G LetO 5 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 ■ I OPRAVE: 25-67 in 28-Sl I 3tev 75 POSI.OVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 poštni Čekovni raCun 11.400 Maribor, sreda 3. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 10 din, tujina 30 din Cena din 1.— Zavezniki bodo ustavili dobave nevtralcem Chamberlain je včeraj dejal, da bodo zavezniki ustavili vse dobave kolonijskega blaga nevtralcem, ki podpirajo Nemčijo — Mir tudi brez pristanka Poljske ne bo sklenfen — Napoved popolne gospodarske izolacije Nemčije — V Nemčiji pravijo, da bi izvedba zavezniškega načrta pomenila izstradanje vse Evrope *.a ir seveda LONDON. 3. aprila. Reuter. Na včerajšnji seji angleškega parlamenta je podal ministrski predsednik Chamberlain obširno poročilo, v katerem je govoril posebno o zadnji seji vrhovnega vojnega sveta v Londonu. Dejal je med drugim: Na seji smo razpravljali o vojaškem položaju od zadnjega zasedanja in sW'ejeti važne sklepe glede delovanja v bodočnosti. Iz izjave, ki smo jo izdali, se vidi, da smo so resno lotili dela. Bilo je doseženih še več novih sporazumov med Francijo in Anglijo. Iz izjave z dne 28. marca izvirajo tri dejstva: 1. Ne jnore biti nobenega miru, ki ne bi slonel na popolni soglasnosti Anglije in Francije in ki ne bi zagotavljal njune varnosti in varnosti vseh ostalih svobodnih evropskih narodov. 2. Francija in Anglija bosta delovali ob sopomoči drugih narodov tudi po sklenitvi miru. 3. Brez sporazuma s Poljsko in njenega pristanka °e bomo sklenili miru. STALIŠČE DO NEVTRALCEV Dalje je govoril Chamberlain o nevtralcih. Nemčija tolmači na svoj način vprašanje nevtralnosti in grozi nevtralcem, ako ne bi izvršili nemških zahtev, politika zaveznikov pa sloni na spoštovanju Jvraviv nevtauittk £l*ZV, ja se strašila groziti škandinavskim državam, »ko bi pomagale Finski in potaplja brezobzirno nevtralne ladje. Zavezniško spoštovanje pravic nevtralcev pa nas ne Sme zaslepiti, da ne bi delali nevtralcev odgovornih za pomoč, ki jo dajejo Nemčiji. Ce hočemo zmagati s čim manjšimi žrtvami, moramo odvzeti Nemčiji sredstva za nadaljevanje njene napadalne politike. Zaradi tega smo se odločili voditi gospodarsko vojno proti Nemčiji do Skrajnih možnosti. VOJNE TRGOVINSKE POGODBE Zavezniki so sklenili že vrsto vojnih •Kovinskih pogodb s posameznimi drža-Anglija je sklenila take pogodbe z Norveško, Švedsko, Islandom, Belgijo in Holandijo in jo bo sklenila te dni tudi z Dansko. Francija se pogaja sedaj s Švico, že prej pa je sklenila pogodbe s Španijo, Grčijo in Turčijo. V Londonu se ®ndi te dni kot zastopnik Jugoslavijo Podguverner Narodne banke dr. Belin, v kratkem pa bo prispela tudi delegacija Romunije. Tekom tedna pride v London še francoski blokadni minister Monet. Namen vseh teh pogodb je omejiti ali popolnoma onemogočiti izvoz blaga v Nemčijo. Pred vsem pa hočemo preprečiti dobavo kovin, olja in masti, kar je 'Jen- ■'> najvažnejše. Vsega blaga pa v državah, ki Pr^io v p0§tev za dobavljanje Nemčiji, ne mu.T"10 p0' kupiti,^ glavno so najvažnejše vrste. Na Norveškem bomo pokupili n. pr. vse zaloge ribjega olja, naj bi ga bilo kolikor koli. Obenem pa se morajo nevtralne države zavedati, da jim ne bomo prodajali vse dotlej svojih kolonialnih pridelkov in izdelkov, dokler ne daje jamstev da ne bodo- podpirale Nemčije. BLOKADA IN BALKAN Nato je govoril Chamberlain o pomorski blokadi Nemčije in dejal, da je angleško brodovje že izvedlo nekatere praktične ukrepe, da prepreči vsak prevoz nemških ladij iz Skandinavije. Operacije se izvajajo v neposredni bližini nemških pomorskih oporišč, kar jasno dokazuje, kako prazne so nemške trditve da so Nemci gospodarji na Severnem morju. Sedaj pa se pripravljajo še drugi podobni ^ ukrepi. O Balkanu je dejal, da so lažnjive vse govorice, da ga hočejo zavezniki potegniti v vojno. Njihovi spo- razumi s Turčijo so nasprotno bili sklenjeni zato, da se ohrani tu mir in varnost. Da se preuče aktualna politična in gospodarska vprašanja evropskega jugovzhoda, so bili sedaj poklicani v London na posvet angleški poslaniki iz Beo- grada, Budimpešte, Bukarešte, Sofije, Aten in Ankare, obenem pa pride tja tudi veleposlanik iz Rima. Parlament je z navdušenjem sprejel Chamberlainovo poročilo. Odmevi Chamberlainov« izjave LONDON, 3. aprila. Reuter. Nevtralni listi in zavezniški že komentirajo včerajšnji Chamberlainov govor. Norveški tisk je z govorom zadovoljen ter vidi v njem angleško obljubo, da ne bo prekršila nevtralnosti norveških voda. Švedi pravijo, da so ostali nameni zaveznikov tajni. Pravi alarm pa pomeni izjava, da bodo zavezniki ustavili dobavljanje nevtralnim državam, ki dobavljajo Nemčiji. Listi se sprašujejo, kaj bo Nemčija storila not odgovor na ta angleški ukrep? Itali- j včerajšnjim Chamberlainovim govorom v I parlamentu. Neki politik je izjavil dopis-I niku agencije Reuter sledeče: Mi stvarno ! nikoli nismo mislili, da namerava Anglija | kršiti nevtralnost naših teritorialnih vod pri zaustavljanju nemških ladij, in jemljemo sedaj z zadovoljstvom na znanje j Chamberlainov govor, v kolikor se je na-j našal na to vprašanje. NEMŠKA KRITIKA j BERLIN, 3. aprila. DNB. Nemški tisk se bavi s Chamberlainovim govorom in jansKi usti zahtevajo, da se neviraimm državam pusti vsaj toliko angleških dobav, kolikor so jih imele pred vojno. »Daily Telegraph« pravi, da se je ameriški ekspert v nevtralne države dvignil v zadnjih mesecih za 50%. »Times« pišejo, da je^ cilj Velike Britanije vojno čim bolj skrajšati. Interes zavezenikov je popolnoma identičen z interes* malih nevtralnih držav. »Manchester Guardian« pravi, da zaviai neodvisnost malih nevtralnih držav od zmage zaveznikov. Delavski »Daily Heralid« odobrava Chamberlainov govor ter pravi, da Angleži ne bodo večno čakali na energično akcijo svoje vlade. »News Chronicle« sa piše, da se je morala med angleškim prebivalstvom po govoru zelo dvignila ter vse zahteva, da se blokada še poostri. NORVEŽANI ZADOVOLJNI OSLO, 3. aprila. Reuter. V tukajšnjih političnih krogih izražajo zadovoljnost z | pravi, da so besede angleškega premierja ■ osnovane na dvojni morali, njih glavni j smisel da je pa pritisk na nevtralne dr-! žave. Sklepi z?:vozniškega vrhovnega sveta bodo naleteli v Nemčiji na reakcijo. Poskušanj pritisk na nevtralne države in s tem v zvezi razširitev sedanje vojne bi bil prehud udarec za gospodarstvo vseh (narodov. Ariglija ne more kupovati od-viška nevtralnih držav, medtem ko ima I Nemčija z njimi živahne kupčije. S tem, da hočejo odvzeti Nemčiji dobavo masti, I je jasno, da hočejo Angleži nemški narod i izstradati. Zavezniški sklepi šo bolj v škodo nevtralcem kakor Nemčiji, če bo Chamberlain hotel izvesti svoje načrte, bo zastala vsa svetovna trgovina in življenje evropskih narodov bo nemogoče. Chamberlain pa ni povedal niti besede o j tem, kako si zamišlja nadaljevanje vojne 1 j s francoskim zaveznikom, ki ga je nepremišljeno potegnil v vojno. Sovfefl bi se radi pogajali z zavezniki ».Pravda** za poglobitev stikov z zahodnima demokracijama trgovinska pogajanja — Sovjetski tisk ponafisku> LONDON, 3. marca. Exchange Telegraph. Po vesteh, ki so prispele sem, je sovjetski uradni list »Pravda« izrazil mne nje, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena razširiti in poglobiti svoje odnošaje z zahodnima velesilama. Tudi v Londonu samem potrjujejo, da želi Sovjetska zveza pričeti zlasti nova trgovinska pogajanja z zavezniki. Toda naglašajo, da vodijo sovjete pri tem po vsej priliki dvoumni nameni, ni pa seveda tudi izključeno, da se hočejo resno oddaljiti od Nemčije. »Yorkshire Post«, ki je navadno zelo dobro informirana, piše, da Anglija naj-brže ne bo sprejela sovjetske iniciative za pričetek sovjetsko-angleških trgovinskih pogajanj. To je baje sporočil pretekli teden sovjetskemu poslaniku Majskemu tudi zunanji minister lord Halifax. MOSKVA, 3. aprila. Exchange Telegraph. Sovjetski tisk objavlja na široko ostre izjave, ki so padle s strani ameriških državnikov in ameriškega tiska na naslov nemške »Bele knjige«, o kateri trdijo, da je potvorjena. Prav tako citirajo - Angleži ba|e odklanjajo tudi napade na tfemcijo obširno tudi izjavo prezidenta Roosevelta. S tem je sovjetski tisk prvič po sklenitvi sovjetsko - nemškega prijateljstva dal prostora tako ostrim protšnem-škim izjavam. Kot opravičilo se navaja, da vodi Sovjetska zveza svojo lastno politiko in da se ne namerava vezati na nobeno vojskujočo se stranko. Vse nasprotne vesti, zlasti pa o tem, da bi se Sovjetska zveza priključila kakemu bloku (mišljen je tu blok z Nemčijo in Italijo) so le propagandističen manever. Nemški napai ne Scapa Fiow BERLIN, 3. aprila DNB. Nemška letala tipa Ileinckel s<> znova napadla an-Eležko oporišče Scapa Flo\v. Iz te baze so namre č izSii angleški bombniki, ki so jjspadli nemška letalska oporišča na !>7ltu in Helgoiatidu. Več angleških voj-r,‘h laci'] je obstreljevalo nemška letala, !’r-,;p.(cre (id n»i!i so bile poškodovane. — !:‘“o nemško letalo so topniške baterilc relije. PF.HUN. 3. aivila DNB. Nemški bom-včeraj zjutraj napadli Scapa ' i':i -v/. La.:' V, so opazil, kako je neka mba zadelo krov večje angleške bojne ladje, ki jo je zajel plamen. LONDON, 3. aprila. Reuter. Sinoči ob mraku so nemški letalci spet napadli pomorsko oporišče Scapa Flow, vendar so bili pregnani od angieških letalcev in protiletalskih baterij. Ni nobene škode. Drugi nemški letalci so napadi! angleške konvoje ter vrgli najmanj 10 bomb, vendar ni nobena zadela. Vsa nemška letala bila pregnana. PARIZ, 3. aprila. Havas. Francoski sotalci so nad zahodno fronto sestrelili 2 nemški letali, verjetno pa še tretje. Eno francosko letalo se ni vrnilo. I Reynaudova izfava odgodena PARIZ, 3. marca. Havas. Seja francoskega parlamenta, ki bi moraia biti včeraj popoldne in na kateri naj bi bil mini- strski predsednik Paul Reynaud podal pOEttjno izjavo, je bila po sporazumu med predsedstvom parlamenta in vlado I odgodena do 11. tm., zato je odpadel tudi napovedani govor. Dopoldne je sprejel Paul Reynaud v avdienco jugoslovanskega poslanika dr. Puriča. Dekret; prsti Žid©?