Poštnina platana * gofovfal Spedizione in abbonamento poslale
Stev. 15
Prezzo • Gena Ur 0.50
V Ljubljani, v sredo, 20. januarja 1943-XXl
Leto VIII.
Iskljaftoa oooblaSčenba a »fflaževanje ttalljansfeegs (o tuleg* f Izvora Oalone PubblloiU lUllaoa & A. Milana
Oredattlf« Id oputii Kopitarjev« t, Lfubljana Redazlone Anirnlnlstraztone Kopltarlev* & lubtana
Joucesslonari* esetasfva pet It pobbllettt 4) provtnienza Italians ed eatera. (Julone PubbllclU iUiUna & A- Milana
Vojno poročilo št. 969
Uspešni napadi v Tuniziji
V T r i p o 1 H a n i j i so se italijanski in nem* ški oddelki zagrizeno upirali vztrajnemu sovražnikovemu pritisku ter zadajali nasprotniku znatne izgube.
VFezzanuso se spopadi patrol iztekli nam v korist.
Na tunizijskem bojiSču so italijanske in nemške bojne skupine zavzele nekaj ozemlja pri posrečenih sunkih, med katerimi je bilo dobljenih nčkaj desetin ujetnikov.
Letalstvo je včeraj delovalo v znatni meri ter uspešno podpiralo nastope na kopnem in prestrezalo nasprotnikove oddelke. Osni lovci so zbili 9 strojev, med njimi nekaj večmotornih. Še en štiri-
motornik je treščil na tla pod streli protiletalskih baterij.
Naša letala so bombardirala Bone.
Nemška letala so v alžirskih vodah napadla važen ladijski sprevod in potopila dva parnika srednje merfe, druge tri pa zažgala.
Večkratni letalski napadi na Tripolis so povzročili znatno škodo na civilnih poslopjih ter določeno število žrtev med libijskim prebivalstvom.
Nasprotnikova letala so napadla Porto Empedocle. Kaže, da ni bil zadet noben vojaški cilj. Na nekaj poslopjih je majhna škoda, med prebivalstvom pa dva mrtva in devet ranjenih. Obrambno topništvo je uničilo enega izmed bombnikov, sodelujočih pri tem nastopu.
Prvenstvena važnost sredozemskega in afriškega
■ tivv	n iv
bojišča za Angleže
Miinchen, 20. januarja, s. List »Miinchener Neueste Nachrichten« razpravlja o prvenstvu, ki so ga Angleži dajali Sredozemskemu morju kot oporišču za nastop zoper evropsko celino vso od Prejšnje svetovne vojne. List daje nagel pregled poskusov pozimi 15M0—1041, ko so se hoteli Angleži izkrcati v Solunu o pravem času, da bi se združili z bivšo jugoslovansko vojsko, ponesli oborožen napad v srce Evrope, se polastili romunskega petroleja in žita ter zaposlovali vsaj 100 osnih divizij vzdolž donavske črte, dokler ne bi hili Rusija in Amerika pripravljeni za poseg v vojno. Prvi poskus je spodletel. Os je prišla prej na mesto kakor Angleži, Turčija se ni postavila Churchillu ob bok in WaveIlove čete. ki so prišle do El Agheile, so se morale v naglici umakniti proti egiptovski meji. Pozimi leta 1941—1942 je Churchill poskus ponovil z Auckinleckovo ofenzivo. Njen namen je bil doseči Tunis, da bi se Angleži tam združili z degaulleovskimi silami iz afriških kolonij in iz Francije. A tudi to pot je poskus spodletel. Navzlic naglemu pohodu Japon-
cev v srce angleškega imperija in proti ameriškim postojankam na Tihem morju, Churchill ni spremenil mišljenja in je še naprej posvečal svojo skrb Sredozemskemu morju kot vojnemu prizorišču, ki je za razvoj njegovih načrtov najvažnejše. Novembra 1941 so spet pričeli načrt iz zime 1941—1942 in sicer z Montgomeryjevo ofenzivo ter z izkrcnjem v francoski severni Afriki, vse ob močni uporabi ljudi in letal. Namen je vedno isti. namreč pregnati Os iz Afrike. Nedavno uničenje velikega konvoja petrolejskih ladij na Atlantskem morju potrjuje nasprotnikove napadal-
ne namene.
Sovjetski napadi na zahodnem Kavkazu
zavrnjeni
Nemške čete v Stalingradu vztrajajo — Hude sovjetske izgube južno od Ladoškega jezera — V Severni Afriki odpor proti angleškemu pritisku — Novi uspehi v Tuniziji
Hitlerjev glavni stan, 30. jan. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Nemške in romunsko čete so na zahodnem K u kazu odbile sovjetske napade. Na severnem Kaavkzu in na področja Dona so teku nadaljnje borbe s spremenljivo srečo, v katerih je bilo 17. in 18. januarja uničenih 62 sovjetskih oklepnikov.
Četo na področju Stalingrada se v težkih borbah vztrajno branijo proti stalno ponavljajočim se sovjetskim napadom.
Krajevni sovjotski napadi na srednjem odseku bojišča in jugovzhodno od Umenskega jezera so ostali brez uspeha.
Južno od Lidoškega jezera je nasprotnik z močno topniško podporo ponovil svoje napade, ki so bili v težki borbi z velikimi krvavimi izgubami zanj odbiti. Na obeh teh odsekih je bilo uničenih 31 oklepnikov.
V letalskih bitkah, pri katerih so uspešno sodelovali tudi slovašku lovci, je bilo brez lastne izgube sestreljenih tO^ovjetskih letal.
V severni Afriki nudi nemško-italijanska oklepna armada nasprotniku nadalje trdovraten odpor.
Nemške čete so r Tunisu na več odsekih vdrle v nasprotnikove postojanke in zavzele več živahno branjenih gorskih postojank.
Imenovanje nove albanske vlade
Rim, 20. jan. s. Včeraj je bila imenovana nova | albanska vlada, ker se je zaradi poprejšnje vlade, j kateri je bil predsednik eksc. senator Mustafa 1 Merlika Kruja, pokazalo umestno, da 6e zamenja. Kraljevi namestnik se je eksc. Kruju zahvalil za
Angleški letalski napadi na Berlin niso rodili
željenih uspehov
Berlin, 20. jan. s; Večerni listi so povzeli izjave nekega dopisnika lista >Daily Mail«, ki je bil pri zadnjem angleškem letalskem napadu na nemško prestolnico in je med drugim poročal, >da se je nad Berlinom odprlo peklo«. Listi poudarjajo, da so Angleži drago plačali svoj načrt, da bi sejali grozo med mestnim prebivalstvom in zadevali cilje, ki nimajo prav nobene vojaške važnosti. Število sestreljenih letal je namreč naraslo na 32. Ta številka jasno dokazuje uspešnost protiletalskega topništva ter nočnih lovcev in bo Angleže prepričalo, kako prazni so njihovi napori,
saj so spričo hudih izgub dosegli zelo majhne uspehe, ko so samo delno uničili nekaj bolnišnic in stanovanjskih hiš in ubili določeno število nemških državljanov. Zvedelo pa se je tudi, da se je število izgub nemških strojev pri napadu na London znižalo od šest na pet, ker je eno letalo pristalo na severnem zasedenem ozemlju in se potem vrnilo na vzletno postojanko.
Berlin, 20. jan. s. Število oseb, ki so bile prišle ob življenje zaradi sobotnega angleškega letalskega napada na nemško prestolnico, je doslej naraslo na 82. Med žrtvami je 50 vojnih ujetnikov.
Zavezniki v hudih skrbeh zaradi zavezništva
Ženeva, 20. jan. s. Londonski dopisniki švicarskih 'listov poročajo, da angleški tisk vztrajno poudarja potretx> po bolj ubranem sodelovanju v vojaških načrtih zavezniških narodov. List »Observerc je objavil uvodnik, ki zahteva, naj Kitajske m Rusije ne pustijo ob strani, za-ikaj izključitev teh dveh sil bi lahko povzročila hude mednarodne zapletljaje, kadar bi bilo ■treba ustvariti drugo bojišče. Potrebno je — zaključuje list — da se ustanovi stalen med-zavezniški odbor, ki ne bo samo anglosaška ustanova, marveč v katerem bo sodelovala tudi Riusija. Leto 1942. je pokazalo, da je Mio sodelovanje med Londonom i>n Washingtonom kar moč tesno, medtem ko so bili drugi zavezniški narodi izključeni iz voditeljskih odborov. — »Observerc tudi graja vedenje anglosaških političnih krogov in pripominja, da če bi anglo-
saško vojno vodili vzporedno in ločeno od nu-sko vojne, bi se boji zavlekli še dolgo časa. Anglosaške sile — nadaljuje list — morajo čim prej tesno sodelovati z Rusijo, posebno kar zadev« vprašanja glede vzhodne Evrope ter Azije in morajo ustvariti pravo ozračje resničnega prijateljstva in potrebnega odkritega razumevanja, da bodo^tako svetu dokazale, da zavezniški narodi na političnem polju v resnici soglašajo. Nato »Observer< podpira predlog, ki ga je nekoč objavil »New York Times«, o potrebi sodelovanja med Veliko Britanijo, Združenimi država.mi, Sovjetsko Rusijo in Kitajsko. List zaključuje, da mora Anglija prevzeti pobudo na tem področju, ne pa Amerika, zakaj Združene države imajo prav malo skupnega z Rusijo.
Resnični podatki o procesu in usmrtitvi atentatorja na admirala Darlana
Tauger, 20. jan. s. Poročila, ki so prispela iz zanesljivega vira, razodevajo resnico o sodnem postopku in usmrtitvi mladeniča, ki je umoril admirala Darlana. Od trenutka, ko so ga prijeli, do žalostnega konca zločinske pustolovščine se je morilec zelo pogumno vedel in je popolnoma mirno sprejel naznanilo, da bo prišel pred vojno sodišče. Tudi med kratkim sodnim postopkom je ostp’ čisto miren. Pri zasliševanju ni hotel povedati svojega imena in imen svojih pomagačev. Posrečilo se mu je na prevejan način z dvoumnimi odgovori doseči, da so sodniki dvomili, če je bil v angleški ali ameriški službi, ali pa v službi obeh držav hkrati. Takšno vedenje dvajsetletnega mladeniča se je zdelo sprva presenetljivo, a nihče se niu ni več čudil, ko se je zvedelo, da je bil morilec trdno prepričan, da ne bo kaznovan za svoje dejanje, saj so mu tisti, ki so ga najeli, to obljubili. Rekli so mu, da bodo aretacija, sodni Postopek in smrtna obsodba zgolj formalnosti. Bi-Ja je to dobro igrana komedija, da javnosti ustre-zejo, končala pa naj bi se s tem, da morilec dobi Popolno svobodo. Preprosti mladenič, ki se je žejo lahko vjel v mreže svojih hujskačev, je prav tako x lahkoto padel v drugo spletko, ki ga je ?eljala Življenje. Na im rt obsojeni J« tudi v svoji jetniški celici ohranil jiovsem mirno kri, tako žejo se je zanesel v obljube, ki so mu jih dali. Kako miren je bil, dokazujejo njegove besede, ko •e dejal, da bodo vojaki streljali nanj s papirna-
timi naboji. Tisti dan, ki je bil določen, da se izpolni nad mladim morilcem smrtna obsodba, je bilo navzočnih zelo malo funkcionarjev. Obsojenca so odvedli na določeni kraj, in ko so bile opravljene vse zakonske formalnosti, je padlo povelje za strel. Morilec se je zgrudil ves preluknjan s pravimi kroglami. On, ki se je dal zapeljati z obljubami tistih, ki so ga najeli, in ki je privolil v to, da postano izdajalec, je bil sam izdan. Zgodilo se je z njim isto kakor z njegovo žrtvijo, admiralom Darlanom.
