Poštnina plačana v gotovini Cena Din V- Stev. 57. V Ljubljani, petek 10. marca 1939. Leto IV Pnra slovaška avtonomna vlada - odstavljena | „J5“ Predsednik republike dr. Hacha ie ponoči odstavil štiri slovaške ministre, ker se niso dosti odločno upirali pretirani propagandi Praga, 10. marca o, Predsednik republike dr. Hacha je ponoči podpisal odlok, s katerim ie prva slovaška avtonomna vlada odstavljena. Podov so bili razrešeni predsednik slovaške vlade dr. Tiso, ministri Durčanski, Vančur in Pronocki. Z drugim odlokom je predsednik republike imenoval za novega predsednika Slovaške vlade dosedanjega podpredsednika zbornice ter prosvetnega ministra Sivaka ter mu začasno izročil tudi posle ostalih ministrstev, razen finančnega. Finančni minister je ostal še naprej inž. Teplansky. Te spremembe niso v ničemer prizadele osrednje vlade, v kateri je minister za Slovaško še nadalje ostal Nova fašistovska zbornica imenovana Rim, 10. marca. o. Vsi današnji italijanski listi prinašajo na prvem mestu članek o novi faustovski korporacijski zbornici, ki je bila imenovana včeraj. Nova korporacijska zbornica se sestane dne 23. marca. Skupščina bo štela 648 predstavnikov. Svetnike korporativne skupščine imenuje^ minister za korporacije z list, ki mu jih predložijo po-edine korporacije. Predsednik in podpredsednik korporativne skupščine bosta imenovana s kraljevim ukazom. V novi fašistični korporativni skupsčim bodo vsi ministri, državni podtajniki, predsedniki devet novih stanovskih zvez, predsedniki in podpredsedniki 22 korporacij ter člani velikega fašističnega sveta. Prvi na listi svetnikov je tajnik fašistične stranke minister Starace^ Njemu sledijo člani vodstva stranke ter 97 inšpektorjev fašistične stranke. Med svetniki se nahajajo tudi trije predstavniki inozemskih fašističnih organizacij ter predstavniki vojnih invalidov ter bivših bojevnikov. Povečanje delavskih plat v Italiji fiim, 10. marca. m. Na včerajšnji seji osrednjega korporativnega kabineta je minister za korporacije podal poročilo o povečanju delavskih plač. Povečanje plač bo deležnih od 23. marca dalje sedem milijonov delavcev. Plače so povečane poljedelskim delavcem za 8%, industrijskim za 10%, trgovskim za 6%, delavcem v bančnih strokah in pri zavarovalnih pa od 6 do 7%. Daruj za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani I Sv. oče Pii XII. bo v kratkem sklical vesoljni cerkveni zbor? London, 0. marca. >DaiIy Mailc poroča iz Vatikana, da namerava sv. oče Pij XII. v kratkem sklicati v Rim vesoljni cerkveni zbor, ki naj bi proučil vsa duhovna in druga vprašanja, katera danes zanimajo in zadevajo Cerkev in ves katoliški svet. Sklicanje takega cerkvenega zbora je potrebno tudi po mnenju večine kardinalov, ki so to željo izrazili ob volitvah novega papeža. Po poročilu angleškega lista bi se vesoljnega cerkvenega zbora udeležili vsi kardinali, vsi škofje ter 13.000 duhovnikov-pre-latov in cerkvenih učenjakov z'vsega sveta. Seje cerkvenega zbora bi bile v baziliki sv. Petra Zadnji katoliški cerkveni zbor je bil leta 1870., na katerem je velik del razprav veljal razglasitvi o papeževi nezmotljivosti. Vatikan, 9. marca. o. Prefekt apostolskih ceremonij je včeraj izdal navodila za nedeljsko kronanje sv. očeta. Navodila določajo, da bodo kardinali, škofje, prelati in drugi cerkveni dostojanstveniki, ki se bodo slovesnosti udeležili, nosili slavnostno obleko kljub postnemu času. Kardinali se bodo za kronanje zbrali v dvorani