« na Češkem PRAGA, 3. aprila. DNB. Protektor von Neurath je izdal dekret, s katerim še vsem Židom v češkem protektoratu prepoveduje zaposlitev v tekstilni industriji . in trgovini, in to počenši s 15. t. m. Razen tega se morajo Židje izseliti iz modernejših stanovanj v sredini mest na periferijo. FRANCOSKI POSLANIK ODHAJA IZ sofiji*: SOFIJA, 3. apr. llavas. Kralj Boris jo sprejel v poslovilni avdienci francoskega poslanika Ristela, ki zapušča Bolgarijo in mu izročil odlikovanje za državljanske zasluge. faikl glas o zavezniških ciljih BERLIN, 3. aprila DNB. V zvezi z zavezniškimi načrti v južno-vzhodni Evropi je treba naglasiti, da »so tu prizadeti Neurath je izdal dekret, s katerim se da hočejo demokratične sile po sv^fle razdeliti Evropo, v primeru zmage bodo hoteie krojiti meje Italije. Reynaud se pa globoko moti, če meni, da mu bo to uspe« I lo. Nemški SOmilijonski narod bo uitiel j na te načrte odgovoriti po svoje, a nika-i kor ne tako, kakor si zamišljata London in Pariz. Vojna bo trajala dalje, tako dol-do, dokler ne bo Nemčija zmagala. Mir v Evropi bo zagotovljen šele tedaj, kadar bedo zahodne plutokracije premagane.« Maribor, 3. aprila. Posebna značilnost sedanje evropske vojne je zlasti v tem, da ima več neznank, ki otežujejo jasne račune, kakor so bili mogoči v zadnji svetovni vojni. Ena teh neznank je Sovjetska zveza. Vse do 23. avgusta lani je izgledalo, da se bo pridružila zaveznikom, tedaj pa je bii nenadoma sklenjen njen pakt z Nemčijo. Politika, ki jo je poslej vodila Moskva, je bila nerazumljiva ali vsaj zelo težko razumljiva, kajti nikoli ni bilo mogoče odgovoriti na vprašanje, kakšni so prav za prav njeni končni nameni. Vdor na Poljsko, politični in strateški poseg na Balt in končno odkriti napad na Finsko je ustvarjal več možnosti za razlage. Predvsem pa je vstajalo vprašanje: Ali se misli Sovjetska zveza odkrito vplesti v vojno, ali pa ima le, namen izkoriščati zase ugodne položaje, ki jih utegne nuditi vojna med Nemčijo in zavezniki? Razvoj dogodkov je tekom teh zadnjih sedem mesecev, ki so potekli od začetka vojne, zlasti pa po ekspozeju zunanjega komisarja Molotova pretekli teden na zasedanju vrhovnega sovjeta v Moskvi, pokazal precej jasno, da Sovjetska zveza na prvo alternativo ne misli. Molotovu samemu ne bi mogli verjeti zgolj na besede, da je namen Sovjetske zveze ostati v položaju nevtralnosti, toda vsi drugi znaki so taki, da dajejo tej izjavi resnično verjetnost. Skoraj z gotovostjo lahko zato trdimo, da Sovjetska zveza v sedanjo evropsko vojno neposredno ne bo posegla, ako ne bo k temu prisiljena po neposrednih akcijah, ki bi se jih utegnila lotiti po primeru finske. S tega stališča presojano je zato tudi zelo malo verjetno, da bi bilo mogoče ustvariti trojno zvezo Nem-Č”C, ..d.ijC la oovjeisue zveze, ako ni se pa ta zveza formalno tudi ustanovila, se ne bi nanašala na vojaško kolaboracijo. Sovjetska zveza bi ostala tudi v tern primeru dalje nevtralna. Moskva se je torej odločila za drugo pot izmed obeh možnih, in to, kakor vidimo sedaj, že od vsega začetka in je ostala tej odločitvi neomajno zvesta. To pa pomeni, da je njen namen sedanjo situacijo, ki jo ustvarja evropska vojna, samo ob strani izkoriščati v svoje imperialistične namene. Imperialistične, pravimo, kajti tudi če se morda skrivajo za njimi še kaki cilji svetovne boljševiške revolucije, so vsekakor šele drugorazredni! Prvo je razširiti sovjetsko državno področje vsaj na ona ozemlja, ki so nekoč že pripadala carski Rusiji, ali pa morda ob ugodnem položaju še kaj čez. O tem nas prepričujejo ne nazadnje tudi Molotovijeve besede o Besarabiji, o kateri je dejal v svojem ekspozeju dobesedno: »Mi s to državo (Romunijo) nimamo nenapadalnega pakta. Od nerešenih spornih vprašanj nam je ostala edino še Besarabija, katere aneksije s strani Romunije Sovjetska zveza nikoli ni priznala, dasi se to vprašanje ni skušalo reševati s pomočjo vojaških ukrepov.« S temi besedami pa ni bilo samo tako jasno in nedvoumno povedano, kakšni nagibi vodijo Sovjetsko zvezo pri njeni na videz zamotani politiki v sedanji evropski vojni, ampak tudi dokazano, da se Moskva prav v temeljni točki ne strinja z namenom snovatiega trojnega pakta, ki ima namen zagotoviti status quo na evropskem jugovzhodu, kateremu pripada Romunija kot lastnica reklamirane Besarabije kot prednja straža. Moskva postavlja torej znova besarabsko vprašanje prav v trenutku, ko je ves svet pričakoval, da ga bo opustila, '111 kljub temu, da se zaveda, da je Italija pripravljena skleniti z njo sporazum samo ako slovesno izreče svoj desinteresement na Besarabiji. Pogled Sovjetske zveze je torej po likvidaciji vojne s Finsko uprt na Besarabijo! Ali naj to pomeni, da je treba že v dogledni bodočnosti pričakovati oficiel no postavitev tega vprašanja? In če, ka ko? Molotov je govoril o nevojaški me todi, ta pa bi bila samo lahko diplomat ska. Pričela bi se v tem primeru prav gotovo enako, kakor se je pričela ona nasproti baltskim državam in Finski. Toda kolikor poznamo stališče Romunije, je več ko izključeno, da bi bila pripravljena odstopiti Besarabijo Sovjetski zvezi zgolj na diplomatski migljaj. Romunija je svojo mejo v Besarabiji utrdila, zgradila je tam svojo »Mannerheimovo« črto, ?;© Ife&p j Reakcija na zadnji govor bV8o"ofova — ^munija poslaodioSna s a, Het čuti za seboj &pom to zavezn.kov — Prsd blokado v Čtmem mor u ? BUKAREŠTA, 3. aprila. Exchange Te-legraph. Govor Molotova, v katerem je dejal, da Sovjetska zveza nikoli 111 priznala romunskih pravic do Besarabije, je izzval v Romuniji ostro reakcijo, ki se kaže posebno v pospešenih obrambnih pripravah. V vsej naglici so se pričela na sovjetski meji nova utrjevalna dela in koncentrirajo se tam velike čete. Ves železniški aparat je v prvi vrsti angažiran v ta namen. Tako je zmanjkalo voz in lo- mo tega pa je postala Romunija tudi nasproti Nemčiji zelo odločna in odbija ener gično nemški gospodarski pritisk, zave mantirano, da bi zavezniki zahtevali prehod za svoje bojne ladje skozi Dardanele, se tu vendarle pričakuje, da besta Angii- dajoč se, da ima za hrbtom v primeru po- j ja in Francija razširili blokado tudi na trebe takoj turško in zavezniško vojaško pomoč. Pa tudi Italija je obvestila vlado v Bukarešti, da ne bo dovolila nobenih kršitev romunske nedotakljivosti. Tudi Madžarska je odgodita vse svoje revizionistične načrte. BUKAREŠTA, 3. aprtja. Exchange Tc- komotiv za prevoz blaga v Nemčijo. Mi- legraph. Dasi je bilo s strani Turčije de- crno morje in tako preprečili ves prevoz blaga, namenjenega za Nemčijo. O tem bodo, kakor se tu zatrjuje, razpravljali na konferenci balkanskih angleških poslanikov v Londonu. Kakšno stališče bi. zavzela Romunija proti tej blokadi, za enkrat ni bilo mogoče izvedeti. Namen zavezniške vojske na Vznodn ŽENEVA, 3. apr. Havas Sinočnji »Jour nai« pr.naša izjavo, ki jo je dal dopisniku lista general \Veygand v Beyrutu. Na vprašanje, zakaj je na vzhodu koncentrirana močna zavezniška vojska, je general odvrnil, da so Nemci vodili zadnja leta politiko, ki jo je bilo treba presekati. Nemčija ni tako daleč od Vzhoda, treba jc zagotoviti vsa gospodarska sredstva in zato smo tu, na lastnih tleli. Francozi ne napadamo tujih narodov, ne ugrabljamo tuje zemlje, kakor to delajo drugi. Hoče- mo pa braniti svoje interese, zato smo v pripravljenosti. Vrhovno poveljstvo je razmeščeno v tri skupine. Weygaud je organiziral francoske kolonialne čete, Wa-wel angleške, dočim so turške pod poveljstvom maršala čakmaka. Vrhovni poveljnik vseh zavezniških sil v Orientu je v Kahiri, on sam bo lahko dopisniku podal mnoge demantije lažnih vesti, ki se širijo o zavezniški pripravljenosti na Bližnjem vzhodu. Zakaj je M potisnjen v ozadje PARIZ, 3. aprila. LRP. Ob priliki pri-! govora o tem, da bi mogel biti bivši zu- hoda francoskega veleposlanika Francoi-1 nanji minister in poznejši ministr pred-sa Ponceta iz Rima v Pariz in odhoda i sednik Laval poslan v Rim kot opolno- močeni zasUpiak Francije ali v kakršni koli u^uni misiji. Razlogi, ki govore proti temu, so navedeni najbolj jasno v nekem uvodniku »Ordrea«, v katerem je naglašeno, da bi vsak tak korak francoske vlade mogel vzbuditi sum posebno pri zavezniški Turčiji, a prav tako tudi v Grčiji in na ostalem Balkanu, ki ni naklonjen načrtom, kakršne je svoječasno snoval Pierre Laval. bivšega veleposlanika Besnarda v Rim, kkT.Cr pa r.c potuje v poiiiičm misiji, ampak kot zastopnik Francije pri delih za svetovno razstavo, ki se pripravlja v Rimu za leto 1942, je pa bil pred svojim od hodom iz Pariza vendarle sprejet pri pred sedniku vlade Paulu Reynaudu, se tu veliko razpravlja o odnošajih med Francijo in Italijo. S tem v zvezi pa trdijo poučeni zelo odločno, da ne more biti nobenega Nevarnost blokade na Jadranu? RIM, 3. aprila. United Press. V Italiji je nastalo vznemirjenje zaradi glasov iz Londona in Pariza, da nameravajo zavezniki preprečiti promet nemških trgovskih ladij, ki so bile od začetka vojne vsidra-ne v tržaškem pristanišču, se pa sedaj pričenjajo uporabljati za prevažanje tovorov po jadranskem morju v italijanska pristanišča, od koder se pošiljajo dalje po železnici v Nemčijo. Zato se spravlja s tem v zvezo tudi odredba, da mora takoj pod zastave deset letnikov mornariških rezervistov, kakor tudi to, da se morajo ribiške ladje takoj vrniti v svoja pristanišča. Prihod ameriških prostovoljcev PARIZ, 3. apr. Havas. Semkaj prispejo danes p-v oddelki ameriških prostovoljcev, ki so sodciovaii v svetovni vojni na zahodnem bojišču. Včeraj so se izkrcali v Genovi. Med1 njimi so odlični diplomati in vseučiliški profesorji ter drugi intelektualci ameriškega javnega življenja. Potujejo na svoje siroške. Spominjajoč se tesnega sodelovanja v svetovni vojni s Francijo, so ameriški prostovoljci tudi zdaj zbral: 22 popolnih sanitetnih ambu-Ianc z vsem potrebnim materialom za francosko bojišče. Francija sprejema soborce iz Amerike z veliko hvaležnostjo in pozornostjo. Izjava švedskega vojnega ministra STOCKHOLM, 3. apr. Reuter. Švedski obrambni minister je v svojem govoru v Upsali dejal, da se bo država branila, če bi bila napadena. Kdor bo hotel ugrabljali nam samostojnost, bo naletel na močan odpor našega orožja. Usoda narodov visi na kocki, vsi moramo bili pripravljeni za vsak primer. Švedska je majhna država, naše narodne, sile nam ne dopuščajo, da se vmešavamo v tuje spore. Ce se bodo sev. države zedinile v enotno obramb-tno zvezo, bo naše stališče do vojne in miru ostalo neizpremenjeno. Neodvisnost nas vseli mora sloneti na slrcgi nevtralnosti in spoštovanju narodnih pravic, kar bi naj bilo opomin tudi zunanjim silam v ocenjevanju položaja skandinavskih držav. Nemci potapljajo svoje ladje LONDON, 3. aprila. Reuter. Uradno javljajo o potopitvi nemškega parnika »Hugo«. Angleška podmornica je zasačila nemško ladjo izven teritorialnih voda in ji ukazala, naj se ustavi. Parnik se ni