Žrtve zadnjega letalskega napada na Napoli
Rim, 20. jan. s. Končno število žrtev pri letalskem napadu na Napoli dne 11. januarja znaša: civilistov mrtvih 139, ranjenih 82; poimenski seznami bodo priobčeni v krajevnih listih.
Hrvaški finančni minister je po petdnevnem uradnem obisku včeraj odpotoval iz Berlina.
Po dolgi suši je Brazilijo zajela vrsta silovitih neviht, ki so povzročile veliko škodo in dosti žrtev. Mnogo vasi jc bilo porušenih.
razumno in domoljubno delo, ki ga je opravljala njegova vlada, nato pa je sestavil novo vlado, ki je takale:
Predsednik vlade: Ekrem Libohova, minister za stranko: Kol Bib Marakaj; minister za pravosodje Anton Kosmači; notranji minister za sedaj Ekrem Libohova, finančni minister Loro Musani, narodno gospodarstvo Ndoo Naraci; prosveta, za zdaj: Ndoc Naraci; javna dela Ilias Agushi; osvobojeno ozemlje Ismet Kriesiu; ljudska kultura Mhial Shcko.
Državni podtajniki: predsedstvo vlade Hilnni Leka; prosveta Namic Resuli; osvobojeno ozemlje Quasim Blaca.
Novi predsednik albanske vlade Ekrem Libohova se je rodil v Argirokastru 1882. Bil je konjeniški častnik, potem pa podprefekt v Valoni in prefekt v Čamuriji. Simpatije za Italijo je kazal 2e od prejšnje svetovne vojne, med katero je bil v stiku z italijanskimi vojaškimi oblastmi. Uveljavil se je v političnem življenju svoje države in je bil od 1919 do 1921 albanski odposlanec pri italijanskem zunanjem ministrstvu, 1925 pa je bil imenovan za odpravnika poslov pri Kvirinalu. Po raznih službah v Albaniji so ga l. 1933 poslali kot albanskega ministra v Pariz, od koder so ga poklicali v Tirano za zunanjega ministra. Lani je bil imenovan za podpredsednika albanske trgovske banke. Ekrem Libohova je človek z visoko omiko in izobrazbo ter je bil v različnih razdobjih svojega življenja vedno navdušen prijatelj Italije.
Junaštvo nemških in romunskih čet v Stalingradu
Bukarešta 20. jan. s. Vojaški sotrudnik romunskega lista »Curentul« daje naslednjo sliko o položaju pri Stalingradu, kjer zdaj poteka najsilovitejša bitka na vsem južnem delu ruskega bojišča: »V Stalingradu je junaštvo nemških in romunskih čet, ki se bore v izredno težavnih okoliščinah, doseglo epično višino. Ti ljudje se vedejo tako junaško, da to zasluži vso hvalo, vse spoštovanje in vse občudovanje. Sleherni izmed Dojev-nikov pri Stalingradu je junak, na katerega je domovina lahko ponosna. Med poveljniki in med vojaki je vzajemno razumevanje za odpor proti valovom in množicam boljševiških napadov. Bitka za Stalingrad stopa tako v vojni tisk kot najlepše poglavje vojaških vrlin.«
Berlin, 20. jan. s. Pri silovitih bojih, ki so te dni potekali na predelu pri Stalingradu in med katerimi mečejo Rusi nepretrgoma nove valove čet, ki so jih privedli z drugih predelov bojišča, so sovjetske izgube strahotne. Pod smrtonosnim ognjem nemških edinic, so bile uničene cele ruske skupine. Med njimi je 64. oklepna brigada ter 115. strelska brigada.
Izredna vojna pooblastila japonskemu ministrskemu predsedniku
Tokio, 20. jan. s. Japonska vlada namerava predložiti narodnemu predstavništvu zakonski osnutek, ki ga je zahtevalo sedanje vojno stanje in s katerim naj bi ministrski predsednik dobil večjo oblast. Zakonski osnutek določa, da bo imel ministrski predsednik v primeru nujne potrebe pravico, dajati potrebna navodila pristojnim ministrom glede pridobivanja železa, jekla, premoga, lahkih kovin, izdelovanja ladij in letal. V takšnem primeru bo lahko tudi sam nadomestoval pristojne ministre pri vprašanjih, ki se nanašajo na omenjeno proizvodnjo, na proizvodnjo električne energije in na prenašanje denarja iz enega sklada v drugega. Poleg tega bo ministrski predsednik lahko opravljal tudi vse tiste stvari, ki so doslej spadale izključno le pod pristojnost vladnih uradov.
Zopetna oddaja vltamlnizlranega masla v Nemčiji
Berlin, 20. januarja s. Z 11. januarjem so po obvestilu oblasti, ki vodijo vaeioniranje živil v
Bojna letala so preteklo noč v pristanišču Bone potopila dve ladji z 12.000 tonami, poškodovale pa 2 tovorna parnika srednje velikosti. Nad severno Afriko je bilo sestreljenih 10 angleških letal.
Na področju ob Rokavskem prelivu, nad Nemškim zalivom in ob norveški obali je bilo sestreljenih 8 angleških letal.
Skupina nemških bojnih letal je 18. januarja v večernih urah napadla z rušilnimi in zažigal-nimi bombami mesto in pristanišče Dover. Vsa letala so se vrnila.
španski minister na uradnem obisku pri Hitlerju
Hitlerjev glavni stan, 20. jan. s. Hitler je včeraj v svojem glavnem stanu sprejel tajnika španske falangistične stranke ministra Arreseja, in si-ser v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa ter načelnika pisarne pri narodni socialistični stranki ministra Bormanna. Hitler je s španskim ministrom imel dolg pogovor, ki je potekal v duhu odkritosrčnega sedanjega prijateljstva med Nemčijo in Španijo Med navzočnostjo v Hitlerjevem glavnem stanu je minister Arrese obiskal tudi nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa.
Spletke in boji za oblast v Severni Afriki
Ženeva, 20. jan. s. V Severno Afriko je dospel Peyrouton, ki so ga postavili za generalnega guvernerja nad Alžirijo, kar po sodbi dopisnikov Švicarskih listov povzroča velike skrbi, zakaj bojijo se, da bodo bivši francoski poslanci, ki bivajo zdaj v francoski Severni Afriki, spet ustanovili majhen francoski parlament. V Londonu pripominjajo, da je večina francoskih odposlancev, ki so zdaj v Ameriki, komunistov. Ti bi v novem parlamentu radi imeli glavno besedo, s Čimer bi sovjetski vpliv v Severni Afriki močno liarastel. To pa bi nasprotovalo angleškim koristim in njihovim načrtom po popolnem gospostvu nad temi pokrajinami.
Vesti 20. januarja
Hitler je odlikoval z viteškim križcem reda Železnega križa na hrastovem listu maršala Gunterja von Klugeja. S pos-ebno brzojavko pa se mu je zahvalil za dosedanje-1 delovanje
Severnoameriška finančna komisija v Perziji
daje perzijski vladi posojila, da bi v zameno dobila v roke vsa rudniška podjetja v Iranu.
V Združenih državah so hude težave zaradi
pomanjkanja kuriva. Položaj sc vedno bolj slabša zaradi izrednega mraza. V nekaterih krajih takega mraza ne pomnijo že 60 let. V nekaterih krajih stoje prebivalci ure in ure, da dobe izredno majliuo količino drv ali premoga.
Turška velika narodna skupščina je odobrila novo posojilo 64 milijonov funtov za potrebe. narodne obrambe.
Hud vihar ob kantabrijski obali je povzročil veliko škode v španski luki Ferolu. V luki Corne sta se potopili dve ribiški ladji, na morju pred Ferolom pa se je ponesrečil naložen parnik. Posadko so rešili.
V Argentini je vročina, kakršne že sedem let
ne pomnijo. V Buenos Airesu so imeli 40 stopinj nad ničlo. V notranjosti pa je vročina naredila mnogo škode na posevkih-Med nemiri v bolivijskih rudarskih področjih je bilo 19 delavcev ubitih, 30 pa ranjenih, sporoča bolivijski notranji minister.
Nemški general Paulus, poveljnik armadnih skupin na predelu pri Stalingradu je od romunskega maršala Antoncsca dobil odlikovanje redu Mihaelu junaka, ki je največje romunsko vojuško odlikovanje.
53.000 prošenj za patentiranje raznih izumov so lani dobile pristojne nemške oblasti. Večina tega ogromnega števila nemških izumov se nunaša na izdelavo mostov, izdelavo umetnega tekočega goriva in vojnih ladij.
»Ali bodo združeni narodi mogli ostati združeni?« je bil naslov predavanja, ki ga je v londonskem radiu imel poprejšnji srveto-valec indijskega podkralja Hodgson. Nemško poštno ravnateljstvo je za 30. januar 10 letnico prevzema oblasti po narodno-socialistični stranki, sklenilo izdati dve spominski znamki. Ena l>o z dodatkom vred veljala poldrugo marko, ena pa pet pfonigov.
Ameriška vojna mornarica je v sedanji vojni dozdaj imela vsega 21.497 mrtvih in ranjenih.
Nemčiji spet dali v prodajo nekaj vitamiuizirann margarine (umetnega masla). To maslo bodo prodajali do konca maja, to je do vrnitve Uatega letnega časa, ko livet spet sam daje redno količin« vitaminov A in C. Ta ukrep, pravijo v Berlinu, je bil potreben zaradi sedanjega stanja prehrane, da se nadomesti pomanjkanje nekaterih hranilnih v rod not v živežu, ki ga izdelujejo pozimi
Janez Trdina Mengšan o Ljubljani
Ljubljana, 20. januarja.
V	zapiskih o slovenskem glagoslovju J. Trdine Mengša n a najdemo naslednjo vrstice o Ljubljani iz sredine prejšnjega stoletja v domačem mengeškem narečju:
»Iblana je velk mčst; ma duš kokr slišem 25 tavžent; kdar pa je sinain dan (semanji dan), je pa vse č&rn, je Idi kokr mravlincov. Skricov je dost, možganov pa preklet mav: iblanske gospe pa gledajo prav prliznen; mislem, da b’ ne ne godrnale. če b’ im vovk kej zavongavu. Po sred mesta teče Iblanca, hodičov grda voda.
