenih skladateljev evharistič-nemu Kralju. Gospodje skladatelji so se mojemu pozivu in prošnji hvala Bogu prav radi odzvali, in sem dobil na ta način v roke nad sto izvirnih evharističnih nesmi, izmed katerih sem za omenjeno zbirko izbral 75 najlepših in najprimernejših. S prispevki za zbirko so sodelovali mislim, izvečine vsi naši že znani cerkveni skladatelji, katerim se je pridružilo tudi nekaj mlajših nadarjenih moči. Poimenoma so zastopani v zbirki sledeči skladatelji: Adamič Karol. Bervar. Bevk. Bole, Bricolj. Fer-jančič. Foerster. Gerbič, Grum. Illad-nik. Ilochreiter, Jereb. dr. Kimovec, Klemenčič, Kramolz, Laharnar, Mihel-čič. Ocvirk, Pirnat. Pogačnik. Premrl, Sattner. Savinšek. Sicherl, Stres. Tevž. Trinko. Vilar. Vodopivec, \Valezynski. i NVeiss Lud., Zabret Fr.. Zeleznik. Zbir- : ka prinaša o vsakem omenjenih skla- ' dateljev tudi nekaj životopisnih črtic. Pesmi, razdeljene po vsebini med splošno evharistične. obhajilne in na čast presv. Imenu in Srcu Jezusovemu, so zložene za mešani zbor. deloma z obli-gatnimi orglami. deloma a capella. Nekaj jih je tudi za enoglasno petje. Po slogu so zelo različne:deloma preproste, ' deloma bolj umetne, nekatere homo-fonne. dr uge bolj fieurirane. oziroma polifonne. nekatere izključno za zbor. druge tudi za samospev z zborom itd. So lahke in težke: vendar zares težkih je komaj deseti del. Med zelo težke ter zelo umetne spadajo	nekatere !
Hochrei-.erjeve in zadnja dr. Kimovče-va. a ta le bolj v ortreljskem panu. Je 1 pa bilo prav, da sem sprejel v zbirko tudi te. da na teh ztrledih sploh vidimo in vemo. kaj jf pravzaprav moderno, ki si bo brezdvomno tudi v cerkveni glasbi v doglednern času osvojilo tla in postalo sčasoma tudi samoposebi razumljivo. kot je bil do danas dosedanji povprečni slo?. Vsak pevovodja bo .našel v tej zbirki svojemu zboru prikladnih pesmi in dobil obilo gradiva za nov.
bodisi lasten, kakor tudi zborov študij Zbirka hoče služiti v prvi vrsti našini resničnim cerkvenoglasbenirn, prak. tičnim potrebam, hoče pa tudi p0 svo-jc pripomoči k temu, da se dvigne naš cerkvonoglasbeni nivo, da se bo bolj boljšal glasbeni okus naših cerkvenih pevovodij, pevcev, pevk in ljudstva sploh in da se bo z vedno lepšimi in čedalje bolj vsestransko vzornimi spevi častila presv. Evharistija, središče naše svete vere in vir vse naše sreče. Zbirko »Slava presv. Evharistiji je za.' ložila Katoliška Bukvama v Ljubljani nekoliko nerada, nazadnje vendarle za kar ji bodi na tem mestu izrečena topla zahvala. Partitura. obsegajoča 51 strani glasbenega stavka, stane 6 K kar za tako bogato in velezanimivo zbirko ni preveč; glasovi so po P>0 vin. Oblika partiture je zelo priročna in pri-kupljiva. tisk prav snažen in lahko čitljiv. Običajnih tiskovnih pognškov upam, da v zbirki ni. Po mojem — bodisi merodajnem ali nemerodajnem — mnenju se je zbirka, hvala Bogu posrečila. Zato jo z mirno vestjo lahko naj-topleje priporočam vsem čč. župnira uradom, oziroma njihovim organistom pa tudi vsem prijateljem lepo cerkvene glasbe sploh. Tudi nasprotnike vsake količkaj bolj moderne struje v cerkveni glasbi vljudno prosim, naj si to zbirko nabavijo, naj jo skrbno študiral i in iz nje uvidijo, da tUdI daridanaSnji najboljši skladatelji zlagajo z srcem ravno tako kot z razumom. Saj ravno izredno bogatstvo harmonij, ki nam jih nudi glasba v sedanjem študiju svojega razvoja. omogoča dandanašnjim skladateljem izražati se še bolj.občuteno in bolj iskreno kot je to bilo mogoče našim prednikom. — Stanko Premrl.
SKRIVALNICA.
r	. ■■ ... .
• ■ •'•■•.-.'-o.-—-. v; . _
Kje je mala deklica, ki krmi labode?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Line, 1. novembra: 42. 70. 35. 67. 57. Gradec, 28. okt. SI. 70. 62. 44. 57. Brno, 28. okt. 36. 12. 66. 13. 17.
*>3 M Q f
za pekovsko obrt, s<> takoj sprejme pri rraj!« Beden v Ljubljani, Tržaška cesta	sc6"