mogel več umakniti, a ustaviti se tudi ni hotel, zato je posadka ladjo raje sama potopila, kakor da bi se predala sovražniku. LONDON, 3. aprila. Reuter. Nemški mornarji so v Severnem morju potopili parnik »Mimi Horn«. POLJSKI POSLANIK PRI PAPEŽU VATIKAN, 3. aprila. Havas. Papež ie sprejel včeraj v avdienco poljskega poslanika. tet» tudi Anglija in Francija, a iz raznih 1 ne bi ostala lokalizirana, .»m« UniiP da bi se tudi Italija! Ali bi Sovjetska zveza izjav vemo dalje, uprla sovjetskemu poskusu premika na Balkan. Končno pa tudi v interesu Nem- 1 čije ni, da bi se Romunija zapletla v vojno, kot bi se v tem primeru gotovo, zla- Ali bi Sovjetska zveza riskirala to, da pride v navzkrižje z interesi tolikih sil? Ako se resno ne misli vmešati aktivno v sedanjo vojno, tega ne bo storila. Tako pa bo ostalo besarabsko vprašanje pač Eksplozija v angleški Sovami LONDON, 3. apr. Reuter. Eksplozija, ki je nastala v nek: škotski tovarni mu-nicije, se je čula deset milj naokrog. Več izložb v mestu je popokalo. Nekaj po 18. uri so prišli delavci nočne izmene na delo. Ko so stopili skozi glavna vrata, je silovit pok vrgel razne kovinske dele tovarne v zrak. Mnogo ljudi je pok vrgel na zemljo. Materialna škoda je klub temu majhna. Iz nekega poslopja so bruhnili ognjeni jeziki. Eksplozija je nastala v oddelku, kjer je bilo zaposlenih 12 ljudi. Sodijo, da je najprej začelo goreti, potem šele je došlo do poka. Z rešavanjem ponesrečencev so bili zaposleni vso noč. italijanska napoved o blokadi RIM, 3. aprila. Diplomatski urednik agencije Stefani javlja, da se bo zavezniška pomorska kontrola razširila tudi n« ameriški dovoz preko skandinavskih držav v sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Prav tako bo kontroliran ves izvoz nevtralnih držav, predvsem onih v baltskem področju. PRETEKLI TEDEN NAJMANJŠE IZGUBE LONDON, 3. aprila. Reuter. Tedensko poročilo ministrstva vojne mornarice poroča: Pretekli teden je bila potopljena neka cisternska ladja. Razen tega so Nemci potopili še dve norveški in eno dansko trgovsko ladjo. To so najmanjše izgube v teku enega tedna od začetka vojne doslej. ANGLEŠKI RIMSKI VELEPOSLANIK POTUJE V LONDON LONDON, 3. aprila. Stefani Angleški veleposlanik v Rimu bo odpotoval tekom tega tedna za več dni v London. EGIPT ZA ANGLIJO KAIIIRA, 3. apr. Reuter. Predsednik egiptske nacionalne stranke Nahas paša jc izročil britskemu poslaniku manifest, v katerem izraža stranka vse simpatije do Velike Britanije, želeč ji pomagati v naporih za zmago pravičnosti. ARETACIJE V SOVJETSKI POLJSKI RIM, 3, aprila. »Corriere detla Sera« piše o mnogih aretacijah, ki so jih izvršili svojeti v zasedenih krajih. Oblasti nastopajo posebno brezsrčno proti intelektualcem. Več poljskih in ukrajinskih književnikov je bilo aretiranih in ustreljenih. ZATRTA ZAROTA V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, 3. apr. Havas. Poh-cijsko ravnateljstvo je obvestilo zastopnike tiska, da so funkcionarji razpuščene ustavne stranke pripravljali zaroto proti javni varnosti. Po aretacijah v Sao Paolu pa vlada po vsej Braziliji zopet mir. Vlada je sklenila energično zatreti vsak prevratni poizkus. MORALNI EMBARGO WASI4INGTON, 3. apr. Cordell Hull je izjavil, da moralni embargo nad Rusijo zaradi letal še traja. POŽAR NA AMERIŠKEM PARNIKU GENOVA, 3. aprila. Havas. Na ameriškem parniku »Manhattanu« je izbruhnil požar. Ogenj je nastal zaradi vnetja zaboja s fosforjem. Zadušljiv dim je zastrupil deset oseb, ki so jih morali prenesti v, bolnišnico. Gasilci so v pol ure ogenj pogasili. VOJAŠKA PREDIZOBRAZBA V ŠVICI BERN, 3. apr. Stefani. Zvezni svet je osvojil predlog o vojaški predizobrazbi mladeničev od 16. leta starosti dalje. Mariborska napoved. Prevladovalo. b}o cene življenjskih potrebščir na vse.ostale proizvode. elementi liberalnega a’i elementi dirigiranega gospodarstva, čeprav sedanja politika cen govori za to, da se naše gospodarstvo vedno bolj razvija v smeri dirigiranega gospodarstva. Draginja reano spremlja vojno. Ko je izbruhnila sedanja vojna, so skoraj vse države podvzele v gospodarstvu ukrepe, da bi se mogle čim uspešneje vojskovati. Gotove ukrepe pa so morale podvzeti tudi nevtralne države, da si očuvajo nevtralnost in svoje gospodarstvo. Vsekakor pa je postalo eno izmed bistvenih vprašanj evropskih držav tako vojujočih se kakor nevtralnih vprašanje cen življenjskih potrebščin. Vse evropske države so pričele regulirati izvoz in domačo uporabo v prvi vrsti najosnovnejših življenjskih potreb- ! ki je bila docela polic:iskeka kafaktefja, ščin, da bi preprečile draginjo in zaščiti- j -------------------- le gospodarsko šibkejše sloje. Cehe življenjskim potrebščinam pri j nas niso začele naraščati septembra 1.; 1939, saj se je.že leta popreje delalo rial tem, da se dvignejo cene podeželskim j proizvodom. Gotove države, ki so bile j zainteresirane na našem trgu. so pasku-1 šale umetno dvigniti cene našim polje- j deiskim proizvodom, v ci, koruzi i/i samo navidezen, kajti te države, ki so Gotovo pa je, da se draginja ne bo odpravila s tehničnimi j n policijskimi ukrepi, ampak z ukrepi, ki bodo ekonomskega karakterja. Že minula vojna je pokazala, da tehnični ukrepi proti porastu d ra ginje ne zaležejo kdo ve kaj, ampak da samo poslabšujejo položaj. . Draginja ni kriminalen pojav, ampak izrazito gospodarski, ki se ga da odpraviti samo z gospodarskimi ukrepi. Draginja se more zajeziti samo s povečanjem proizvodrre. z omejitvijo potrošnje gotovih ne neob-hodno potrebnih proizvodov, t največjo štednjo v državnem gospodarstvu itd. Septembra lanskega leta je bila pri nas sprejeta naredba o pobijanju draginje :n brezvestnih špekulacij. Vendar, pa je nase gospodarsko življenje obšlo naredbo. Onim. ki zagovarjajo visoke cene po-hdelskih proizvodov, je treba povedat; da ie naš kmet prodal previšek svojega pridelka že avgusta Umskega leta; danes; aprila pred pom’adjo pa kupuje skora. ! polovica naših poljedelcev hrano, v kolikor ima seveda denar, ponekod pa prevladuje tudi pomanjkanje semen za novo letino. Kar se pa tiče živine, pa je znano, da imamo po površini države in številu prebivalstva zdaleka premalo živine/ Visoke cene živine bodo živino, dane:-, še bolj zdeejmirale. Zato je treba v prvi vrsti maksimirati cene najosnovnejšim življenjskim potrebščinam, istočasno pa pristopiti k ukrepom, ki bodo zboljšali naše gospodarstvo, se pravi zvišali na'o proizvodnjo, s čimer bodo v .kali odpravljeni razlogi, ki dvigajo cene živl;en’sk;m potrebščinam. r?>-. 1^1 P. *s*63 Po ustanovni slavnosti celjskega Sokola v Žalcu- je bila najpomembnejša sokolska manifestacija 7. in 8. avguste. 1837 y Celju ob priliki: otvoritvi’ Narodnega tlom:• - »-prvi vrsti pšen,-j jena: z razvitjem prapora celjskega Soko-/ivini. i a. dvig cen pa je bil 1 ia. Na tej slavnosti so bila zastopana vsa ■ w or Vi,- Krni' ^ jerskem ter društvi v Krškem hi Zagorju ■ - Zadnji župni zlet v bivši Avstriji sc je yrS!l ‘11' ju ni ja 1914J v Brežicah. Prireditev v mesili je bila prepovedana, javni nastop je !)it na travniku pred mestom. Ui) tej priliki je prišlo do spopada med , | novine; Julijske Benečije in Zagrebe. Jfaj- kupovale p n nas kmetijske proizvode po j svečanejši značaj je dala slavnosti ntr/zoč- zvisanm cenan svoje indu na-h. Poljedel boljšati /. racjoualizacijo proizvodnje . in s povečanjem potrošnje v sami državi, kar se pravi z drugimi besedami s povečanjem kupne meči najširših slo jev. Z vojno v Evropi mi se tudi pri nas začele dvigati cene. Vzroki niso biii samo gospodarski iti psihološki, ampak , je vplivala rtanje tudi valuta. Na dv.lg cen je v pl iv dl a prav tako količina denarja kakor blaga. Po ppdatkih Narodne banke smo imeli 1939 v naši. državi razpoložljivih plačilnih sredstev /.a 17.S97 milijonov, lani pa 34.515 milijonov dinarjev,: torej porast za 36%. Istočasno so se povečale mnoge dav- 3 ■MMUBUrlri FLORENCE R1DDSLL obstoječa društva iz dauašnju dravske b..:-■ Sokoli in policijo. S to prireditvijo, na ka- - ..... .................leri.so' bili v velikem številu zastopani Sokoli iz Zagrel a. je celjska sokolska zupa lakorekoč enaii. SO nam tudi prodajale j nosi 21" čeških Sokolov in 3 odposlancev .sirijske izdelke po višjih ce- ! Dušana Silnega iz -Beograda. Celjski' rcne: Jelsko gospodarstvo se da iz- ! f1'-1’0 ':j ul) tej prdiki liavahli na . ar()(.n: . : dom .ga obmetaval' s kamenjem m raz- iljtičila zupa svojo delovanje prod l \ su so..a i -a:n od časa da časa pa.. ! a našo soko.s to ra ;ri ::>. osvečau vso pozornost soku .ovanjii mrsJ in podeželja. 1 fz Slovenjgradea. i.epo uspelo pre-Jdavanjc o sokolski ideologiji je imel pre-| tekli petek zvečer In*, dr. Farkaš. Preda-j vanje je bilo od vseh navzočih navdušeno ' sprejeto' m je želo ogromen aplavz. Pre-! davalelj t>P. dr. Farkaš' bo gotovo upošteval željo vseh navzočih ler bo z aktualnim predavanjem v kratkem nadaljeval. Ma isc — piaržinskL cTom V nedeljo je bil v Poljčanah občni zbor podružnice SPD Poljčane. Vsa poročila 'unkcionarjev in tudi razprava ki se je -azvila ob njih. so pokazala, da je po-reba m želja po planinskem domu na Boču od leta do leta. od dne do dne ve-:ja. Že iz predsednikovega poročila g Volrcetla. ki je pred dvema letoma prevzel vodstvo podružnice, je bilo razvidno, da je podružnica tudi v pretek’ein 'etu marljivo delovala glede priprav graditve doma na Boču. Planinski dom na Boču bo nedvomno znatno oživil in povečal dotok turistov. Predsednik je tud: glede zadeve graditve kaninskega doma na Boču pojasnil stališče podružnice v zvezi s sosednjo podružnice SPD Rogaška Slatina, ki skupno upravljata bočke postojanke. Društvo je priredilo' za zbiranje gradbenega fonda 3 veselice. Podružnica šteje 74 članov. Blagajna izkazuje 7.904 din dohodkov in 2.539 din ;zdatkov. Imovinsko stanje je od lanskih 12.000 din naraslo na 19.000 din. Med predlogi je bilo omenjeno naj se pri »Formilah« na Boču namesti kažipot s smermi: Boč, Slatina, Studenice. V dosego večje skupnosti in medsebojne povezanosti in za širjtev naše lepe pesmi, ki bo med prebivalstvom podkrepila tudi narodno zavednost, se bo pod vodstvom učitelja Alojza Živka osnoval planinski pevski zbor. 