Cčrkva je več, po so tud prav lpe, da b le te hodlčeve trcijanke tflv tko ne oblzvale, da more ovovk dobr merkat, de ne pade: tko gvahko so kamnfe olizale. Na prodej dobi se vse, na pvace
zelenava, pr žuštarskem most’ tičo, v voštarijah vin, kosiv, al kej drujga; za lamenatom moka, češple pa pred flečkajnerje in pa — pod turnam v host, pa so ble enkat velik cnej’, tud’ po grož. (V avtobiografiji pripoveduje Trdina, da je v gimnazijskih letih hodil poleti »z bukvami« v rokah pod Turen (Tivoli) k slovečemu studencu, kateremu so dijaki dajali ime »Hipokrena«, ki je postala pravo dijaško shajališče, citališče in zabavišče. Primerilo pa se je tudi včasih, da je prirejal v bližini nje svoje burke poredni »Amor«.)
Tako Janez Trdina o Ljubljani in ljubljanski gospodi v preteklem stoletju. —
Zahtevajte povsod naš list
Krompir nam je zmrznil
Mraz, ki je tako hitro nastopil, je napravil krompirju precej škode, ker ljudje niso pričakovali, da ix> tako hitro zmrznil. Ker pa je v sedanjem času krompir naš vsakdanji kruli in ga tudi ni toliko, da bi ga lahko zametavali, moramo tem previdneje postopati z njim.
Krompirjevi gomolji so živa bitja in kot taka zmrznejo oziroma zmrzne stanični 6<>k že pri — 'A stop. C. Ker pa gomolji tudi dihajo in s tem proizvajajo toploto, vzdrže, če so pravilno shranjeni in na večjem kupu, tudi nekaj stopinj (do 3) nvraiza. Toplota obdaja kup krompirja kot topla odeja, ki preprečuje dostop mrazu.
Vendar se na to toploto ne smemo zanašati, saj pri količkaj večjem mrazu, ali pri manjši množini krompirja, ki g« navadno imajo gospodinje, ne zaleže dovolj. Treba je poskrbeti za primemo odevalo: slamo, zaboj, žakljevino, pa-piir, seno, stare odeje itd.
Posebno nevarno je dan ali dva po mrazu, ko so se kleti in dragi nezakurjeni prostori že shladili in je mraz udaril »noter«, 'lokrat obdržimo primerno toploto v shrambah najlažje na ta način, da prinesemo zvečer in zj’utrnj v shrambo večji lonce vrele vode atli več dobro razbeljenih večjih kamnov. Vrela voda v dobro pokritem in v žakljevino zavitem loncu ohrani precej časa toploto, ki prepreči, da bi živo sre-l>ro zdrknilo pod ničlo. Tudi razbeljeni kimni imajo in oddajajo mnogo toplote, le da jih je na navadnem ognjišču težje razgreti.
Če pa se je nesreča že dogodila in nam je krompir zmrznil, moramo pač najprevidueje postoputi, da rešiirno, kar se da. Namrznjen ali zmrznjen krompir, če ni toplota padla pregloboko (nad —5 stop. C), prenesemo v drug prostor, kjer je največ + 2 stop. C. Še bolje pa napravimo, da v shrambi 6«mi dvignemo po-lahko toploto od 4- 1 do + 2 stop. C. Ogreval-nike imejmo precej daleč od krompirja, da se ta s te strani ne more preveč ogreti. Pri tej toploti pustimo krompir, da se počasi odta ja in oživi. Čez 3 ali 4 dni, ko je krompir že popolnoma odtaljen, prenesemo manjšo množino gomoljev, kolikor jih rabimo približno za 14 dni, v toplejši prostor (15—17 stop. C), lahko tudi v kuhinjo, če ni pretopla. Tu prične krompir hitreje dihati in ee porazgubi sladkoba.
Ko gomolje v jeseni spravljamo, vsebujejo navadno 15—17% škroba. Med hranjenjem pa se ta množina škroba-zaradi dihanja gomoljev pretfcj zmanjša, tako da ima krompir sedaj sredi januarja približno 10—12% škroba. Pri dihanju «e namreč škrob pretvori v sladkor, ki pa se oplini in odhaja.
Če pa krompir zmrzne, se dihanje ne more nadaljevati, zato se sladkor ne spreminja v v pline in ne odhaja, marveč ostaja v gomolju in povzroča sladkobnost. Ako prenesemo sedaj zmrznjen in polagoma odtajan krompir na toplo mesto, se dihanje obnovi, sladkor porazgubi in krompir je zopet užiten.
To pa se da izvesti le, če krompir ni že preveč zmrznil. Pri takem krompirju bomo težko dosegli zboljšanje, saj čim ga odtajamo, segnije in zvodeni. Porabimo ga lahko le za krmo živalim, vendar ga smemo odtajati tik pret krmljenjem, ostalega pa pustimo pri — 1 stop. C, da ostane zmrzn jen in ne zgnije.
Napačno je na/.iranje, da je zmrznjen krom-piir strupen. Od njega ni še nihče umrl. Res je, da ni tako okusen, ker je zoprno sladak, a ga lahiko s pridom uporabimo v pireju.
»Triglavska roža«, mladinska igra pisatelja Mirka Kunčiča, bo v nedeljo, 24. januarja ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani ponovno razveselila srca ne samo mladini, temveč tudi odraslim. Ker je mnogo zanimanja za igro, priporočamo, da si preskrbite vstopnice od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj, Frančišknaska ulica 1.
V	tem času, ko je krompir tako dragocena hrana, moramo z vsemi sredstvi pomagati, da se nam ne pokvairi in ne zmrzne. Poskrbimo torej pravočasno za primerno odejo in za ogreval nike.
Za ptičke imejmo vedno odprto srce
Med globoki sneg sredi smrek in jelk v tivolskem parku so dobri stalni obiskovalci teh mirnih in prijaznih kotičkov na pol steptali, na pol očistili po nekaj metrov zemlje.
Tja romajo tudi sedaj, v najhujšem mrazu, skromni, a isKcni prijatelji narave in njenih prebivalcev — ptic pevk. Prav sedaj so ptički v resnici najbolj potrebni svojih človeških prijateljev, ki so jih vajeni še izza poletja in jeseni. Ptički in veverice v Tivoliju pa so menda tudi poleti in jeseni precej razvajeni, da celo takrat, ko jim narava sama nudi dovolj hrane, rajši stikajo okoli svojih pokroviteljev in jim zobljejo iz rok ali celo iz ust. Pozimi pa jim jo to nujna potreba posebno, ako ie tako visok sneg, kakor je sedaj.
Toda živimo v dneh, ko jo hrana za ljudi racionirana in to so pozna tudi pri ptičkih. Res je, da ni nič več takšne izobilice posebnih slaščic za veverice in ptičke, kakor je je bilo včasih in prejšnje zime, toda občudovati jo treba iznajdljivost ljubiteljev teh živalic, kako znajo sem in tja poskrbeti za svojo ljubljence kak priboljšek.
Najboli trpko občutiio »racioniranje« živil pač veverice. Orehi in lešniki so sedaj dragi in še ljudje si jih ne morejo privoščiti. Pa se le dobi
Zadovoljiva bilanca vrtnarskega
dela Sadjarskega in Ljubljana I.
Ljubljana, 20. januarja.
Da vlada na področju Ljubljane vedno večje zanimanje za sadjarstvo in vrtnarstvo, dokazuje že dejstvo, da imajo sadjarske podružnice v Ljubljani vedno več članov. Pred kratkim smo poročali o pomembnem delu viške podružnice, ki je s svojim sadjarskim krogom tako rekoč preobrazila viške vrtove, v nedeljo pa je dala bilanco svojega dela šo podružnica SVD Ljubljana 1. Ta podružnica je lani vpisala v svoje vrste 141 novih čla-| nov in jih šteje sedaj 512.
Najvažnejše podružnično delo v prejšnjih letih J so bili vsakoletni strokovni poučni tečaji, ki so j mnogo pripomogli k razširitvi sadjarskega in vrt- ! narskega nara&čaja. Tudi preteklo leto je podružnica priredila več poučnih predavanj. Podružnica pa je tudi praktično izvrševala svoje poslanstvo. Opravila je za 340 svojih članov škropljenje sad-
nega drevja, dobila razne sadiko in semena za svojo člane, poleg tega pa priskrbela svojemu članstvu tudi potreben hlevski gnoj. Tudi na tem zborovanju so obravnavali vprašanje akcije za gradnjo sadnih sušilnic v Ljubljani.
Govora je bilo tudi o sedanji semenski akciji za naročilo semenskega krompirja, o biološkem zatiranju škodljivcev in o društvenem glasilu. Zadruga Sadjar in vrtnar bo v kratkem priredila poseben semenogojski tečaj z nalogo, da organizira domače pridelovanje semen, kajti na zborovanju so ponovno ugotovili, da je v Ljubljani naprodaj mnogo nezanesljivih semen. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo razmišljal o načrtu gradnje sušilnice in nabiral med članstvom prostovoljno prispevke.
Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor z dr. Spillerjem-Mysom na čelu.
S Hrvaškega
5. t. m. je novi hrvatski poslanik pri slovaški vladi predal predsedniku‘slovaške vlade dr. Tisu poverilnice. Za novega hrvatskega poslanika jo bil imenovan Blaž Lorkovič. Lorkovič je obenem tudi opolnomočeni minister. Dr. Tiso se je z novim poslanikom zadržal dalj časa v prijateljskem razgovoru.
Učiteljiščniki iz Vinkovcev so priredili posebno kulturno prireditev, katere čisti dobiček so dali kot podporo revnim hrvatskim družinam.
Hrvatska država je pred kratkim izdala posebno naredbo, po kateri bodo znatno povišane državne trošarine na nekatere važne proizvode. ■ Fond 2 milijard kun pa bo država uporabila za to, da bo zajezila preveliko navijanje cen.
Hrvafska vlada si zelo prizadeva, da bi uredila savski tok v zgornjem delu. Preteklo leto je vlada izdala za ureditev struge preko 27 milijonov kun. Ureditev zgornjega toka je posebne važnosti, da se preprečijo poplave v Zagrebu in njegovi okolici in da so izboljša rodovitnost zemlje.
Zagrebška mestna občina je izplačala mestnim stražnikom kot novoletno nagrado znesek dva in pol milijona kun.
9. t. m. je prnznovla hrvatska gledališka umetnica Nate Griček-Bianchi 251ctnico svojega umetniškega udejstvovanja.
4. t. m. so imeli v Varaždinu lepo vojaško slovesnost. Tega dne so dobili prvi častniški čin številni gojenci častniške šole. Slovesnost je bila na dvorišču vojašnice Zrinjski. Šola je trajala 18 mesecev. Gojenci se niso izobraževali samo doma, pač pa so bili tudi v Nemčiji, kjer so se spoznali z najmodernejšim orožjem. Na proslavi je bilo mnogo odličnikov. Vojnega ministra je zastopal general Markulj Govorila sta generai Mar-Iculj in pa vodja šole podpolkovnik Belič.