'lisk bili šipe. Nihče ni sme) iz. Narodnega doma, nihče ni bil varen življenja na celjskih ulicah. Trinajst let kasneje se jc vršil v Gaberju zlet bivše Slovenske sokolske zveze v proslavo otvoritve. Sokolskega doma. Z otvoritvijo Sokolskega doma v Gaberju je celjsko Sokolsko društvo pridobilo no 20 letih svojo lastno prostrano telovadnico in si ustvarilo čvrst temelj za bodoče delovanje. S sokolsko telovadnico je tudi žitna mnogo pridobila. V tej telovadnici so se prirejali župni sestanki in vaditeljski .tečaji. Kmalu po zletu se je vršil ISO. oktobra 11)10 ustanovni občni zbor Sokolske župc. Ustanovitev se je namreč, zavlekla, ker pravila niso bila odobrena. K župi ie pristopilo 22 društev in odsekov, torej vsa takrat obstoječa društva na Staj er- i svetovno vojno. Po našem osvobojen ju sla mieta cel Sokol in i m < več uspelih .prireditev. \aj-večji sokolski zle! v Olju je bil župni zPe leta 1931. Kliči! je po svojem obsegu nekdanjim pokrajinskim zletom, ko šc So-koislvo ni bilo tako razvito, kakor danes. A ko primerjamo la zlet s pokrajinskim, ki bo "n? 30. junija 1910 v Celju, se iahko ust in nastopu „ . lašea bratov in sester'zaskrbljenost, kako bodo mogli izvesti organizacijo pokrajinskega zletu, v vseh podrobnostih točno in brt-z.hibno. V naših bratih in sestrah sla ■. lij .»J. Jllllljc. ■ J......- tvariino približno sliko o obsegu ju, Zalo je razumljivo, da se po- ubrana a l>roii(!riiginjski odbor je napovedal, da bo v kratkem podal poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Gene mesu so vnovič, občutno poskočile, kar je gotovo posledica silnega izvoza naše živine. Kje je'tu zaščita domačega konsumenlaV Krompir je po 3 din kg. Ljubljančani ne pomnijo ,da bi bil krompir tako drag. Zelenjava se je na, trgu v zadnjih dneh tudi podražila, kar gre spel na račun snega in mraza, kakor se opravičujejo zelenjadarji. Vsekakor je nujno potrebna regulacija in stroga kontrola tržnih cen. NA EKVATORJU ROMAN Ole-n ie pozorno opazovala Filipov]so Filipa njene besede globoko dirniie. obraz. Nikoli doslej še ni videla na njem t Gledal jo je z vlažnimi očrni m molčal, tolike radosti. Oči so mm žarele kot še nikoli, in okoli ustnic mu ;.e popolnoma izginila sicer tako ostra poteza. Mlajši se ji je zdel, kakor deček, ki se neizmerno veseli nove igrače. Da, in reči moja, da je Brian Patrick otrok, na katerega bi bil ponosen vsak oče. Imel je temno modre oči ter izredno živahne ustnice, glavico pa kodrasto. »Glej, glej, in kako ljubke ročice ima!-je Filip spet odkril nekaj novega. - »Rožnate dlani. Vse žene v našem rodu so imele rožnate dlani, in kako so bite ponosne nanje. Slučaj dednosti, ki ga redko kdaj srečaš.» Potem se je naglo obrnil h Gleni. eOlen ... iti še zahvalil se ti nisem. To je največ, kar more dati žena svojemu možni Ali ne? Revica, težke ure si morala preživeti, predno...« »Da... to so bili strašni trenutki...« se je Glen žalostno nasmehnila, dobro se zavedajoč, da Filip vse življenje ne sme izvedeti, kakšni so bili ti grozni trenutki, ti strašni d-e vi, ki jih is brez lrega m-eživeia v vW asi. Opazila je, kako nato jo je objel z obema rokama in pritisnil nase. e Ne misli več na to. draga Glen... Bilo je vredno, ali ne? Zakon brez otrok sploh ni zakon. Otroci so najtesnejša vez med ženo in možem. Ko se ozreš na takole bitje kot je najin Brian, spoznaš, da je življenje prelepa igra. In zaveš se, da ti bo taka igra prinesla srečo in zadovoljstvo! « -Glen,« je Filip nadaljeval z iskrenim glasom, e in jaz nisem bil tak, kakršen bi je, ko je vstopil v sobo sluga in prinesel kosilo. ‘ ' Dete je medtem zaspalo. Govorila sta pritajeno, da bi ga ne zbudila. -Skoda, da me nisi videla, ko sem pri* el domov in našel tvojo brzojavko, da prideš domov. Plesal sem. Da, prav zares, plesal sem po sobi, žvižgal in prepeval. V sobo je planil stari Jerogi, misleč, da me je pičila kača. Vesel sem bil, ko sem izvedel, da je fant iti da sta oba zdrava. Lahko mi verjameš, da sem si pošteno oddahni*!. Neke noči sem imel grozne sanje. Sanjalo sc mi je, da te ne bo več k meni. da tc nikoli več ne bom videl... otroka mi bodo pripeljali brez tebe... no, potem se mn je zdelo, da vaju oba izgubim ...« se je poskusil nasmehniti, da bi ublažil grenak občutek, ki mu je Ostal še izza tistih sanj. »Glen1 moral biti. Ko si takrat prišla k meni, je sotovo Sj niisliš, kako neumen in otročji bil z menoj nekdo, ki ga nisem mogel kar tako pozabiti. Včasih sem se zbal, da ti morda o tem kaj veš...« Čakal je, da mu kaj reče, toda Glen je molčala. »Sedaj nima več smisla, da bi te s to rečjo mučil. Toda povedati ti moram, da mi bo končno odleglo to grozno breme, Končano jc. Verjemi mi in mi zaupaj. — Umrlo je. Pozabil sem na vse, kar jc bilo, odkar si prišla ti in — otrok.« Ni si mu upa1 a pogledali v očk Iztrgala se je iz njegovega o’ 'erra in sc .zmedeno obrnila od njega. Kar odleglo ji sem še, kaj?« »V sanjah si torej ugibal, kako bi bilo, ko bi prišel otrok brez mene. In kaj. če bi bilo narobe ... ko bi prišla jaz sama brez otroka!?« Takoj ji 'je bilo žal, da ga je vprašala, toda hotela jc izvedeti za vsako ceno, kako sodi o tem. »Dobro — tebi in sebi bi dejal, da ni tako hudo... Toda kaj bi sedaj govorila o tem, ko pa imava'otroka.« je pokazal a pot'olj. ;> z j je vendar vseeno Kajpada, nesmisleno bi bilo, prepričevati se, da bi bilo vseeno, ne za te, ne za me. Dete, otrok, to je vendar poglavitna stvar v zakonu. Ali ti nisi istih misli? To mora vsakdo priznati!« Po kosilu je odšla Glen v sosednjo kočo, kjer je legla. Opoldanska vročina sc bila za njeno zdravje pretežka. »Bodi sama,« ji je dejal Filip. »Če sem pri tebi, potem samo klepetava. Utrujena si. Leži in si odpočij. Na Briana in pestunjo bom že pazil, bodi brez skrbi.« Zadovoljna je bila, ker jc bila končno sama. Zaspati pa ni mogla. Težke misli so se ji podile po glavi vsevprek. Ker je že pričela z veliko lažjo, bo morala z njo nadaljevati do konca. Ce bo Filip kdaj izvedel, da ga je ogoljufala, bi bilo vse izgubljeno; v nič bi propadlo vse. kar ima zanjo kaj veljave v življenju. Misli, ki so jo mučile "es teden in zlasti zadnji dve uri v razgovoru s Filipom, so jo popolnoma izčrpale. In vendar — si je rekla — kako imenitna je pot prevare. V mislih se je bila vrnila k onemu večeru pred mesecem dni, ko se je srečala z Elizo Oliverovo. Kako naglo sta se takrat dogovorili. Eli-za je bila takrat popolnoma osamljena, brez človeka, ki bi se mu mogla zaupati. Glen sc zato ni prav nič začudila, ko se ji je ta žena tako odkritosrčno razkrila. (Dahe.) Pomanjkanje krme in semen Po podeželju je slišati vedno pogostejše tožbe o pomanjkanju živinske krme, ki je sedaj spomladi vkljub previdnemu štedljivemu krmljenju pošla. Lanska letina je bila za vse pridelke krme zelo slaba. Seno je v veliki večini v nižinskih legah uničila poplava, otava se radi suše ni mogla dovolj razviti. Radi teh neprilik je bil celokupen pridelek suhe krme po večini zmanjšan za polovico. Nič boljše niso obrodili pridelki, ki jih uporabljamo za krmo svinjam. Pridelek krompirja je bil radi vremenskih nezgod zmanjšan za 75% od prejšnjih letin, slabo se je razvila tudi pesa, repa in korenje. Radi dolgotrajne zime so morali kmetje previdno ravnati s krmo in v veliki večini jim je vkljub temu zmanjkala. Radi hudega mraza je v nekaterih preslabo zavarovanih shrambah pomrznil ves krompir in repa, da so bili primorani ponekod razprodati vse svinje. Tudi govedo so mnogi prodajali pod ceno. Zadnji čas pred prazniki je nekatere posestnike primoralo pomanjkanje krme že do tega, da so pričeli svojo goved pasti po travniških pustinjah. Prejšnja leta je bilo v tem oziru boljše, ker so nastopale zgodnejše spomladi in je tudi trava prej zelenela. Vsega tega pa še letos ni, kar povzroča največjo stisko, ker živina strada po hlevih. Kmeta skrbi danes tudi pomanjkanje potrebnih semen; semenskega fižola, koruze in predvsem krompirja, ki ga mnogi nimajo več za setev. Ako banovina in država ne bosti nudili prizadetim posestnikom semenskega krompirja, ki je za te kraje najvažnejša prehranjevalna rastlina in najuspešnejše krmilo za svinje, mnogi ne bodo mogli posaditi za to pripravljenih njiv in v prihodnji zimi bi nastopila v tem slučaju še hujša stiska od zadnje. Zato je nujno potrebno, da se prizadetim družinam čimprej priskoči na pomoč z ceneno dobavo potrebnih semen in da se izključno siromašnim ta podele brezplačno. Le na ta način bo mogoče preprečiti pretečo bedo mnogun življenjsko ogroženim podeželskim družinam. Cefte Zvišanje cen v gostinskih obratih Gostilničarsko združenje v Celju je imelo včeraj v hotelu »Union« v Celju zborovanje. Na zborovanju se je obravnavalo povišanje cen jedilom v gostilniških in hotelskih obratih z ozirom na povišanje cen mesu in drugim življenjskim potrebščinam. Sklenjeno je bilo za enkrat povišati cene v gostilnah in hotelih za 20%i v okviru maksimalnega cenika, pri- čakovati pa je zaradi vedno naraščajoče draginje še ponovnega povišanja in je gostilničarsko združenje v tem oziru že na merodajnih mestih podvzelo potrebne korake. — V enakem svojstvu bodo v četrtek v Celju zborovali pekovski mojstri in imamo pričakovati tudi zvišanja krušnih cen. peško društvo »Gerečja vas«, Hajdinski cerkveni zbor, Železničarsko pevsko društvo iz Ptuja, nekaj članov zbora glasb. Matice iz Ptuja in mnogo ljubiteljev lepega petja naše lepe pesmi. Požigi na Murskem pol[u V Ključarovcih pri Veliki Nedelji je začelo goreti ponoči gospodarsko poslopje posestnika Dolamiča. Ogenj je nastal v listnjaku pri hlevih ter je na mah zajel vse gospodarsko poslopje, naslednje trenutke pa tudi s slamo krito stanovanjsko hišo. Na kraj požarne nesreče so prihiteli takoj sosedje ter pričeli z reševanjem živine in gospodarskega orodja. Obranili so del stanovanjke hiše, gospodarsko poslopje pa je pogorelo do tal s krmo vred. Nekaj dni pred požarom v Ključarovcih je gorelo pri Farkašovih v Kokoričih pri Sv. Križu pri Ljutomeru, kmalu nato pa v Hrastju; povsod je ogenj uničil gospo-spodarska poslopja. 