V	zagrebški okolici so spot nekaj vasi elektrificirali. Tako so dobile elektriko vasi Bodovec, Šibice, Javorje in Zdenci. Priključitev je bila združena z manjšo slovesnostjo.
Zagrebška mestna občina je povišala uvozni-no za nekatere predmete, kar pa pomeni prevelike obremenitve za uvoznike.
Prikrojevalni tečaji za krojače, šivilje in čevljarje v Ljubljani
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino bo priredil za krojače, krojačice in čevljarje v Ljubljani prikrojevalni tečaj, ki bo v prostorih tehnične srednje šole.
Tečaja za krojačico in čevljarje se pričneta 1. februarja ob 6 popoldne.
Interesenti naj se zglase osebno ali vložo s
4	lirami kolkovane prošnje do 30. januarja t. 1. pri Visokem komisariatu v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12, kjer dobe tudi vse potrebne informacije.
Iz Dolenje vasi pri Ribnici
Razbojniška tolpa, ki ji načeluje sloviti krvnik Tarzan, je doživela pred dnevi nov poraz. Posrečilo se ji je sicer, da je napadla na cesti Auerspergov avtomobil, ki ga je vodil neoborožen šofer, toda »junaki« so morali kmalu bežati in pustiti avtomobil na Rudeževi cesti za Rakitnico. Po stari navadi so tudi ta avtomobil zažgali, nato pa zbežali. Avtomobil so še o pravem času rešili in ga pripeljali v Dolenjo vas. Knez Auersperg je za zalivalo poklonil dolenjevaškim fantom denarno nagrado.
Športni drobiž
Mesino predstavništvo Breslave je igralo še eno tekmo proti celovškemu zastopstvu, ki pa je bilo tokrat okrepljeno še z dvema Celovčanoma. Zmagali 60 6pet domačini, tokrat 6 16:0 (3:0, 9:0, 4:0). Celovčani 60 tako znova pokazali, da 60 mojstri v igranju na ledu.
Riessersee je preteklo nedeljo zmagal v hokejski tekmi nad dunajskim hokejskim moštvom in se e tem plasiral v nadaljnje tekmovanje' za naslov nemškega državnega prvaka. Tekma je končala tesno s 5 : 4.
Preteklo soboto so v Diisseldorfu odločili, kateri nemški par je najboljši na drsalkah. Nastopilo je precej parov, od katerih pa je komisija prisodila spet prvo mesto dosedanjemu državnemu prvaku v parih Strauc-Noack. Par je imel mestno številko 0 in ei je priboril 11.10 točk. Drugi par je bil tisti sester Ratzenhofer z Dunaja, ki 6i je
kak starejši gospod ali gospa, ki iz žepa ali torbice privleče kako tako slaščico in jo da »Mu-kiju« — vse veverico v Tivoliju slišijo na to imo —, pod pogojeni seveda, čo taka prijazna veverička ne spleza po prijateljevi obleki in sama poišče namenjeno ji slaščico.
So pa tudi ljubitelji živali, ki so že v jeseni računali s to doto sedanje zime in z draginjo orehov in lešnikov ter nalašč kupili nekaj domačega kostanja ter ga shranili in ga sedaj nosijo po malih obrokih v park.
Nekateri gospodje pa hodijo zjutraj na trg gledat, če ima kaka branjevka kaj maronijev. Navadno ga kupijo po četrt kilograma in ga nato nesejo v Tivoli. Drugi so na to mislili zopet tedaj, ko so zorele breskve in marelice in nosijo sedaj vevericam shranjene peške. Te živali imajo zobovje kakor žage in kmalu pregrizejo trdo lupino peške, 'iudi bučne peške, žir in tudi želod pridejo prav.
Med ptički v tivolskem parku, kakor po vsem mestu, so najbolj predrzni vrabci, najbolj domači pa ščinkovci.
Vrabci očitno mislijo, da celo tedaj kradejo, kadar jim dobrotna roka potrese živež. Vrabec prileti, pograbi svoj obrok hrane in odleti, ščin-kovec pa že popolnoma zaupa človeku, se vsede na roko, se odpočije na rami, ali celo na klobuku, zraven pa še prijazno gostli. Človeka se ne boji prav nič.
Plašne kakor po navadi so sinice, vendar so v Tivoliju nekako bolj domače kakor drugje. Kljub temu so reve, ker jim vrabci in ščinkovci poberejo najboljše zobanje.
Pozimi je pri nas stalen gost čopasti škrjanec. Medtem ko je n]egov brat, poljski škrjanec, ptica selilka, ki se na jesen umakne proti jugu, pride čopasti škrjanec šele na zimo v naša mesta. Pozna ga vsakdo, saj je značilna zanj perjanica na glavici. Ta ptiček je vzor zakonca; vedno so družita le samček in samica, ki imata zase nekako določeno cestno okrožje. Ti ptički se preživljajo pozimi prav tako kakor vrabci: od cestnih odpadkov in od tega, kar jim posujejo dobri ljudje.
Kos ima svoje ljubitelje in svoje nasprotnike: nekateri ga ne marajo ter^ trdijo, da spomlndi uničuje gnezda majhnih ptičkov in jim pije jajčka, poleti in jeseni si pa rad privošči grozdje, jagode in nežnega sadja. Še več pa je ljubiteljev tega ptiča zaradi njegovega lepega petja. Ti trdijo, da jo kos koristen ptič, ker poleti uniči mnogo mrčesa.
Zato dobi kos tudi dandanes v dar kako pi-nijolo (uvoženo seme pinije, iglastega drevesa, ki raste na jugu) ali bučno peško, semo sončnice in podobno.
Ganljivo je gledati ljudi, kako skrbno potre-sajo ptičkom ječmena, prosenega pšena, drobtinic od svojega koščka kruha ali kaj drugega podobnega. Žitno zrnje in druga ptičja krma, ki je še na razpolago brer nakaznic, je draga in^ vendar jo ljudje dajejo ptičkom, čeprav v nekakšni »ra-cionirank obliki.
Prav lepo jo na primer pogledati stare postreščke pri trimostju, ko prinesejo skrbno zavit košček polento od svojega kosila in jo drobe — golobom.
Prav tako zasluži pohvalo skrbna gospa v predmestju, ki ni vedela dati ptičkom prav nič drugega, pa jim je pripravila drobtinice zmečkanega, a posušenega krompirja. Tudi tega so lačne Hvalico z veseljem pozobale.
Kljub temu da morajo ljudje dandanes varčevati z vsako drobtinico in zrnjem, vendar si odtrgajo za svoje male ljubljence v naravi, da morejo ti preživeti najhujši čas, to je zima Ljudje najdejo svoje notranje zadovoljstvo, ptički sami bodo pa pokazali svojo hvaležnost spomladi s pesmijo in z uničevanjem mrčesa.	—r.
nabral 10.11,12 točk. Tretji par pa je bil spet iz Berlina Baran-Falck.
Hrvaška nogometna zveza ima za letošnje leto zelo bogat mednarodni nogometni program. Na sporedu ima kar 11 mednarodnih tekem. Tako bodo Hrvatje odigrali zaenkrat tekme z Bolgarijo, Italijo, Romunijo, Slovaško, Madžarsko, Švico. V pogovorih pa so še z nogometnimi zvezami Švedske in Danske.
Znani berlinski hokejski klub BSC bo v začetku prihodnjega meseca gostoval v madžarski prestolnici. BSC bo gostoval 7. in 0. (ebr., potem ko 6e bo vračal iz krajše hokejske turneje po Romuniji. V Budimpešti mu bo stal nasproti klub BKE. Kakor poročajo, bodo v Budimpešti rtatstopili v kratkem tudi nemški umetni drsalci.
30. in 31. t. m. bodo Madžari izvedli tudi letošnje državno smučarsko prvenstvo. Na sporedu bodo teki, 6koki in tekme v 6puslu.
Kakor poročajo iz madžarskih športnih krogov, letos madžarski nogometaši ne bodo odigrali nobene mednarodne tekme z Nemci. Toliko je zaenkrat znano, morda bo do takega srečanja med letom še prišlo.
S. S VAN DINE;
Sk&tmoJtnC tekač
 -"^!HiiliiC:"	..
06
Konec je prišel hitro. Kratek molk je sledil profesorjevim besedam. Končno je spregovoril Arnesson.
»Vi, gospod Vanče, pravite, da veste, kdo je Tekat', čemu potem vsa ta komedija?«
»Ni se nam preveč mudilo... In potem, veste, je bilo treba nekatere stvari pojasniti z vprašanji, ki smo jih zastavili v zvezi s tem... Odličen je tale »Porto«. kaj?..«
»Porto?... Da. res je.« Arnesson je s pogledom ošinil kozarce na mizi. --•Stric, od kdaj že ne pijem vina?« jo nato vprašal.
Profesor se je stresel, nekoliko pomislil, potem pa dejml:
»Oprosti mi, Sigurd. Nisem pomislil nu to... Vem, da nimaš navade, piti pred kosilom...«
Stopil je k stekleni omari, napolnil nov kozarec in ga postavil pred Arnes-nona. Roka se mu je pri tem nekoliko tresla. Potem je znova nalil še vse ostale kozarce.
Komaj je sedel, ko je Vanče že vzkliknil od preseuečenja. Na pol je vstal, se z rokami oprl ob rob mize ter se začudeno zazrl v majhno sliko, ki je visela pred njim na steni.
Kriminalni roman
»Zaboga! Kaiko da nisem tega prej opazil! Nekaj izrednega...!«
Tako nepričakovana in čudna je bila njegova kretnja, da smo se vsi kakor po nekem notranjem nagonu obrnili tja, kamor se je bil zazrl.
»Cellinijevo delo!« je pripomnil 'dalje. »Nimfa iz Fontaincbleau-ju! Čudovita je!«
Markham je bil na tem, da iz-I bruhne svojo jezo nad Vancejem, ker ! se je v tein dramatičnem trenutku v hipu začel tako silno zanimati za u-, metnost. Tudi profesor Dillard ga je zbadljivo pogledal in dejal:
»Svojevrsten trenutek ste si zbrali, gospod, zn občudovanje umetniških sliik.
j »Prosim vas, da mi oprostite. Imate j prav. A nisem se mogel premagati.« I »Mimogrede povedano, ta Slika je le jKisneteik tistega umetniškega dela, ki ga imajo v Louvreu,« je pojasnil profesor, kakor da bi hotel popraviti vtis. ki ga je utegnil vzbuditi njegov prejšnji stavek.
Zazdelo se je, da Vanče skuša skriti svojo zmedenost, kajti že je prijel za kozarec in ga dvignil k ustnicam, i Trenutek je bil dramatičen. Naši živci
so brli uapeti do sikrajnosti. Kar nehote smo še mi prijeli za kozarce in pili.
A tedaj se je zgodilo nekaj, kakor da bi bila udarila strel«. Vanče je naglo pogledal preko mize, skočil po-koncu, stopil k oknu, začel gledati skozenj. Kazal nam je hrbet. Takšno vedenje se mi je zazdelo tako čudno, da sem ga nekaj čas« kar gledal. Tisti hip pa je že zgrmela miza po tleli in z veliikira truščem so se razleteli kozarci po knjižnici.
Skočil sem kvišku in za menoj vsi ostaili. Stari profesor ie treščil na mizo, kakor bi ga bila zadela strela, in obležal na njej brez moči z rokami naprej. še vedno ne morem prav doumeti, kar sc ie tedaj zgodilo. V spominu mi je ostalo samo, kako 60 vsi okrog mene prebledeli in z očmi spraševali, kaj naj to pomeni. Spominjam se dramatičnega trenutka in grobne tišine, iki je sledila profesorjevemu padcu, spričo katerega smo vsi ostrmeli in umolknili.
Nenadoma se io zaslišal silen vzklik:
»Za božjo volijo!«
Bil je to Arnesson, ki je ta,ko izrazil svojo osupnjenost. Markhaun je naglo stopil okrog mize ter se sklonil H profesorju.
»Pokličite zdravnika, Arnesson,« je ukazal.
Vanče je v hipu skočil od oikna ter kar padel v naslonjač.
»Vse zaman!« je vzdihnil. »On je pripravil vse za hitro smrt s ciankalijem, ki ga je zmešal z vinom ter ča-
kal nenadnega učinka. Zgodba o Teka-tu je končana.«
Videti je bilo, da Markhamu stvar ne gre v glavo.
»Slutil sem vse od tedaj, ko je umrl Pardee, kakšna je resnica,« je pojasnil Vanče. »A šele suoči, ko sem opazi poskus, zvrniti krivdo za te zločine na Arnessona, sem se o tem trdno prepričal.«
»Res, kaj poveste?« se je oglasil Arnesson in se obrnil od telefona, kamor je bil prej skočil.
»Da, vprav vos so si izbrali, da plačate kazen za zločine, ki jih niste t>ili zagrešili .Vas so si od vsega začetka izbrali za žrtev.«
Arnesson ni kaza>l tistega presenc-čenja. kokor bi ga bili morda priča-' kovali.
I »Vedel sem. da me profesor sovraži,« je dejal, »in da mi je bil tekmec na polju fizike, ko je čutil, da mu njegove odlične duševne sposobnosti pešajo... A jaz ne bi bil nikdar verjel,^ da bo njegovo sovraištvo doseglo tarkšno stopnjo, da si bo celo zaželel moje smrti na električnem stolu...«
\ance je vstal in ponudil Arnesson u roko.
»Ni se ga bilo treba bati. Rad bi videl le, da mi oprostite, ker sem zadnje pol mre tako z vami ravnal. Ta.ko sem postopal z vami le iz taktičuih razlogov razumete?«
Arnesson je žalostno spačil obraz.
»Kaj naj vam vendar oprostim? Vedel sem, da me nimate na sumu.
I'
Zdlo dobro sem tudi razumel, da so bile vaše šale, ki ste jih uganjali malo prej, le umetno uprizorjene. Ravnal sem tako, kakor 6em pač mogel, da bi vam ustregel, Upajn, da niscin slabo igral.
»Ne, nikiiikor ne. Naravnost divno ste igrali.«
»Res?« 'Arnesson je bil nekaj časa precej zbegan. »Ne razumem pa. po-(einu se je kar takole zastrupil s ciankalijem, komu je bilo vendar znano, da sem osumljenec jaz?«
»lega nikdar ne bomo pojasnili.« je odvrnil Vanče. »Morda se je bal, da ga bo deklica prepoznala, kdo ve? To so tajne človeškega srca v zadnjem trenutku pred smrtjo.
Arnesson se ni ganil. Njegove oči a so se zagledale v Voincejeve. kakor !>i na vsak način hotele iz njih kaj razbrati.
»Naj bo kakor hoče,« je dejal slednjič. »Ne raziskujmo več dalje... flad bi vaun povedni eno samo besedo-Hvala!«
Sklep IIEATHOVO VPRAŠANJE
Ko sva čez eno uro z Vancejem zapustila Ddlardovo hišo, je vse kazalo, da je zgodba o Tekatu res končana. V resnici pa je bila končana le za javnost. Nas je namreč čakalo še zadnje, med vsemi najpretresljivej-še odkritje, kar jih je bilo pri tej zgodbi, ki se je končala s smrtjo profesorja Dillarda.
r>
TOMAŽIČ-BERANEK*
ML
Si
43.
Carovničina hči je dala grofiču Čudovito sekiro, položila glavico-čez‘izkopano jamico in mu velela:,
»Odsekaj mi glavo, nalo prste in napravi natanko tako kot sem ti rekla!«
Dečko pa se je še obotavljal:
»Kaj pa naj storim potem, če se mi ne posreči? In ostaneš ti mrtva?«
»Napravi, kakor sem rekla in ničesar ne pozabiU
i
Ljubljana
Dečko se je tega dela le stežka lotil. Ko je napravil vse, kakor mu je hčerka naročila, se je na vrhu skale dvignil visok grad s štirimi obrambnimi stolpi ter s strelskimi linami v obzidju; okrog grajske skale pa je ležalo rdeče jezero.
In že je po prelepi beli cesti drdrala čudno lepa kočija; v njej sta se čarovnika peljala na ogled tretjega dela.
Kosorog s Kamnitnika pri Škofji Loki
Ljubljana, 20. januarja.
V prvem članku srna kratko poročali o dveh razpravah, ki jih je objavila Akademija znanositi in umetnosti v svoji novi knjigi »Razprave matč-inatično-prirodoslovnega razreda«. Kot tretja razprava j«	objavljena	ona g. Gabrijela	Tomažiča
pod naslovom »Asociacije borovih gozdov v Sloveniji, II.	Acidiiilni	borovi gozdi«. V	to	družbo
spadajo gozdovi, ki	ra6tejo v Sloveniji	na	plitvih,
neapnovitib in kislih tleh. Razširjeni 60 zlasti na perrnokarbonskih pečenjakih in skrilavcih, na di-luvialnih in starejših glinah, na 6tarih konglomeratih in prodeh, O. Tomažič je 6e6tavil posebno tabelo, v kateri je razvrščenih 55 popisov in posnetkov iz različnih krajev Golovca, Smlednika in od drugod Iz razprave lahko doznamo. kakšne borove gozdove imamo na raznih gričih Golovca, kakšna druga drevesa lahko uspevajo poleg teh posebnih	borovcev,	l*jer najbolje pod	borovci
rastejo borovnice in drugo rastlinje. Značilna vrsta mahu jc navezana le na acidifiine borove gozdove. Borovci, ki niso navadno zelo gosti, rastejo hitreje in bolje.
Prav zanimiva je naslednja razprava I. Rakovca o »Nosorogu 6 Kamnitnika pri Škofji Loki«. Grič Kamnitnik je zanimiv, kajti ta grič sta lepo ovekovečila naša dva genialna slikarja pok. Grohar in R. Jakopič. Leži približno 4000 in severno oziroma severovzhodno od Škofje Loke in se dviga okoli 55 m iznad ravnine Sorškega polja. Ravnina pa ga ne obdaja na vseh straneh, marveč se na severozahodu priključuje nanj gričevje, ki prehaja v strmejše |>obočje Križne gore. Geološko je prvi ta grič raziskal geolog Lipold. V rumeni ali rdečkasti peščeni ilovici se nahaja rjavi železovec in bobovec. Ker je ta ilovica vsebovala dokaj železne rude, so jo v prejšnjem stoletju v precejšnji meri izkoriščali. Nekako 6redi prejšnjega stoletja je dobil M. Pirc. ki je upravljal rudokop pri Karn-nitniku, v nekem rovu v ilovici več živalskih ostankov. Bili so ti ostanki fragmenti 6esat6kih zob in koeti. Smatrali sp te osuinke za slonove in bobrove kosti. Ko so gradili bohinjsko železnico, je prišel Kamnitnik 6pet do 6voje polne veljave. Tu so takrat lomili konglomerat, ki so ga kot precej odporen kamen uporabljali za obokanje bohinjskega in karavanškega železniškega predora. Takrat med leti 1903 do 1906 je dobil neki delavec v rdečkasti ilovici, ki- izpolnjuje številne razpoke v konglomeratu, dva nosorogova zoba. Poleg teh dveh zob 60 našli še več drugih živalskih ostankov, ki so se najbrž porazgubili. Nad-jnorska višina najdišča je 360 do 370 m. Bolje
ohranjeni zob predstavlja desni rnolar 6podnje čeljusti. Korenine so sicer odlomljene, popolnoma je pa ohranjena zobna krona. G. Tomažič nato analizira in opisuje ta nosorogov zob z vso znanstveno natančnostjo.
V naslednjem 60 v knjigi objavljene razprava pok. V. V. Nikitina, ki se nanašajo na razne mineraloške stvari. Zanimiva je razprava o vivianitu iz Nevelj. Pri odkopavanju paleolitskega bivališča v okolici Nevelj pri Kamniku, ki 6e je vršilo pod vodstvom g. Frana Kosa, so našli v zvezi z mamutovimi kostmi precejšnje količine vivianija v kristalih. Ga. Dolar-Mantuani je k poglavju mineralogija in petrografija objavila dve znanstveni razpravi in to o tonalitih in aplitih na jugovzhodu pohonskega tonalitnega masiva ter o triadnih magmatskih kamninah v Sloveniji. Iz meteorologije je g. Marjan Čadež objavil kratko, zgoščeno razpravo o vplivu turbulence na nastanek in razvoj inverzij ničstopiniskih izotermij.
Splošno. Nova knjiga je strogo znanstveno delo, ki je v čast Akademiji znanosti in umetnosti.
S štajerskega
V Slovenskih Konjicah je bilo lani 158 porodov, 05 porok in 81 smrti. Nasproti letu 1941 je bilo lani 11 porok in 14 porodov več, smrtnih primerov pa 16 manj, kar je vsekakor zadovoljivo.
V Laškem so pokopali 91 letno vdovo po bivšem dolgoletnem županu Ano Amanovo. Pokojna je bila nad 40 let učiteljica ročnih del.
Šel vrhovnega poveljstva nemške vojske feld-maršal Keitl je poslal v Maribor pismeno zahvalo Sp. Štajerski, ki je za božične praznike zbrala 14 vagonov živil in daril za obdarovanje vojakov na bojišču.
V Slovenskih Konjicah je bilo lani 15S porodov, 65 porok in 81 smrti. Nasproti letu 1941 jo bilo lani 11 porok in 14 porodov več, smrtnih primerov pa 16 manj, kar je vsekakor zadovoljivo.
Pred deželnim sodiščem v Gradcu se jb moral zagovarjali Alojz Schimet iz ljutomerskega okraja, ker je lani v novembru izvršil več vlomov v ljutomerskem okraiu in v A paški kotlini. Ob-* sojen je bil na 6 mesecev ječe.
PRESELIL SE JE SNOCl OB 9 MED ANGELČKE NAŠ LJUBLJENI
VASJA
POGltEB BO V ČETRTEK, DNE 21. JANUARJA 1943, OB POL 4 POPOLDNE Z ZAL, IZ KAPELICE SV. MARIJE.