2 meseca strogega zapora, obma se tudi odvzamejo častne pravice za dobo 4 let, 18 letni delavec A. Z. pa se odda v zavod za vzgajanje. Zvišanje cene mesu S prvim aprilom so se z dovoljenjem kr. panske uprave tudi v Celju občutno zvišale cene mesu. Volovsko meso I. se je dvignilo od 12 na 14 din, II. od 10 na 12 din, kravje od 10 na 12 din, teletina l. od 12 na 11 din, II. od 10 na 12 din, svinjina od 16 na 18 din, slanina od 16 pa 18 din. Tudi pri drobovini se je cena zvišala za 2 din pri kilogramu. Zadnje tedne se v Celju prvovrstnega mesa sploh ni dobilo, ker so mesarji po večini klali same krave. NOV ŠPORTNI STADION V Cretu pri Celju je pričela tvrdka Westen graditi nov velik športni stadion. Ta stadion bo za Celje posebnost in bo zgrajen v velikem obsegu. Namenjen bo vsem športnim panogam. Plavanju bo dodeljen velik plavalni bazen, dalje bo velik prostor za lenis, nogomet in drugo. Uporabljalo ga bo v prvi vrsti delavstvo in nameščenslvo NVeslnovih podjetij, dostopen pa bo v sporazumu z lastništvom tudi sporinim klubom in športnim organizacijam. c Občutno pomanjkanje petroleju je zopet nastalo v Celju. Več trgovcev je sploh brez petroleja, nekateri pa ga imajo samo malenkost na zalogi. c Celjska strelska družina ima jutri ob 19.30 v klubovi sobi hotela „Union“ občni zbor. * c Za tržnega nadzornika je mestno poglavarstvo nastavilo Franja Fijavža, ki je dovršil šolo za zdravstvene pomočnike pri šoli narodnega zdravja v Zagrebu. c Poskušen vlom v župno cerkev v Vojniku. V eni zadnjih noči so neznanci skušali vlomili v župno cerkev v Vojniku. Zunanja vrata so vrgli s tečajev, notranja pa se jim ni posrečilo odpreti, vsled česar jim vlom ni uspel. c Električno uro bodo v kratkem namestili na zvoniku Marijine cerkve. Taka ura je v našem mestu zelo potrebna. Cu-jemo pa, da ura iz gotovih ozirov ne bo bila. Ker ti oziri, radi katerih bi se bilje ure opustilo, niso tehtni, bi bilo priporočljivo, da se uredi tudi bitje, ki bo na novih zvonovih prav prijetno. c Koncert Celjskega pevskega društva v proslavo 80 letnice skladatelja Risla Savina je radi odhoda pevovodje k vojaškim vajam, preložen na drugo polovico maja. c Novi grobovi. V bolnišnici so umrli: 43 letna Zibret Apolonija iz Uovce pri Vojniku, 9 letna hči dninarice Pesjak Marija iz Smarjete pri Celju, hči delavca Ana Vodišek iz Lahomnega pri Laškem in 34 letna, žena malega posestnika Grudnik Cecilija iz Gaberk pri Šoštanju. c Dve nesreči. 63 letna preužitkarica Čanžek Marija iz Platinovca pri Grobel-nem je padla in si zlomila roko. 53 letna dninarica Slede Angela iz Bukov-žlaka pri Teharjih je padla in si zlomila roko. 6 LET IN 8 MESECEV ZA 93 VLOMOV IN TATVIN Včeraj smo poročali o razpravi pred mariborskim okrožnim sodiščem, na kateri so se morali zagovarjati štirje obtoženci. Obdolženi so bili, da so izvršili skupno in posamič 93 vlomov in tatvin pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah ter i okoliških krajih. Sodba v procesu se je j glasila: posestnik Jernej Zimič oproščen, posestnik Janez Kos obsojen na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora,' hlapec Zelenko obsojen na 3 leta in Mariborske drobne vesti o Veržej. Sokolski diletanti iz .Male Nedelje gostujejo v nedeljo, 7. aprila, ločno ob pol 16. uri v Hedželovi dvorani s spevoigro „Svojeglavček‘\ Vabljeni vsi k obilni udeležbi. o Pri včerajšnjem poročilu o »Spremembah in dopolnitvah zakona o davkih" je tiskarski škrat izpremenil davčno osnovo 100.000 v 10.000. n 2000 ljudi zaradi poplav brez strehe. Pri Novem Sadu je Donava predrla nasip in poplavila ogromen kompleks ozemlja. Voda je porušila 20 hiš in je sedaj 2000 ljudi brez strehe. Večje število liiš so morali zaradi nevarnosti izpraznili. Zaradi poplav so izpraznili tudi več vasi, ki so popolnoma izumrle. n Animira« dame, damske kapele in ženska postrežba morajo z odlokom splitsko policije v nekaj dneh zapustili Split. Če no bodo odšle prostovoljno, bodo izgnanci, n V goreči hiši rodila dvojčke. V neki vasi blizu Sarajeva je kmetica Mara Lajovičeva rodila dva krepka dečka, medtem ko je njena hiša gorela. Mati in dvojčka bi se bili v dimu zadušili, če bi ne prišla pomoč v zadnjem trenutku. Hiša je do temeljev zgorela. n S koščkom mesa se je zadavil 11 letni Filip Kudet iz Srškovca pri Varaždinu. Med obedom se je dečku zataknil v sapniku košček mesa. V največjih mukah je Filip izdihnil. n Zagrebški pekovski pomočniki so v mezdnem gibanju. Zahtevajo povišanje plač za 25 odsl. ter novo kolektivno pogodbo. n 7 smrlnih žrtev je doslej zahteval meningitis v okolici Splila. Večje število obolelih leži v bolnišnici. Planinski praznik na Pohorju V soboto zvečer so se zbrali v Mariborski koči na Pohorju številni planinci in se lepo poslovili od oskrbnice gdč. Mare G o b č e v e, ki je 10 let izkazovala gostoljubje tisočerim planincem v tej koči. V prijetnem razpoloženju so se vrstili poslovilni govori predsednika tuk. SPD g. dr. Bergoč a, inž. Jelenca, dr. S e k u 1 e, Z o r z u t a, g. Draga R o-g 1 ič a in poznancev. Planinci so izročili dolgoletni oskrbnici lepo diplomo s sliko 3’ Mariborske koče. Sledila je predaja oskrbništva te koče, ki sta jo izvršila gg. Zorzut in Soršak. Nov oskrbnik Mariborske koče je g. Ivan Sevčnikar, bivši oskrbnik Mozirske koče, ki ga Celjani zelo pogrešajo. — Zanimivo je, da je bila istočasno tudi predaja oskrbništva Pohorskega doma. Za Štefko V i š k r j e v o je prevzela oskrbništvo te pohorske postojanke Lizika Uranjekova. Kasaške dirke na Teznem Ptuj Prvi vinarski muzej Slovenije Dolga leta se. je govorilo o vinskem muzeju. Končno so le obnovili stari Dajčma-nov stolp ob Dravi. Vhod v vinski muzej bo iz mestnega parka. Nad vrati je vzidan star ptujski grb z letnico 1551. Nolranjost je razdeljena na klel in razstavno dvorano v prvem nadstropju. V tej slavbi bodo razstavljeni predmeti od prvih počelkov vinarstva v ptujski okolici pa prav do današnjih dni. Del teh stvari je bil na vinski razstavi .10. in 11. marca. Vinska kultura se je pri nas razvila žc v rimski dobi. Cesar Probus (276—282 po Kr.) jr dovolil svojim veteranom, sadili trto v Panoniji. — Kakor vidimo, so se naši predniki tega prav radi prijeli. Gojili in obdelovali so ilovnate okoliške griče, kjer so se razvili lepi vinogradi. Iz rimske dobe so se ohranili prav zanimivi predmeli; ostanki soda, velike amfore (lo so posebne glinaste posode za vino , vrči, svetilke, noži za obrezovanje trte. Potem še stekleničke, različne čaše: čaše gubanke, sigilalne čaše (iz rdeče gline), zanimiva je čaša iz črne gline v obliki soda itd Iz srednjega veka je nekaj posod in krasna gotska skulptura, sv. Urban iz XV. stoletju. Shranjenih je nekaj cer.o. škili listin, med njimi: Cehovski red ptu' škili sodarjev, potrjen 20. maja IGU. Na to: Cehovski red ptujskih sodar’»A, k: ga je potrdil'' cesarica Marija Terezija, 5 decembra 1711. Slede: cehovski sodčki, ci-naste posode, cehovska skrinja sodarjev. omara različnih ključavnic in ključev (za zidanice in kleti), podboji vrat, jedilni pribor kletarja, razni noži, dno soda z izrezano podobo sv. Jurija, modeli za pecivo, čutare, različne majolike (med lemi je ena s trobilom na ročaju) itd. Ta vinarski muzej bo nazorno in pregledno prikazal vinarstvo od rimske dobe pa do današnjih dni. Za Ptuj kol središče vinorodnih krajev pomeni laka ustanova važno gospodarsko pridobitev. PEVSKI PRAZNIK NA HAJDINI PRI PTUJU Narodno železničarsko glasb, društvo >Drava« iz Maribora je priredilo v društvenem domu na Hajdini uspeli pevski loncert. Občinstvo je pred koncertom x)zdravil tamkajšnji župnik g. Štuhec. ' •'bor. ki šteje okoli 30 pevcev, zveni ho-nogeno in ima dober glasovni material. 1 Jevci so si izbrali za svoj koncert zelo j bširen in težek program, ki pa je bil | ■ltonančno. dinamično in vsebinsko do- j bro izdelam Koncert je bil dobro obiskan tako. da : J meseca strogega zapora, obema se tudi; 'at' koncert — pred vrati, ker je bilo 1 -emalo prostora Občinstvo je pevcem i dirigentu prisrčno aplavd;ralo. Po oncertu so prišla pozdravit vrle »Dra-vaše« še druga pevska društva kakor: Kasaško društvo v Mariboru, ki je gotovo eno najstarejših mariborskih drur štev, je imelo v nedeljo predpoldne v dvorani hotela pri Novem svetu 58. občni zbor. Podpredsednik ravnatelj S k a-z a je sporočil, da si je uprava izvolila namesto odstopivšega predsednika F i-1 i p i č a za predsednika Luckmanna Huberta. O delu društva je poročal tajnik dr. Joža Novak, blagajniško poročilo pa je podal Kovač Dušan. Dirke bodo letos 4. avgusta v okviru Mariborskega tedna. Pri slučajnostih je član uprave Novak Julče prečital ugovor, ki ga je vložil že 31. dec. 1938 proti sa-molastnemu prevzemu Centrale kasaških društev Jugoslavije po Konigu Francu iz Celja in veljavnosti skupščine CKDJ v Zagrebu, dne 28. dec. 1938. Ta ugovor do danes še ni rešen. G. Novak Julče predlaga, da se naprosi ministrstvo za kmetijstvo, da radi ureditve nevzdržnih razmer v centrali imenuje komisarja z nalogo, da skupno z vsemi jugoslovanskimi društvi pripravi nova pravila in na podlagi teh omogoči redno poslovanje centrale, nakaže derby nagrade za leto 1939 v znesku po din 22.000 in da centrali v bodoče toliko sredstev na razpolago,' da bo omogočeno uspešno delovanje društev v svrho povzdige domače konjereje. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Ravnatelj Skaza in Kovač sta predlagala, da se skliče konferenca vseh društev v Sloveniji, ki naj razpravljajo o opisanih problemih. Velika tatvina v Studencih Ko sta bila pekovski pomočnik Fr. Paulič in njegova žena iz Delavske ulice 19 v Studencih včeraj z doma, je ukradla njuna služkinja Slava Žižek iz Gornje Sv, Kungote mnogo perila ter nekaj denarja in neznanokam pobegnila. Tatinska Slava je pobrala skoraj vse perilo v vrednosti nad 3000 dinarjev. Kdor izsledi tatico, dobi od Pauliča 500 din nagrade. m Pozabljivci so imeli svoj dan. Včeraj je soproga ravnatelja sadjarske in vinarske šole (Milka Priolova našla pred dečjim domom srebrno damsko zapestno uro. Na dvorišču kavarne „Astoria“ je nekdo pozabil kolo „NSU" z cvid. šlev. 25191. Pred trgovino Betke Lešnikove na Glavnem trgu je. bil najden precej velik kovčeg. Vso predmete dobe lastniki na policiji. m Drag objem. F. K. je imel včeraj veliko smolo. V neki predmestni gostilni se. je seznanil z mlajšo lahkoživim, ki mil je med objemom ukradla iz žepa 800 din. Vsak naročo k „Večernika", ki nima poravnane na ročnine vsaj do 14 dni pred dnevom smrtne nezgode n imM Žan m vcsts v ZivSjenjsId podvig enega najbogatejših Angležev Kako *e skiomni W.L.am švSerris posta, ug eden ’ajprej je popravljal, gradil in izposojal bicikle. Pozneje je. kupil primitiven avtomobil in ga za denar posojal. Večkrat ga je izposodil nekemu ootordskemu šlndenlu, ki mu je pozneje dal nekaj denarja, da ji* razširil podjetje. Kasneje je začel trgovati z motocikli. ■Po desetletnem delu, ko je šlo skozi nje-gšove roke že na stotine avtomobilskih motorjev, je napravil načrte za avtomobil, ki naj bi bil vsakomur dostopen. Medlem je prihranil okoli pol milijona din. V nadaljnjih desetih letih dela je lo vsoto podvojil. S tem denarjem je 1912 ustanovil avtomobilsko tovarno in izdelal prvo leto 500 avtomobilov. Lord Nuffield začeti znova. Takrat je izdelal 337 avtov, leta 192.1 3.000, ’ leta 1925 že .48.712 avtov. Po vojni je