KDOR BI MU ŽELEL NATROSITI NA GROB CVETJA, NAJ DARUJE ZA SIROMAKE LJUBLJANA, 20. JANUARJA 19A3.
I>R. JOŽA 15 AS A J z RODBINO IN SORODSTVOM
Obvestila
VI. simfonični koncert letošnje sezone bo imel naslednji spored: I. Bellini: Norma; 2. Dvorak: 4. simfonija, op. SS; 3. Polič: Preludij; 4. Smetana- Vltava (simfonična pesnitev); 5. Musorgski: Noč na Lisi gori (simfonična pesnitev). lii koncert bo vodil ravnatelj Mirko Polic, eden naših najbolj znanih in tud: priznanih umetnikov. Spored je zelo pester, zato smo prepričani, da bo ugajal vsem stalnim posetnikom letošnjih simfoničnih koncertov. Za dobro izvedbo pa jamčita simfonični orkester in dirigent. Koncert bo v ponedeljek, dne 23. t. m. ob pol 7 v veliki unionski dvorani. Vstopnice so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice.
Važno opozorilo davkoplačevalcem. Opozarjajo se iKinovno vsi davkoplačevalci, da^ davčni izvrševaici-eksekutorji niso pooblaščeni sprejemati denarja ter ne smejo izd joti pobotnic za plačilo raznih davkov in taks. Davkoplačevalci torej v nobenem primeru ne smejo plačevati raznih davščin in ts.ks v roke izvrševalcev. Kdor bo kljub temu izročil denar kakemu davčnemu izvrševalcu, davčna uprava za mesto v Ljubljani takega plačila ue bo priznala. Davkoplačevalci naj se poslužujejo cim več poštnih nakaznic oziroma naj plačujejo naravnost pri blagajni davčne uprave, proti pobotnici, ki mora biti opremljena z okroglim žigom.
Čudno, vendarle je tako! »Vihar v kozarcu«.
še vedno ne razumem, kar predstavljali si ne
.	  1.1..	__-.X^ ninuril/lA Lr i rv*nK|irn
morem..., tako poreče marsikdo, ki prebere ta naslov. V nedeljo ob 5 popoldne bo uprizoritev te komedije, Ki nam jo je pripravil Roko-delčki oder za prijeten odclih in razvedrilo.
Opozarjamo, da si priskrbite vstopnice v pred prodaji, da boste gotovo dobili prostor.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda. 20. januarja ob 17.30- »Veliki mož« Kretna predstava. Red premierski.
Četrtek, 21. januarja ob 17.30: »Oče*. Red četrtek.
Petek, 22. januarja ob 15: ^Gradbenik Solnes«.
Izven. Želo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 23. januarja ob 17.30: >Zaljubljena žena«. Red Premierski.
Opera:
Sreda, 20. januarja ob 17: >La Boheme«. Red sreda. Četrtek, 21. januarja ob 17: »Thais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Petek, 22 januarja: zaprto.
Sobota, 23. januarja ob 17: »Beg iz Seraja«. Izven.
Cene od 28 lir navzdol.
Nedelja. 24. januarja ob 16: »Traviata«. 100. predstava. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Zanimiv dogodek v Drami. Danes zvečer bo krstna predstava nove komedije, ki jo je napisala dr. Ljuba Prenner »Veliki može. Delo ima tri dejanja, ki se vršijo v Ljubljani. Igra predstavlja satiro na literarno življenje. Igrali bodo: Praznik — Cesar, Praznikova — Starčeva, Nada — Rasbcrgerjeva, Zorin — Presetnik, Kresnik — Nakrst, Vrhunec '— VI. Skrbinšek, Votlina — Peček. Močerad — Košuta, Pivnik — P. Kovič, Volk — Lipah, Lisjak — J. Kovič;> Modrijan — Raztresen, Skaza t-* Bratina, Grajšek — Blaž, Mogočnik — Drenovec, Milka — Sancinova, komisar — Gorinšek. Režiš e v, Milan Skrbinšek.
G. Puccini »La Boheme«, opera v 4 dejanjih. Osebe: Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko, Schaunard — Dolničar, Collin — Betetto, Mimi — Vidalijeva, Musette — Polajnarjeva, Benoit — Zupan, Alcindor — Anžlovar. Dirigent D. Žebre, režija in scena C. Debevec, zborovodja Simoniti.
ROKODELSKI ODER
Nedelja, 24.. januarja ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 dopoldne in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno.
EIAR - Radio Ljubljana
Četrtek, 21. januarja. 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Ši-janec. Lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17. Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetra — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operna galsba — 20 Napoved časa Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Giordano: Madame Sans Gene. Opera v treh dejanjih. V odmorih: Predavanje v slovenšini. Zanimivosti v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini.
DVE SIROTI
61
Pri vhodu v park so ga pričakovali kraljevski častniki. Ljudstvo, ki je tvorilo špalir na vsej njegovi poti, se je. gnetlo naprej, da bi videlo mladega junaka, ki je prihajal iz daljne Amerike, ves v siju 6lave.
Roger je vstopil v dvorano, kjer sta stali Njuni Veličanstvi, obdani od vseh dostojanstvenikov Prišel je prav do prestola, pokleknil in izročil tri zastave, ki jih je prinesel s seboj.
»General Washington želi, da izročim te zastave, ki so jih uplenile francoske čete, boreče 6e za ameriško neodvisnost. Vašemu Veličanstvu kot znak posebnega spoštljivega prijateljstva do kralja, ki jei izkazal svojo pomoč r.aselnikoni, ki so bili doslej podložni Angležem.«	:
Ludvik XVI. je prevzel zastave in jih med donenjem tromb izročil naprej svojemu komorniku. Nato je vstal in obrnjen k okoli stoječim rekel:
»Zahvaljujem se generalu Washing-tonu, da mi je kot posebnega poslanca poslal viteza de Vaudreya, odličnega vojščaka, ki je znal pokazati v bleščečem siju odlike francoskega vojaka vsej neodvisni Ameriki. Hočem, da bi vsi vedeli za moje priznanje in moje veselja
nad slavo, ki jo je požel eden mojih podanikov.«
Stopil je po stopnicah in položil roko na ramo mladeniča, ki je bil vstal, jDOtem pa rekel z globokim glasom:
»Vi ste mi nekega dne odrekli pokorščino, ko smo vas hoteli oženiti z mladenko iz odlične hiše. Sedaj pa ta ukaz ponavljamo, a v zvezi z neko drugo osebo.«
Ne da bi dal Rogerju časa, da bi se ! od presenečenja zbral, ga je povedel skozi dvorano,	odprl vrata	in	mn	pokazal Henriko Gerard, ki	je	bila	silno	pre- j
sunjena in je od sramežljivosti pobesila oči.	|
»Hočemo,« je nadaljeval kralj, »da vi, vitez de Vaudrey, poročite gospodično Henriko Gerard in nobenega upiranja ne bomc trpeli.«	|
Ne da bi tn^ge1 spraviti iz 6ebe le besedo, se je Roger vrgel pred kraljeve noge prijel za njegovo roko in jo strastno poljubil. Henrika pa je stopila naprej in pokleknila zraven svojega zaročenca.
Grof de Linifcre, ki mu je kralj prikrival svoje namene, je bil ves na trnih, ko je videl kralja, ki je 6topal z mladeničem. Ker ni mogel več čakati, 6e je obrnil i , v 6mer, kamor sta onadva odšla, in pri-1
| šei ravno o pravem čas-.,, da je 6prejel čestitke kralja Ludvika XVI.
Lahko 6i je predstavljati, kakšen sprejem so priredili ti6ti, ki so ostali v palači de Linieresa. Zvesti Picard je bi' kar pijan od veselja, ko je izvedel za novico, da je kralj potrdil zakonsko zvezo med vitezom in Henriko.
XV.
Po veselju, ki se je polastilo zaradi zaioke Hen-ike z vitezom de Vaudreyem, je Luizo spet popadlo malodušje, in 6icer prvič od takrat, ko ji je dobri zdravnik vrnil vid.
Grofica Diana ni vedela, kaj naj bi storila, zato je Henrika sklenila, da bo odkrila vzrok te žalosti.
Nekega večera sta deklici v svoji sobi govorili o Henrikini poroki. Tedaj je Henrika Luizo pobarala, zakaj noče deliti z njo sreče, toda Luiza je le zmajala z glavo.
Bil je tudi še nekdo drug, ki 6e je navzlic temu, da se mu je telesno in duhovno 6tanje močno popravilo, čutil žalostnega. Bil je Peter, ki so ga V6ak dan
obveščali o 6tanju slepe deklice in bil 6iIno vesel njenega ozdravljenja.
Nekega dne se je zdravnijt znova 1o til predmeta, ki ga je bil načel že večkrat: spremembe imena.
»Rekel 6em vam, da kralj lahko odobri to premenibo, toda, preden 6e obrnem na vladarja 6amega, 6i hočem biti na jasnem glede tvojega pristanka.«
»Oh, gospod doktor, vi 6te že toliko storili zame, in storiti hočete, tudi to...!«
»Gotovo. Torej, 6i za to? Dobro, ta-1 koj bom 6topil h kralju.«
Na večer Rogerjeve zaroke je zdravnik to veselo novico prinesel Petru.
»Nj. Veličanstvo je dalo svoj prista-1 nek, da boš ti odslej nosil ime tistega, ki te bo posinovi!, lo je svojeglavi učenjak, ki t-e m hotel poročiti in je šele sedaj začutil potrebe j>o sinovski ljubezni. In ta svojevrstnež je dr. Hebert, in od danes naprej se boš ti pisal Peter Hebert!«
Frochardin sin, ki 6e ni znal zahvaliti niti odgovoriti 6j>ričo tolikšne dobrote, je zgrabil svojega dobrotnika za roko in jo obsul 6 jjoljubi.
Znanstvenik je sklenil predstaviti svojega varovanca v Liničresovi hiši Ko je grofu povedal neko izmišljeno zgodbo, je prosil, naj o ndoloči dan za 6prejem.
Vsi 60 z nestrpnostjo pričakovali dneva, ko bodo spoznali tistega mladeniča, le Luiza je bila ravnodušna in =e ni dala zmotiti od splošne radovednosti.
Toda čim se je znašla pred mladeničem in ga slišala govoriti, jo je prevzelo silno čustvo. Zazdelo se ji je, da je tega mladeniča nekoč že slišala.
Zeželela si je, da bi se slovesnost že končala, da bi bila spet sama s Henriko in z njo obnavljala svoje spomine. Cim sta bili deklici spe* 6ami, je Luiza začela govoriti o Petru, ki je bil vedno dober z njo. Ta misel jo je obšla, ko je elišal. glas zdravnikovega varovanca.