prišla angleška industrija v težko krizo. Svetovali so 11111, naj zmanjša produkcijo. O11 je pa raje izdeloval poceni avtomobile za 25.000 din Vsi so mu prerokovali, da bo propadel. Nuffield je uspel. Šliri leta kasneje 11111 je ameriška konkurenca ponujala dve in tričelrl milijarde za njegova podjetja. Ponudbo je odklonil. Američani so hoteli s tem uničiti angleško avtomobilsko konkurenco. Nekaj mesecev pozneje se je Nuttieldu celo posrečilo kupiti neko ameriško tovarno avtomobilov v Angliji. Lela 1929 je poslal baron, 1934 za zasluge za angleško industrijo lord. Danes je eden izmed najbolj bogatih Angležev. Dve l"li po prvih uspehih je zaslužil 188,000.000 din, za katere je kupil nove stroje. Naslednje lelo je že pospravil 250,0tX).0(X) din dobička. Tudi tokrat je dal ves denar za nove stroje. Nadaljnji čisti dobiček je drugače zelo skromen mož daroval v javne svrlie. Tako je do danes razdelil večinoma bolnišnicam okoli tri in četrL milijarde dinarjev. Tak je bil uspeh človeka, ki v začetku svoje kariere še funta ni imel v roki. Pred kratkim je kupil 1.500.000 cigaret' za angleške vojake na fronti. MODERNA MLADINA Pred semestraluo konferenco na breslavski gimnaziji so prišli dijaki na svojevrstno idejo. Da bi izvedeli, kaj se bo govorilo na seji o njihovih uspehih, so skrivaj postavili v peč mikrofon in ga po žici skozi dimnik zvezali s svojim skrivališčem. Golo naključje je hotelo, da se jim je stvar ponesrečila. Pred konferenco je namreč sluga zakuril v peč in odkril mikrofon. Sledila je stroga preiskava, krivci so bili najboljši učenci fizike. Kaznovali so jih razmeroma milo z ozirom na iznajdljivost in znanje, ki so ga v svojem priljubljenem predmetu pokazali. N@w Yorks velemesto brez otrok I 9 Vsako četrtletje izidejo v New Yorku statistike o življenju v njem, ki jih prebivalci zelo pazljivo zasledujejo. To pot so se mestni očetje razburjali, kajti število prirastka otrok je spet padlo. Lani je znašal odstotek rojstva le 13.5 na 1000 ljudi. Število je mnogo manjše od onega v ostalih delih USA, pa tudi za New York je minimalno, ker je še 1900 izkazalo velemesto 35.7% rojstev na 1000 meščanov. Ce bo šel sedanji razvoj nadalje svojo pot, bo Nevv York 1961 ostal brez rojstev. Zdaj so dvignili akcijo, da se rojstva pomnože. Napredek v gradnji bombnikov Angleži so imeli med svetovno vojno najbolj razvito letalstvo. Posebno nevarno orožje je bilo lovsko letalo, imenovano »S. E. 5 A.«, ki je nosilo tud: majhne bombe. Tedaj še niso poznali posebnih aparatov za spuščanje bomb, s katerimi so opremljena vsa moderna vojna letala. Letalec je bombo vrgel kar skozi okno. Zato je bila točnost bombar- diranja zelo majhna. Ta letala se od modernih bombnikov razlikujejo prav tako, kakor prva lokomotiva od najnoveiših. Vendar so za lokomotivo potrebovali 80 let, da so jo izpopolnili ,za letalo pa komaj 20 let. Staro letalo je bito enosedežno z motorjem 200 ks, dočim ima moderno letalo 2 motorja s skupno močjo 2.000 ks. Cudo moderne barvne fotografije Znani specialist Benser od — Če bi le vedel, kaj si moja žena želi za rojstni dan! — No, vprašaj jo vendar! — Ne, toliko pa ne morem tvegati... .ciea \Verke iz NVetzlarja bo jutri, 4. I. 111.. ob 20.30 predaval v dvorani mariborske Zadružne gospodarske banke o zanimivem napredku na področju barvne fotografije z Lei ca aparati. Predavatelj se je vrnil iz Romunije, kjer je bil posebno v Bukarešti deležen navdušenega priznanja. V Zagrebu je prikazal blizu 100 zelo posrcčeuil\ sniinkov edinstvene plastike iu lepotne bar- Go!a plesalka — razkrinkana špijonka Nedavno so agenti franeoiskega proti-špvjonskega oddelka blizu Maginotove li-n*ijč aretirali krasotico Gey Orlovo. Miada tn koketna dama je se lani zabavala v newyorških kabaretih kot plesalka številne denarne mogotce in jim razkazovala svoje telesne čare. Njena slava v New Yorku pa ni dolgo trajala. Policija lo je prijela skupno z njenim prijateljem, 7.I0-g las n im gangsrterjem Luciannom Luccijem ter ju izgnala iz Amerike, i.epn p.avolaska in njen nevarni oboževalec sta se naselila v Nemčiji, kjer sta se vzela. Nato sta Ho-pila v službo nemške vojske kot špijona. Dobila sta nelahko nalogo: špijonirati v Maginotovi liniji. Tudi tam s-e je plesalka spet hotela posluževati svojih telesnih čarov, kar pa ji ni uspelo. Vojaki so opozorili na Venero protišpijonske agente, ki so Orlovo in Luccija prijeli in izročili vojnemu sodišču. Nenadejano srečanje v taborišču V nekem francoskem taborišču vojnih ujetnikov je prišlo nedavno do zanimivega srečanja. Neki ameriški novinar, ki je obiskal taborišče nemških vojnih ujetnikov, je postal nenadoma pozoren r.a nemškega letalca. — Midva sva se pa že nekje videla, kaj ne? ga je nagovoril. Ali ni bilo to v Grand hotelu v Saragosi?« Nemški letalec je odgovoril: — Bo že res, služil senl v Španiji v legiji Condor in se boril za generala Franca. Nemški letalec je bil sestreljen na svojem prvem poletu izza Maginotove črte. Ameriški novinar je pri slovesu izrazil sožalje, da je bil ves trening v Španiji zaman. Tragedija ugrablfene romunske lepotice Med zadnjo racijo v Bukarešti so spravili za zapahe tudi neko siroto brez noge. Margareta Domokos je izgubila nogo v nesreči 1932, ko je padla v mlatilnico. Prej je bila krasno dekle, vselej pripravljena peti na vaških svečanostih s svojim srebrnim glasom. Njena nesreča je zadela vse in gospodar ji je odstopil majhno kočico ter stalen mesečni dohodek, Nekega dne, ko se je sončila pred bajto. so jo ugrabili cigani. Mesece je stra- dala, cigani so jo oblekli v cape in vlačili po mestih, kjer je morala zanje prosjačiti. V šestih mesecih je reva nabera-čila poldrug milijon lejev, vse so ji pobrali cigani. Nedavno jo je neki cigan prodal rojaku za precejšnjo vsoto. Novi gospodar, surov mož je še vedno lepo žensko odvedel na sejem v Bukarešto. Tu je stvar prišla na dan. Domokos se bo po šestih letih vrnila na farmo, izkoriščevalce so pa zaprli. monije barv. Amaterji, ki so razvajeni v svojem okusu, bodo uživali pri predvajanju slik. Benser je prepotoval Evropo vzdolž in počez ter ujel v svoj aparat lepote, ki so v vsakem kraju značilne, svojevrstne. —-Barvni vtiski so j>o zemljepisni legi krajev različni. Tako so barve ob afriški obali svetle in živahne, sence, v italijanskih mestih so že polne kontrastov, posebno še, če jih primerjamo z mehkimi pastelnimi Ijarvanii visokega severa, v deželah polnočnega sonca. Kdor ima okus za lepo, živahno fotografijo, si mora ogledati napredek v barvnem slikanju po priznanih aparatih svetovne tvrdke. Preskrba u ©trnkov Nekaj angleških letaicev, ki so morali zasilno pristati ali pa ki so bili sestreljeni, je v nemškem vojnem ujetništvu. Njihovi sorodniki jim preko Rdečega križa pošiljajo tedensko 5 kg živil. Enkrat na tri mesece pa jim svoici lahko pošljejo še poseben paket, v katerem so obleke, tobak, cigarete, krtače, milo, gobe in svinčniki. Blaga v tubah ali aluminijastih škatlah cenzura ne dovoli pošiljati. Rdeči križ pa pošlje sam, takoj ko izve za ime in naslov ujetnika paket z obleko. Rdeči križ tudi posreduje, da dobe ujetniki pisma od svojcev. Glavni urad Rde-čega križa za begunce je v Ženevi. 62% Angležev stalno čita knjige, dočim se ostalih 38% za literaturo ne zanima, je ugotovil Britski institut za javno mnenje na nedavni anketi. Milijon dolarjev zahteva manažer Ja-cobs za nastop zamorca Joe Luisa proti Argentincu v Buenos Airesu. Zvočnike za lažje razumevanje pridig* cerkvenih obredov in za enakomerno porazdelitev zvokov orgel bodo uvedli zdaj tudi po cerkvah. Habsburžani se ženijo v Ameriki. Sko-ro se bo tam poročil nadvojvoda Feliks Habsburški, tretji sin Karla Zadnjega, z grofico Szechenyi, hčerko bivšega avstrijskega poslanika v Washingtonu. Pravijo, da bosta Oton Habsburški in Roosevelt za priči. Pošta, ki jo pošiljajo Angleži iz Šanghaja in drugih krajev na Kitajskem, gre še vedno preko Sibirije. Nemci jo preberejo, na to pa oddajo Belgijcem. Okoli 2.000 bivših poljskih častnikov* ki so se zatekli v Lvov ali pa v druge kraje Ukrajine, so Sovjeti deportirali v Sibirijo. Kraljico pomorcev bodo volili v angleški mornarici. 25.000 mornarjev bo dobilo obrazce s fotografijami 80 lepotic, izmed katerih bodo izbrali mornarji najlepše štiri črnke in blondinke. Na binkošti bodo izmed teh izbrali kraljico morja. 100.000 sužnjev je delalo slovito Keopsovo piramido v Egiptu celih 20 let. Z današnjimi tehničnimi sredstvi bi isto delo opravilo 500 delavcev v devetih mesecih. 377 nebotičnikov z nad 24 nadstropji je v USA. Samo v New Yorku jih je 188. Ženskega admirala so imeli Angleži. Je to bila nedavno umrla Mrs. Forster Welsh. L. 1928 je postala župan Southamptona. In ker je vsakokratni načelnik mesta imel po tradiciji admiralski naslov, je bila Forsterjeva tudi admiral. Šele zdaj pokopavajo žrtve potresa v Erzidžanu v Turčiji. Ko je odnehal mraz, so potegnili izpod razvalin več tisoč trupel. Iz zdravstvenih razlogov nepoklicani ne smejo v mesto. Razširjenost malarije v bratski Bolgariji VEPHO HOPt JI£rE HA A ha MAJTA^rTtA lo-loV. >0 -■ hi mo asu /ir TOT A TA ~A HAAA*rT’A •***”’ •-*»?. to-iov. *o-4o*. MHcnin iopp Tudi Bolgariji ni malarija prizanesla. Posebno močno razsaja ta ob vsej desni obali Donave ter v širokem zaledju Varne ob (rnem morju. Zaledje luke Burgasa tja do turške meje ter vsa gornja dolina Marice imajo še vedno rekordna legla komarja Anophelesa, ki v ostalih prede-t lih, z izjemo južnozaliodnega kola države, iniso več razširjena. Bolgarija ima še pol- ne roke dela, preden bo s pospešeno regulacijo močvirij zatrla malarijo, narodu pa dala obširne ploskve rodovitne zemlje. Veliki uspehi so doseženi že z znanim postopkom, ko jemljejo ljudje v malarični sezoni po 100 miligrama kiuina na dan, ob obolenju pa o do 7 dni 1 do l.li gina dan. kamero po svetu Predavanje o fotografiji v naravnih barvah: Predavatelj: g. Walter Benser od tvornice E Wetzlar. Predavanje v Mariboru dne 4- IV 1940 ob 20.30 un zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vec kot 100 prekrasnih Leica posnetkov se bo projiciralo v naravnih barvah »Od servene obale Afrike do dežele polnočnega sonca" Edinstveni spomladanski, poletni, jesenski in zimski posnetki Marbpr Dvojni jjufolSej restavratorja Majcna Znani restavrator mariborske kolodvorske restavracije g. Alojz Majcen je nedavno slavil dvojni jubilej: jubilej dela in življenja. Pravkar je poteklo 20 let, odkar je prevzel vodstvo samostojne obrti. Njegovo prvo samostojno delo kot gostinski