»Zdravnik mi je bil obljubil, da bom Petra videla še enkrat. Ti si mi rekla, da je imel ta večer namen, pripraviti mi sre-
čanje z mladeničem, da bi se v primeru, če bi mi bil všeč, z njim tudi poročila. Toda jaz bi zopet rada videla tistega, ki me je ljubil, kajti prepričana sem. da me je Peter imel rad, ko ni6em bila nič drugega kakor slepa deklica, prisiljena prepevati po ce6tan, da bi zaslužila denarce | za staro Frochardovo.«
! Ob tem 6f>ominu je deklica planila v jok.
Vrata sobe so se odprla in zdravnik, ki še n: bil odšel, je pogledal v 6obo.
»Ne jokajte, Luiza, 6aj 6em vam obljubil, da boste še videli Petra. In svojo besedo bom držal, jutri pridite s svojo sestro v ‘mojo hišo in ga boste videli. Picard vaju lahko, kakor običajno, spremlja.«
Toda dobri zdravnik je po sporazumu z Rogerjem pripravil novo presenečenje.
Slo je za predstavitev gosf>e D’Ouvel-les obema deklicama.
Kdo neki je bila ta gospa D’Ouvel-les?
Marijana 6e je kar dobro znašla na ladji, ki jo je popeljala na Luizijano. Pismo in priporočila, Rogerjeva in stričeva, 60 povzročila, da so častniki v vsakem pogledu lepo ravnali z njo. Neke noči je na morju besnel strahovit vihar in ladja je bila v nevarnosti. Pri tej priliki je podala Marijana dokaz za 6vojo nenavadno pogumnost in je z bodrilnimi besedami mnogo pomagala, da so 6e pomirile njene nesrečne tovarišice, ki 60 bile vse iz sebe.
Angleži v škripcih za živila
Glavno je tudi pri tem vprašanje ladijskega prostora
Pod gornjim naslovom prinaša ugledni madžarski dnevnik »Pester Lluyd« zanimiv članek, v katerem skuša čim bolje razložiti, v kako neprijetnem položaju ie danes Anglija glede prehrane svojega številnega 'prebivalstva. V njem beremo med drugim naslednje:
Preskrba britanskega prebivalstva z življenjskimi potrebščinami povzroča londonski vladi nemalo skrbi. Glavno vprašanje je še vedno vprašanje potrebnega ladijskega prostora. Prizadevajo si, da bi v ta namen dobili na razpolago čim več ladij za prevoz živil, a sprijazniti se morajo pri tem z razmerami, ki niso več takšne, kakor so bile. Uvažajo vsa tista živila, ki jih imajo doma premalo, a pri tem morajo gledati na to. da z njimi zavzamejo čim manj ladijskega prostora. Zato raznih živil ne uvažajo v svežem stanju, pač pa predelana. Tako dovažajo v Anglijo na primer jajca v prahu, posušeno meso. ker sveže preveč obremeni ladjo. Pravijo tudi. da namerava brazilska vlada sušiti celo kavo, da ladje, natovorjene z njo, ne bi bile preveč obtežene. Najtežje vprašanje, ki ga danes nujno mora reševati Anglija, je vprašanje oskrbe prebivalstva z živili, poleg tega pa je še nešteto drugih vprašanj, ki se ne pojavljajo samo v Angliji, pač pa v vojnem času povsod drugod.
Premajhne ribe — nazaj v morje !
Človek bi mislil, da v otoški deželi, kakršna je Anglija, rib ne more nikdar primanjkovati, zakaj treba je le da se ribiči vsedejo v 6Voje čolne, odrinejo na odprto motje, vržejo mreže in že nalove toliko rib, kolikor jih ljudstvo potrebuje. Angleški ribiči prav gotovo ne bi imeli nič proti takšnemu svobodnemu lovu, a lord Woolton, minister za prehrano v Angliji, se ne 6trinja z vsem, kar bi bilo ribičem všeč. Da ne bi rib preveč iztrebili, je minister Woolton prepovedal jjrodajati ribe, ki še nimajo predpisane dolžine. Majhne ribice se torej lahko še naprej vesele svojega življenja v morju. Ribič* kar nekam radi poslušajo pritožbe ljudstva, da oskrba z ribami ni zadostna. Tudi ministra Wooltona skušajo prepričati, da je res tako, kakor tožijo ljudje, in da je nujno potrebno, loviti ribe v večjih množinah. A srca lorda Wooltona ni mogoče omehčati. Tudi ribe morajo imeti predpisano dolžino, nekako tako, kakor fantje pri naboru, le s to razliko, da so pri fantih dokaj popustljivejši kakor pa pri ribah... Tako se je na primer zgodilo, da v nekem malem pristanišču ribiči niso smeli 6tovoriti 10 ton rib v enem 6amem dnevu, to pa zato, ker so bile premajhne oziroma prekratke.
S	tem pa vprašanje rib za navadnega zemljana seveda še ni rešeno, zakaj tudi tiste ribe, ki imajo predpisano dolžino, ne pridejo kar tako brez nadaljnjega na mizo vsakemu Angležu, čeprav ima morda toliko pod palcem, da bi ribe tudi drago lahko plačal Nek časnikar piše v svojem jjoročilu. da vlada tak položaj tudi drugod po podeželskih mestih. Med drugim pravi, da je skoraj pred vsako trgovino, kjer prodajajo ribe, napisan: »Danes nimamo ribi« Če pa človek stopi od zadaj v trgovino, vso stvar takoj razume. Tam naleti na uslužbence, ki pridno zavijajo ribe za bolj priljubljene stranke.
5veža jajca — prava redkost
Morda je angleško ljudstvo dovolj preskrbljeno 6 fiosušenimi jajci, ali kakor 6mo prej rekli, z jajci v prahu. Vsaj tako preskrbljeno, kakor bi še nekako odgovarjalo vojnim razmeram. A 6veža jajca 60 v Angliji postala že prava redkost. To dokazuje med drugim tudi pismo, ki ga ie nek Anglež, ki ima svojo kokošjo farmo, poslal nekemu uglednemu angleškemu časopisu. Pismo se
začenja takole: »Poskusite rešiti kokošje farmerje, preden ljudje pozabijo, kakšno je 6veže jajce.« Kmet se pritožuje tudi nad tem, da pičo za kokoši danes uporabljajo v na-jraznovrstnejše druge namene, tako na primer jo dajejo konjem in jvsom, ki jih imajo ljudje za luksu6, le za kokoši je ni.
V	primeri z letom 1041. je proizvodnja domačih jajc nazadovala kar za polovico. Vlada pa gleda na to vprašanje z drugačnimi očmi. Misli si takole: uvoziti moramo ali S0.000 ton suhih jajc, ali pa 2,100.000 ton kokošje piče, da bi kokoši znesle enako število svežih jajc. Spričo takšnih pomislekov kokošji farmerji niso doslej mogli goseči ni-
Prodaja kruha	v Angliji sicer	še	ni	omejena,
vlada pa se na vso	moč prizadeva,	da	bi	ga ljudje
čim manj kupovati.	Vedno bolj priporočajo ljudem,
naj jedo rajši več	krompirja, da	bi	na	ta način
prihranili moko. In res je poraba krompirja od začetka vojne do danes vsako leto narasla za približno 10 odstotkov. Minister za prehrano je izdal za gostinske obrate jaosebne brošure z navodili, na kakšne načine vse je mogoče pripravljati jedila s krompirjem. A tc še ni vse. Kuharjem in občinstvu. ki ie po gostinskih obratih, so skušali na vsak	način dopovedali,	kakšne	življenjske važnosti	je	krompir kot nadomestek	za kruh, saj je
krompirja na deželi obilo. Po mizah v gostinskih obratih so se pojavili listki z napisi: »Varčujte s kruhom, ker si boste na ta način rešili življenje!«	in	jxidobno. Tega	človek	skoraj ne more
razumeti	m prvi mah.	Prej bi	razumel, da je
življenje mogoče rešiti s kruhom. A da bi človeka kruh spravljal v smrtno nevarnost, nak. A kljub temu takšni nasveti, ki jih ljudje lahko berejo po angleških gostinskih obratih, niso tako zelo nerazumljivi, zakaj pomisliti je treba tole: za uvažanje žita je treba imeti na razpolago potrebno število ladij, a te 6e včasih med potjo na lepem znajdejo na dnu morja. Cim manj ladijskega prostora |e na razpolago za potrebe civilnega prebivalstva in čim več za vojne jiotrebe, tem bolj v Angliji mislijo, da so na varnem.
Nek drug letak kliče lastnikom gostinskih obratov in kuharjem: »Postrezite 6 krompirjem, zakaj s tem služite domovini!« Vzrok je isti kot v prejšnjem primeru — pomanjkanje trgovskih ladij.
Povabljenca ne smeš pogostiti z racioniranimi živili!
Seveda je v Angliji marsikaj tudi prepovedano, a teh prejx)vedi ljudje navadno ne jemljejo tako zares, pač pa bolj po domače. Neka odredba na primer prepoveduje racionirana živila oddajati naprej komu drugemu. Ne smejo jih niti prodati niti podariti. ,V Angliji na primer ne 6tneš povabiti prijatelja, ki živi v pomanjkanju, na čaj s surovim maslom ali margarino. Če to storiš, si se že pregrešil nad predpisi. Nek uradnik je pripovedoval, da je imel nekaj dni v oskrbi nekega Angleža, ki je pri bombni eksploziji dobil hujše poškodbe. Pozneje se je zvedelo, da bi bil tieti uradnik za 6voje človekoljubno dejanje kmalu obsojen na šest mesecev zapora.
Ministrstvo za prehrano *ma svoje uradni-štvo. ki ima nalogo, strogo paziti, če se predpisi izpolnjujejo. Strogo 6e drže paragrafov, ki pa niso vedno dosledni in jjametni Tem državnim uradnikom namreč ni prepovedano igrati istočasno tudi vlogo policistov. Tako se zgodi, da so ti uradniki iz. ministrstva za prehrano včasih res pravi umetniki v tem, da kakšnega dobrosrčnega trgovca iz-1 vabijo v zanko. Sami začno pred njim govoriti, kako je treba sočustvovati s trpečim ljudstvom in mu pomagati. Trgovec je prepričan, da ima pred seboj ljudi, ki prav tako čutijo kakor on in jim vse zaupa, tudi kaj takšnega, kar je prepovedano. A tedaj ga že primejo za besedo in mora za svojo odkritosrčnost in človekoljubnost delati pokoro.
HFMRItf <5IF1MK1FWICZ
ROAVVNV SLIKAH
Trgovcem, ki imajo malo odjemalcev
Pravilno ravnanje s strankami je tudi neke vrste umetnost
Vsak trgovec gotovo prav dobro ve, da je pridobivanje novih odjemalcev tudi svoje vrste umetnost. To je dokazul na primer Danec Elmer AVheeler in se je zato odločil preskrbeti trgovcem tisto, kar on imenuje »trgovske fraze«.