podjetnik je bilo posvečeno hotelu »Triglav« na Bledu, ki ga je vodil 6 let. Nato je 8 let deloval v kolodvorski restavraciji na Pragerskem, kjer ima še sedaj hotel. G. Majcen je potem prevzel mariborsko kolodvorsko restavracijo, ki jo vodi že 6 let v splošno zadovoljstvo. Poleg tega jubileja dela je obhajal gosp. Majcen nedavno tudi srebrno poroko s svojo gostoljubno soprogo gospo Amalijo. G. Majcen ima mnogo zaslug tudi v gospodarskem življenju Maribora. MARIBOR DOBIL NOV GASILSKI AVTO Tukajšnja tvrdka Pergler je pravkar izdelala karoserijo novega, najmoderne-jc opremljenega gasilskega avtomobila za Mariborsko gasilsko četo. Novi »Opel« avtomobil ima brizgalno in tank za vodo ter najmodernejše gasilske naprave. Za opremo tega avtomobila ima največ zaslug G. Romih, ki sj je zamisli opremo gasilskega avtomobila po najnovejšem nemškem vzorcu. VLOM V BAUMANOVO GOSTILNO NA ALEKSANDROVI CESTI Ponoči so še neizsledeni storilci vlomili z dvorišča v posebno sobo gostilne Bauman na Aleksandrovi cesti. Prebrskali so vse predale ter očividno iskali denar. Ker tega niso našli, so se zadovoljili z raznimi jestvinami in cigareti. Nato so vlomilci poskušali vlomiti v sosednjo Baumanovo trgovino z likerji, kar pa se jim ni posrečilo, ker jim je železna mreža preprečila namero. PROMETNA NESREČA PRED FRANČIŠKANSKO CERKVIJO Danes nekaj pred 11. uro se je zgodila pred frančiškansko cerkvijo prometna nesreča. Ko je hotela neka kmetica pasirati cesto, je privozila po Aleksandrovi kolesarka, ki je zavozila v kmetico, jo podrla in težko poškodovala. Ranjenko so prepeljali v bolnišnico. m Poroka. Na velikonočno nedeljo se je poročil v Ljubljani g. Vid Murko, sin trgovca in posestnika v Mariboru z gdč. Marijo Marko. m Razstava Zorana Mušiča in Karla Putriha v beli dvorani Uniona vzbuja vedno večje zanimanje mariborske javnosti. Razstavljena dela, tako slike kakor kipi, dokazujejo izreden talent obeh mladih umetnikov. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure. m Upokojen je Rožman Franc, žel. inšpektor in transp. kontrolor v Mariboru. m Pokojninsko zavarovanje trgovskih nameščencev se prične po uredbi, objavljeni v ,,Službenih novinah", 1. julija 1.1. in ne 1. maja. m Zveza akademsko izobraženih žen, podsckcija Maribor, ima redni sestanek vsak prvi četrtek v mesecu ob 20. v Aljaževi sobi pri „Orlu“. Vabljene vse akade-mičarke, članice in nečlanice. m V počastitev spomina pok. Berlota Filipa so darovali njegovi sorojaki društvu „Jadran-Nanos“ 100 ■ din. m Velik umetniški užitek bo mladinski koncert malih pevcev iz Rakeka, ki bodo nastopili v soboto, ti. t. in., zvečer v dvorani Sokolskega doma. m Zn mestnega orgaua se je izdajal neznani moški raznim strankam na Pobrežju ler zatrjeval, tla mora po nalogu mestnega elektriškega podjetja pregledati števce. Nekatere stranke je pri tem ogoljufal za manjše zneske. m Ueeilacijski in koncertni večer gg. Milana Skrbinška in Slavka Lukmana bo v dvorani Ljudske univerze 10. I. m. ob 20. uri. m Tavčarjevo hišo in vrl v Kopališki ulici je kupil Pokojninski zavod iz Ljubljane za 1,500.000 din m Mariborski čevljarji so imeli le dni občni zbor, ki ga je vodil podpredsednik g. Grašič. Združenje šteje 215 članov ler je med najmočnejšimi v Mariboru. Za predsednika je bil izvoljen Josip liogša, za podpredsednika Ivan Grašič iz Peker, za blagajnika pa Štefan Godec iz Maribora. m Okrajno učiteljsko društvo Maribor levi breg zboruje v soboto, (1. 1. m., ob pol 10. v ljudski šoli v Krčevini. Razen važnih stanovskih zadev je na dnevnem redu anketna razprava o vprašanju „Za in proti kmetijskemu pouku kol posebne- II - mu predmetu ljudske šole". To vprašanje postaja od dne do dne bolj pereče in načenjajo ga že razne bolj in manj v to poklicane ustanove. Razpravo bo vodil društveni predsednik g. Vauda Mirko ob sodelovanju vsega članstva. m Prijava psov in plačilo davka. V času od 1. do 30. aprila je treba pri mestni finančni upravi proti odškodnini 25 par. mesece starega psa, in sicer pismeno na predpisani tiskovini, ki se dobi pri mestni finančni upravi proti odškodnini 25 para. Obenem s prijavo mora lastnik nabaviti pasjo znamko proti odškodnini 2.50 din in plačati pasji davek, ki znaša 150 din, za pse čuvaje, ki so stalno na verigi ali ki se nahajajo v ograjenem prostoru, pa 10 din. Po i. maju bo konjač pse brez veljavne znamke polovil in po 48 urah, ako se taksa ne plača, pokončal. Kdor svojega psa ile prijavi ali ga nepravilno prijavi, se kaznuje v denarju do 900 din ali z zaporom do 30 dni. OBČUTITE TUDI VI ŽIVČNO VOJNO? ŽVEČITE CIK-GUMI IN ZMAGALI BOSTE! Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34, telefon 38-36. m Štorklja na ulici. V Gosposvetski ulici so včeraj popadli delavko Marijo Ceh-nerjevo porodni krči. Reševalci so maler prepeljali v porodnišnico. m Mejnik jo nekdo prestavil upokojenemu kaznilniškemu pazniku Francu Guliču v Pregljevi ulici, kjer ima parcelo. stinskih podjetij v Mariboru, ki je bil v Kazini, je pokazal, da so tudi za gostinske obrate prišli slabi časi. Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano, kar dokazuje, da se gostinski podjetniki zavedajo, da je v slabih časih skupnost zelo potrebna. Dolgoletni zaslužni predsednik g. K1 e š i č je uvodoma pozdravil zastopnika mestne občine obrtnega referenta dr. S e n k o v i č a, zastopnika Tujskopromctne zveze in uprave Mariborskega tedna ravnatelja L o o s a, zastopnika Zveze gostilničarskih združenj in zbornice za TOI g. Sere ca, zastopnika mestnega turističnega odbora gosp. Z o r z u t a in zastopnika Turing kluba dr. D a n e v a. Nato je izčrpno poročal o stanju našega gostinstva, ki so ga znane mednarodne razmere hudo prizadele. — Brez tujskega prometa tudi ni uspeha v gostinstvu. Predsednik je nato obravnaval razne probleme gostinskih podjetnikov, kakor trošarinsko vprašanje, vprašanje registrov, vprašanje avtorskih tati-tijem, točilne takse, strokovnega 'šolstva, vprašanje plač nameščencev v gostinskih obratih in vprašanje novih cenikov. — Uredba registrov naj se ublaži. Avtorske tantijeme je treba na vsak način regulirati, da bodo sorazmerne z danimi možnostmi. Točilno takso je treba odpraviti ali vsaj znižati na polovico. Lepo napreduje gostilničarska šola v Mariboru, ki se je temeljito reorganizirala. Ker so se m Smuči jc nekdo ukradel pekovskemu pomočniku Josipu šavoriču. m Živo tihotapsko blagu so odkrili orožniki v nekem hlevu pri Sv. Križu nad Mariborom. Tihotapci ljudi so hoteli ponoči spraviti čez mejo 'i moške pa so jim orožniki namero preprečili. m Slinavka in parkljevka prenehala. Ker se ni pojavil od 26. februarja noben nov slučaj slinavke in parkljevke v mestu Mariboru, se z današnjim dnem ukinejo odredbe razglasa z dne 27. II., razen točke 9, da sp morajo živali v mestni klavnici takoj sproti poklali. m. Za tezensko pošto so pričeli ponovno akcijo. Prebivalstvo upa, da bodo odločujoči ugodili upravičeni zahtevi. m. Žensko kolo je nekdo ukradel delavki Filomeni Jarčičevi iz veže v Stolni, -ulici J. Ukradeno kolo jc znamke ,,Bran-denburg:‘ z ev. št. 13696. m. Napadeni odgriznil prst napadalcu. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 24-letnega hlapca Tomaža Sekonjo iz Hoč, ki ga jc včeraj v Sv. Lenartu v Slov. goricah napadel s sesalko za kolo neki moški. Sekonja jc pri napadu odgraznil napadalcu prst, nato pa jc padel v nezavest. * Letošnji IX. Mariborski teden se bo vršil v času od 3. do 11. avgusta 1940. Posvetovalni sestanek vseh gospodarskih in kulturnih činiteljev mariborskega okrožja v svrho dogovora glede razstave , in sporeda Mariborskega tedna se bo 'vršil vse potrebščine v gostinskem obratovanju podražile za 30%, bodo podjetniki primorani dvigniti cene kljub temu, da nimajo občinstva, ki bi preneslo to zvišanje. Govornik je omenil katastrofalno podražitev mesa vseh vrst. Združenje bo letos priredilo na Mariborskem tednu sj>et veliko gostinsko razstavo, ki bo pokazala, da je mariborsko gostinstvo na viško in vodilno gostinstvo v Sloveniji. Predsednik je odločno nastopil proti izdajanju koncesij s strani Mariborskega tedna tujim izvenmarlborskim gostinskim podjetnikom. Koristi MT naj imajo domačini. Vprašanje plač nameščencev v gostinskih obratih je rešeno in je potrebna samo še banova odobritev. Tudi novi minimalni ceniki so že pripravljeni in jih bodo podjetniki pravočasno dobili. Sledilo je poročilo tajnika g. Jenka, ki je podrobno orisal delo združenja. Iz. njegovega poročila posnemamo, da je v Mariboru 151 gostinskih obratov, in sicer 5 hotelov, 15 restavracij, 2 gostišči, 14 gostiln s prenočiščem, 75 gostiln, 2 ljudski kuhinji, 13 kavam, 2 bara, 1 avtomatični bife, 1 brezalkoholni bife, 19 bifejev in 2 krčmi. Hoteli imajo 154 sob in 214 postelj, gostilne pa 98 sob in 187 postelj. Mariborski gostinski obrati zaposlujejo 4 poslovodje, 7 poslovodkinj, 25 blagajničark, 72 natakarjev, 97 natakaric, 2 kuharja, 47 kuharic, 1 slaščičarja, 4 hotelske vratarje, 16 sobaric, 7 ho- v četrtek, 4 aprila, ob 18, url v mestni posvetovalnici na Rotovškem trgu. Predstavniki posameznih gospodarskih in kulturnih ustanov bodo na tem sestanku stavili predloge, v katerem obsegu in s kakšnimi razstavami bodo letos sodelovali. * Maistrovi borci! Danes zvečer družabni sestanek v restavraciji Senica. Člani in prijatelji vabljeni! * »Staribor" ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 4. aprila, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. m Nočna lekarniška služba. Od 30. i m. do vključno 5. aprila: lekarna pri sv. Antonu, Frankopanbva 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 27-79. Kino * Grajski kino. »Madame Butterfly“ film poln lepega petja in medilozne glasbe, Maria Cebotari, Paul Kemp, Luci Englisch. * Esplanade-kino. „Njena prva ljubezen", film mladosti, pesmi in glasbe z nepozabno umetnico Dcanno Durbin. * Kino Union. Od danes »Ljubezen Tatjane Pelrovne" sijajna, duhovita satira in družabna komedija. Charles Bo ver in Claude t te Colbert Mariborsko gladaMia Sreda, 3. apr.: Zaprto. Četrtek, 4. apr., ob 20.: »Trideset aatanti ljubezni". Premiera. Petek, 5. apr., ob 20.: »Gejša". Gostovanje! mariborskega gledališča. Sobota, 6. aprila, ob 20.: »Neopravičena ura". Globoko znižane cene. Zadnjič. Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču. V Skrbinškovi režiji se pripravlja slovita drama amerikanskega dramatika 0‘ Neilla, »Ana Christie". Radio Sreda, 3. aprila Ljubljana: 18 Mladinska ura; 18.40 Delavska ura; 20 Prenos iz ljubljanske opere (v I. odmoru glasbeno predavanje, v II. poročila). — Beograd: 18.05 Koncert RO; 19.40 Vokalni koncert — Sofija: 19 Klavirski koncert; 20 Berliozova opera „Fau-stovo prekletstvo" — Bukarešta: 21.30 Klavirski koncert. — Radio Pariš: 19 Opera; 21.54 Vokalni koncert. — Lille: 22.45 Klavirski koncert. — Praga: 19 Wagnerjeva opera »Lohengrin". — Budimpešta: 20 Simfonični koncert; 22.10 Ciganski orkester. ODDAJA ZA JUŽNO IN SEVERNO AMERIKO Kratkovalovna radijska postaja oddaja dnevno vesti za Južno in Severno Ameriko. Oddaja za Južno Ameriko na valu YUF 19.69 m 15.240 kc 10 kW ob 01J55, za Severno Ameriko pia na valu TOG 19.09 m 15.210 kc 10 kW ob 03;00. Šah š. Znani mariborski šahist g. Mišura je imel v nedeljo v Mežici simultanko proti 18 nasprotnikom. Po triutnerrf boju je simultanka končala z rezultatom 14 dobljenih, 1 izgubljena in 3 remizirane partije, skupaj torej 15Vs proti 2Va za g. Mišuro. Partijo je dobil g. Pudgar, remiiirali pa so gg. Golob., Hric in Plovec (13 leten fant). telskih slug in 156 druge služinčadi, skupaj torej 452 uslužbencev. Vajencev je 33, 7 vajenk m 1 praktikant. Pregled blagajniškega poslovanja, ki je bilo zelo povoljno, je podal podpredsednik združenja in član nadzornega odbora g. Alojz Majcen. Nato je spregovoril v imenu mestne občine dr. S en kovic, ki je izrekel mariborskemu gostinstvu vse priznanje ter poudarjal potrebo renoviranja nekaterih gostinskih obratov. — Ravnatelj L00s je obljubil v imenu TPZ in Mariborskega tedna gostinstvu podporo pri skupnih naporih za poživljenje našega turizma in z njim tudi gostinstva. Gosp. Š e r e c je v imenu TOI in Zveze gostilničarskih združenj pozival k složnemu delu ter navedel nekaj kvarnih pojavov v gostinstvu Slovenije. Število krčem in točilnic zelo stalno narašča, pada pa število večjih obratov, kar je zelo nezdrav pojav. G. Zorzut je v imenu mestnega turističnega odbora poudarjal pomen novega krasnega prospekta Maribora, ki bo privabil v središče slovenskega gostinstva še več gostov kakor doslej. Računamo lahko samo na domače goste i? južnih krajev, ki ne morejo pozabiti domačnosti in gostoljubnosti Maribora. — Govoril je tudi častni predsednik Združenja g. V a 1 j a k. S kratkim resumejem je nato predsednik g. Klešič zaključil uspelo zborovanje. Maribor središče sSovenskega gostinstva Včerajšnji občni zbor Združenja gO' bilo na udeležbo pri smuku s Capina, ki bo 14. aprila. Tekmovalcem, ki bi sodelovali, se nudijo izjemno velike ugodnosti v voznini ter brezplačno bivanje v koci Nevea. Ker naša zveza ne more poslali lekmovalcev na svoje stroške v Italijo, je razposlala okrožnico podzvezam in klubom, da event. oni omogočijo svojim najboljšim jx) tovanje na to konkurenco. Ker je treba izposlovali za vse udeleženec 70 odst. popust na italijanskih železnicah v Rimu, se prijavni rok že jako zgodaj konča ter poziva zveza radi tega interesente), da zanesljivo sporoče imena lekmovalcev do četrtka, 4. aprila, zvečer radi izstavitve licence za start v inozemstvu. Leno OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama za boljšo osebo oddam. Koseskega Ul. 47. 1876-7 našem mmm ? ^ ■ - - mzmssaai Dam v najem TRGOVINO Kac M. v Jarenini št. 48 na zelo prometnem kraju. 1882-15 $IUZDO CfODJ Sgorž Hrvatska — Švica 4:0 (0:0) V cera j je v Zagrebu prvič olicielno nastopila hrvatska nogometna reprezentanca v tekmi proti Švici ter dosegla sijajen, nepričakovan usoeh. Za tekmo je vladal silen interes, ?oralo se je preko 10.000 gledalcev. Prvi polčas je dal prilično mlačno igro z obeh strani, ostal je brez zgo-ditku. V drugem delu pa se je povzpela hrvatska reprezentanca do sijajne forme ter dosegla po Cimermančiču (2), Matekalu in Lešniku štiri gole. Švicarska enajstorica sicer ni nastopila v svojem najmočnejšem sestavu, ker jo Minelli poškodovan ter so poleg njega bili izmenjani še trije igralci, vendar to ne zmanjšuje uspeha hrval-skega nogometa. Pod vodstvom italijanskega sodnika Scarpija je potekla tekma jako fair. ŠIVILJA za trgovino se sprejme takoj. Pismene ponudbe na ogl. oddelku »Večernika« pod »Šivilja«. 1896-9 ELEKTROMONTER z daljšo prakso se sprejme v službo pri mestnem električ nem podjetju v Mariboru. Interesenti na vložijo prošnje do 8. aprila 1940. 1898-9 STAREJO POSTREŽNICO sprejmem. Ponudbe pod »Vestna« na ogl. odd. »Večernika«. 1902-9 I I I ll'W*Nd- ,, •'SVIKttZBi ati!ih S.PiTiLfi MARIBOR* GPADSKi iUG 7 Kapital Ža vse izolacije proti vodi le . HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana- Gledališka ulica 12 s SK Lendava je v prijateljski tekmi premagal SK Gradjanski iz Čakovca z rezultatom 4:3 (2:1). Sodnik g. Dolgoš. s Atletska sekcija SK Celja bo priredila v nedeljo, 7. aprila, otvoritveni cross-country. Tek se bo pričel ob 14.30 na Glaziji. | BETO N GOSPODIČNA išče za sebe in za eno leto staro punčko stanovanje kot sostanovalka, najraje k pen-zionistu. Naslov pustiti ogl. odd. »Večernika«. 1879-8 Zgubll^no ■■HE&v..-č' i.WB» PES VOLČJAK je pobegnil v noči od nedelje na ponedeljek. Sliši na ime »Taco«. Pošten najditelj se na proša, da ga odda proti nagradi v trafiki Zrinjskega trg 1873-11 Lokal__________ za vlago nepropustni in zid osuševajoči notranji in zunanji omet le ITALIJANSKO POVABILO SMUČARJEM Gruppo Seiatori Monte Tricorno iz Trsta je poslala naši Zimsko športni zvezi va- SDomnfti se CM© izolator! OKASA MALI OGLASI tablete Pri spolni slabosti iahko ooskusite Zahtevajte navodila in cene pri »B E T O N 1 T« kemični izdelki za gradbeno industrijo v Mariboru Vojašniški trg št. 2 CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stas« vsaka beseda SO par oalmanlSa pristojbina ta te oglase le din S.— Dražbe oreklici dopisovanja In tenltovanjskl oglasi din 1.— do besedi. Nalmanlši znesek za te oglase le din 10.—. Debela tiskane besede se računajo dvolno Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačnle tako) pri naročilu, oziroma ga le vooslatl v plsmn tkupal z naročilom ali pa oo noitnl položnici na čekovni račun It. 11.409. Za vse nismene odgovore glede malih oglasov se mora orlložitl znamka za a din _________ OKASA tablete za moške 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. i>. 5846 36 STANOVANJE 3 sobe. kuhinja z balkonom in pritiklin, se odda 15. aprila ali 1. maja, Koroščeva 5. ______________________1888-5 Lepo ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in shrambo se odda s 1. majem. Vprašati Wilsono va 11._______________1893-5 STANOVANJE dvosobno, se odda s 1. majem. Krčevina. Aleksandrova c. 14. ______________ 1897-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Praptotnikova 17. _ 1900-5 SOBO IN KUHINJO popolnoma renovirano. na des nem bregu Drave, se odda. Vprašati pri M. Ilger. Gosposka 15._______________1904-5 Odda se STANOVANJE 2 sobi, 1 kabinet od 15. aprila Tomšičev drevored. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 1872-5 ENODRUŽINSKA HIŠO z vrtom in njivo. Sp. Radvanje št. 52 poceni naprodaj. — Vpraša se na Ptujski cesti pri mizarju Vivod Stanko. ______________________1894-2 Prodam LEPO HIŠO tri sobe, lep vrt, precej zemlji šča, tik Maribora. Vprašati Stane Vivod, Tezno, Ptujska cesta 119. 1860-2 Lepo opremljena PISARNA se odda. Aleksandrova 19-4 Repič. 1835-14 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo naiceneie pri Š. Ketiš-u, Stolna 1. 11406-1 PREMOG za domačo in centralno kurjavo ter mdustriio nudi premogovnik Ključarovci pri Ormožu._______________ 934-1 semInski OVES jarj ječmen, beli krompir za seme. deteijna in travna semena. škropilna sredstva, umema gnojila in apneni prah je dobiti pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12, telefon 20-83. OPREMLJENO SOBO oddam gospodični. Dajem temeljit pouk na citre. Prodam otroški športni voziček. Ma-ribor. Raičeva 13-1. 1890-1 CENJENE DAME! Vaše lase obvarujete samo z dobrim »Elfa« preparatom, kjer ostane barva nespremenjena, sigurna in trajna. Salon Knez, kneza Koclia ul. 24 (bivša Tattenbachova). Mari bor___________________1877-1 Dam eno leto staro PUNČKO v oskrbo dobri družini. Naslov pustiti ogl. odd. »Večer-nika«.________________1878-1 OPOZARJAM vsakogar, ki bo o moji osebi govoril neresnične vesti, da bom proti njemu sodnijsko po stopal. Kranjc Ivan, Kettejeva ul. 1. Pobrežje. 1885-1 briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup Velika sončna SOBA s separiranim vhodom se takoj odda dvema solidnima gospodičnama. Krekova 14, pritličje, desno. 1899-7 MEBLIRANA SOBA se odda dvema gospodoma s celo oskrbo v Melju. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1903-7 Continental i - Vgfrl n Maribor, Gosposka ulica 15 Kupim STISKALNICO ZA SENO dobro ohranjeno. Cenj. ponudbe na naslov Ant. Podpečan. Ljubno, Savinjska dolina._________________1905-3 Kupim OTROŠKO POSTELJICO dobro ohranjeno. Svečarna. Koroška 8. 1886-3 Prodam Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ znamke »Singer«. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1889-4 OTROŠKI VOZIČEK globok, zelo dobro ohranjen, prodam. Kejžarjeva ul. 10-1, desno. 1892-4 Prodam SODAVIčARSKI INVENTAR stroj, steki, zaboje, valj za kisik, umivalni aparat za steklenice. Cenj. ponudbe na naslov: Ant. Podpečan, Ljubno, Savinjska dolina. 1906-4 Stanovanle MANSARDNO SOBO prazno, s pomožnim prostorom oddam. Dalmatinska 24. 1881-7 Odda se SOBA Vetrinjska 22. 1883-7 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana, Prešernova ul. 44 BOGOMIR DIVJAK Ulica knsza Koclja 4 moško perilo po meri, ceneno in najboljše kakovosti maribor — gosposka 24 Kompletno DVOSOBNO STANOVANJE oddam 1. maja. Vprašajte dru štvo hišnih posestnikov. ______________________1874-5 SOBO IN KUHINJO z zelenjadnim vrtom oddam. Dalmatinska 24. 1880-5 Krasno 1- in 3-sobno STANOVANJE in moderni lokali se takoj oddajo pri postajališču Tezno, Ptujska 33. 1884-5 v moderni izdelavi prejmete pri SONČNO SOBO in kuhinjo oddam stranki brez otrok. Studenci, Radvanjska c. 50. D16-5 STAVBENE PARCELE naprodaj. Vprašati v gradbeni pisarni Peklar, Tomšičva ulica. 1856-2 Maribor, Gosposka ul. 18 — Martinz Tujskoprometna zveza »PUTNIK« v Mariboru, glavna kolektura državne razredne loterije da preizkusite svojo srečo in nabavite srečko 40. kola državne razredne loterije. V tem kolu bodo izžrebani dobitki v skupnem znesku din 65,000.000______. Žrebanje 1. razreda 12. aprila 1940. Cene srečk: cela din 200.— polovična din 100.— * četrtinska din 50.— Točna, hitra in diskretna postrežba! Naročite čimpreje srečko v »GRADU SREČE«, »P U T N I K«, Maribor, Trg svobode - grad. Telefon 21-22, 21-29.