AVheeler predvsem svetuje, da prodajalec nikdar ne sme ujoorabljati besede »če« pred stranko, ki je k njemu prišla kaj kupit, in da je tudi nikdar ne sme kaj vprašati tako, da bi stranka odgovorila z »da« in »ne«. Svojega odjemalca trgovec zato nikdar ne sme vprašati na primer: »Ali želite morda srajco z mono-gramom?« Dosti bolj se bo kupon prikupil, če mu bo JX) mizi lepo razjvostavil razne vrste srajc z monogrami in ga nato vprašal: »Katero od teh imate rajši?«
Tak način postopanja s strankami po trgo-
vinah — pravi Elmer AVheeler — je rodil naravnost presp" Mjive uspehe. V neki veliki restavraciji, kje točijo pivo, so na primer stočili jx»lovico več piva v tistih dneh, ko jim je bilo naročeno, da gostov ne smejo vpraševati, če žele veliiko ali malo pivo, pač pa enostavno vprašati: »Veliko, gosjiod,«
Tudi nek optik se je zelo pritoževal, da mu trgovina slabo »gre«. Poklicali je Wheelerja na pomoč. Po njegovem nasvetu naj svojim odjemalcem reče kar takole: Lahko vam postrežem s tako imenovanimi zasidranimi očali. Ta beseda je pri kupcih zbudila čudno domišljijo in so ljudje vprav zato, da bi nosili takšne posebne vrste očala, začeli na vso moč kupovati očala pri tistem optiku. Na kaj in kako so bila tista njegova očala »zasidrana«, tega ni nihče
m
Ko je dUspel ne Apijsko cesto. |e Iz gneče in prerivanja na cesti videl zdaj me sto kako* na dlani pred sabo Objemal ga je strahotni po žar. iz katerega |e žehtela silovita vročina
Tu je srečal senatorja 3u nija, ki mu |e povedal, da gori plemiška četrt in Karlne. kjei ie bila v/inicijeva hiša, da pa do žatiberja ogenj še m mogel predreti Zaupal mu le tudi. ds ni bilo dovoljeno gasit* al* kaj reševali ljudje vpijejo, da je bil oožar za povedan
194.
Pri svetišču ooga Marsa, ilk preo mestom, so se ljudje pobijali za prostot. Vlomili so v svetišče ter se gnetli celo po večjih grobnicah Pobegli sužnji in gladijatorjl so pretepal) m ropali meščane. Sodrga, ki so jo sestavljali Azij el, Atrikanci, Grki. Tračar\i Germani In Briti, Je divje in razuzdano razsajala Sredi ce valoveče gneče so se bleščale Čelade pretorijancev, ki so imeli s pobesnelo sodrgo prave bitke, da bi varovati bežeče meščane.
razložil, ker tudi ni znal. A beseda se je kupcem očali zdela tako imenitna, da nihče ni niti vprašal, kaj fvomenL
Način ravnanja s strankami, kakor trdi o-menjeni Danec, pa jx> vseh vrstah trgovin ne sme biti enak. Odvisno je to od blaga, ki ga trgovec prodaja, dalje od tega, ali so kupovalci preprosti ali gosjroski ljudje, od njihove starosti in od spola. Besede, ki jih rabi trgovec, ko govori s stranko, morajo biti na vsak način dobro preračunane na duševnost kupujoče osebe. Kupc.u se je treba na vsak način prikupiti, pa četudi je pri tem treba rabiti prostaške izraze, samo da za odjemalca lef»o zvene.
Pa še tale primer: V neki trgovini na noben nučin ni bilo mogoče prodati neke marmelade, čeprav je bila dobra in prav nič pokvarjena. Spet je prihitel na pomoč AVheeler in svetoval trgovcu, naj tako nagovori svojo stranko:
»Gospa, želite morda lonček naše »blagozvočne« marmelade?« Kakor bi se bil odtrgal plaz. pravijo, so začeli drveti skupaj kupci in tako rekoč v trenutku pokupili vso tisto marmelado, ki je prej na noben načip ni bilo mogoče spraviti v denar.
Suhe gobe in sveže pomaranče prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču na Blei-weisovi cesti št. 29.
Kupimo vseh vrst snažno pohištvo, pisalne in pogrezljive šivalne stroje, globoke otroške vozičke, gašperčke, štedilnike, gramofon kovčke, dobro ohranjene jilošče ter druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestm trg 3, vhod skozi vežo.
Štefan Skledar:
Požar na Kraiini
»Kaji« je Dominko skoraj zakričal, da so se ljudje pomenljivo spogledali. »Zdaj še ti tako godeš. Daj, pa nam izplačaj naše dele — jvotem pa lahko igraš in plešeš...«
Ferenc je molčal. V spominu je imel svetopisemsko zgori bo o Jobu in njegovem voljnem trpljenju... Gospod je vzel, GosjkkI bo tudi povrnil —
Drugo jutro po jvogrebu žrtev je prišel Dominko z nekaj občinskimi možmi k mlinarici. Ta je bila s hčerko vsa v črnini. O nečem sta se jmgovarjali. Otroci pa so tiho sedeli po koteh in poslušali ...
»Tukaj nimate več kaj iskati. Kar ven• iiz te hiše!« je z neizprosnim izrazom na obrazu pričel Dominko.
Družina se je silno prestrešila. Najmlajše je v maierinem naročju zavekalo.
»Idite k vragu I Tvoj mož nam je storil nedopovedljivo škodo. Ne morem vas več tukaj gledati...«
»No, Dominko, ne kričite tako. Tukaj so otroci,« je dejal eden od olvčinskih.
»Nekaj časa še ostanite. Potem pa pojdite kam k sorodnikom«, se je oglasil drugi.
»Da bi vas... Zato ste cumali za mano, da bi mi komandirali?! Ta hiša je last mlinskih gospodarjev. Zato imam pravico v tej hiši tudi urejati in odločati, kdo bo v njej stanoval!«
Sonce se je nagnilo na poldan.
Vsa krajina je bila prejjolna bogate julijske pripeke Zlatcči se križi snopja so po polju čakali človeka, da jih spravi v svoje shrambe in se z njimi obogati.
Tedaj je med jvostačkami tega bogatega polja hodila revna procesija. Bilo je le devet ljudi. Moj Bog, saj je še to preveč! Toliko sirotekov, brezdomcev... Reveži so bili mlinarjevi otroci s svojo materjo. Iskali so si novega doma — brez očeta — — —.
»Kam pojdemo?« je skrbelo mater.
Njeni in moževi starši so že zdavnaj pomrli. Kar pa je še sorodnikov, so sami v bedi s kopicami otrok.
Neodločna in plašna je šla z otroki do Lipe. Pred vasjo se je ustavila pri ovenčaenm znamenju.
»Počakajmo,« se jo ozrla na deco. Skušala se je še enkrat spomniti, oe bi imela v vasi kakega dobrega znanca, ki bi jih vsaj za nekaj časa sprejel pod streho.
Sedli so na mehko tratico kraj vratnic.
Mlinarica je skrbno razmišljala, h komu naj se poda. A nikogar ni mogla najti v svojih mislih. — Bila je že zelo zmučena. Misli so se ji sprva spreletavale kakor ranjeni golobi nad krajino. Nato je zgubila nad njimi vso oblast. Nenadoma se je stresla. Otroci so se spogledali. V spominu ji je namreč oživela ona strašna noč. Nehote se je domislila tudi plazeče se sence, ki je na večer požara hušknila proti mlinu. Senca je imela na sebi nekaj belega — kakor mesarski predpasnik...
V	tem so je s konji mimo pripeljal Maroša. Bil je namenjen na polje jx> snojvje. To se je videlo iz tega, kako je imel napravljen voz. — Ustavil je konje in nekaj časa brez besede zrl na pregnance. Nato se je obrnil k svoji ženi, ki je sedela zraven njega.
Pogovorila sta se o vsem: o mlinarju, ki je padel v smrt, ko sta se borila, in o nesrečni družini; ki je brez doma...
Obema se je v srcih rodilo usmiljenje. Sklenila sta vzeti vso družino k sebi.
»Bo že kako,« je mislil Maroša. »Moja shramba je velika. Za mojo družino celo prevelika. Kaj je to: dvoje otrok? A teh je osem — in z materjo devet. Vsi &o zdravi. Pomagali mi bodo na polju, ki je široko, in potrebuje mnogo delavnih rok.« —
Tako so Mlinarjevi našli svoj novi dom.
V	zakotno točilnico krpanjovske vasi je vstopil Maroša.
Tukaj so skrivaj, da oblast ni znala za to, stočili več vina kot v mnogi krčmi. — Kričanje pijanih ljudi se je v vsej svoji moči razlegnilo na cesto, ko je kmet odprl vrata. Pivci so se ozrli proti vratom; domačin pa je strahoma premotril prišleca...
»Bog daj zdravje, ljudje!« je Maroša pozdravil.
»Dobrodošel!« je vzkliknil domačin.
»Dobrodošel, dobrodošel —« so kričali opojeni pivci. -
Maroša je vedel, da sem vsak dan zahaja vaški mesar Litrop. £ato se je proti svoji navadi podal semkaj, da bi mesarju malo razvezal jezik... Ozrl se je po pivnici. In glej! 2e je koračil proti njemu vinjeni Litrop. V njegovih očeh je bilo videti, da ne sluti Maroševih namenov.
>Ej, Lipljančar! Tvoj prekanjeni nos je pač dobro izvohal vino —« se je mesar delal prijaznega.
»Izvohal, to pač! Saj je izvohal celo izhod iz gorečega mlina!« je pridal čevljar Denša, ki se jima je pridružil.
Mesar se ga je že precej nalezei. Vendar pa je ob omembi j»o-žara uprl svoje lokave oči v tla. Bledica mu je dahnila v obraz. Vendar je bilo to le za trenotje.
»Prisedi k nama, Maroša,« je mesar potegnil kmeta za rokav.
»Dobro, prijatelja, prisedem. Hej, Tonč, Štefan dobrega!« je hitel Lipljančar. Danes ni hotel skopariti... Sklenil je, da bo dobro poslušal mesarjeve besede.
»Kako pa kaj tvoj dom, prijatelj?« je mesar vprašujoče pogledal kmeta. »Kako si kaj zadovoljen z goslači?«
»Eh — to bi že lahko vedel, da mlinarjevi niso več moj* go-stači. Sorodniki smo si —z
»Kaj? Da bi te,..«
»Pozna se ti, da si nevednož v stvareh, ki se v cerkvi slišijo«, je govoril Denša. »Vidiš,« se je posmihal, »da je škoda, če človek no hodi v božjo hišo. Mlinarjeva Minka je vendar Maroševa snaha.«
»Tvoj Stefan si jo je vzel?!« je odprl usta mesar.
»I, kajpada. Kako pa bi drugače? Minka je ženska, da jo kaj!«
»Hm... 2e rea.«
Za Ljudsko tiskarno v l.lnhljnnt: Joče Kramarič. - Izdajatelj: inž Sodja - Urednik: Mfrkn Javornik - Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dom« tzhnja ob delavnikih oh 12 - Me«eFn8
nar*-* lino II kr. za iiioronr-ivo •>„ !ir _ Uredništvo; Kopitarjeva ulica C, IJI. nadstropje, - Up ra*a: Kopitarjev* utica 6, Ljubljana. - Telolon štev. 40-01 do 40 05. — Podružnica; Novo mesto.