Paramentov, kjer bodo čakali papeža. Škofje asistentje bodo zbrani v tako imenovanem Museo Lapidario, drugi škofje pa v Pavlinski ter Sikstinski kapeli. Zatem se bo zvrstil sprevod, ki bo spremljal papeža v vežo Petrove bazilike, kjer bo sv. oče sprejel zaobljubo vatikanskega kapitlja in duhovščine. Ko bo sv. oče prišel v Cerkev, se bo najprej poklonil pred Najsvetejšim v kapeli Sv. Trojice, nato pa bo odšel v Gregorijansko kapelo, kjer bo postavljen zanj prestol. Tam mu bodo prišli kardinali poljubit roko, škofje pa nogo. Za tem bo dal slovesni blagoslov. Iz Gregorijanske kapele bodo papeža na nosilnici nesli do oltarja, kjer bo imel mašo. Po maši bodo sv. očeta nesli v ložo na pročelju bazilike sv. Petra, od koder je takoj po izvolitvi podelil svoj prvi blagoslov. Tam bo sv. oče slovesno kronan. Kronanjskim obredom bo prisostvovalo 50.000 ljudi v baziliki, 300.000 pa na trgu Sv. Petra. Na koncu slovesnosti bo sv. oče podelil z balkona svoj apostolski blagoslov. Za vstopnice k tej slovesnosti je prosilo nad 300.000 ljudi, dobiti jih je pa moglo samo 50.000, ki so bile že vse oddane pred nekaj dnevi. dr. Sidor, ki je hkratu podpredsednik slovaške avtonomne vlade. Uradno poročilo o tem nenadnem odloku, ki utegne izzvati hude posledice za državo, pravi, da so ti sklepi bili potrebni zaradi delovanja nekaterih slovaških politikov. Ti so med slovaškimi množicami začeli baje z ^veliko agitacijo za razbitje češkoslovaške državne enotnosti. Bivša avtonomna slovaška vlada se je pregrešila s tem, da se tej agitaciji ni uprla, kakor so to pričakovali v Pragi. S slovaške strani poročajo, da je slovaška javnost ta nenadni ukrep predsednika republike sprejela z začudenjem, saj je vlada pod predsedstvom dr. Tisa še na eni svojih zad- njih sej slovesno izjavila, da so Slovaki po doseženi avtonomiji docela zadovoljni in hočejo živeti s Čehi v državni skupnosti. S tem je bivša vlada dovolj obsodila vsakogar, ki je morda zastopal drugačno stališče, kakor je to delal propagandni voditelj Hlinkove garde Mah. Zato se je treba bati, da bo ta ukrep vzbudil nevarno razburjenje zlasti med slovaško mladino, ki je vsa organizirana v Hlin-kovi gardi. Bratislava, 10. marca. AA. DNB.: Hlinkova garda je sklenila, da ustanovi letalski oddelek. Vaje pilotov Hlinkove garde 6e bodo začele v kratkem v Bratislavi in Pištjanu. Zunanji minister Cncar-Markovič govori o naši lunanjl politiki: Prijateljstvo s sosedi, sodelovanje z Anglijo in Francijo - vse za ohrenitev miru Belgrad, 10. marca. Zunanj‘i minister dr. Cincar Markovič je včeraj na proračunski razpravi skupščine govoril lepo in izčrpno o naši zunanji politik. V govoru je dejal med drugim: -Naša država je svoje političnozdravje dokazala ob lanskih septembrskih dogodkih, ki so njen mednarodni ugled še okrepili. Jugoslavija je bila med redkimi evropskimi državami, ki so te dogodke prebile brez vznemirjenja in brez izdatkov. Mir je bil in bo glavno geslo naše zunanje politike. Munchenski sporazum predstavlja uspeh združenega napora vodilnih evropskih državnikov, da bi se svet izognil vojni. V Miinchenu je zmagala ideja miru. Češkoslovaška, ki je bila pri tem najbolj prizadeta, si danes že ustvarja novo življenje, mi njen razvoj spremljamo z dobrimi željami in simpatijami. Jugoslavija bo splošnemu miru prispevala s tem, da bo odstranila vzroke za ©pore na_ naših mejah in v naši bližini. Temu namenu služi naše sodelovanje v Balkanski zvezi, v okviru katere Jugoslavija goji prijateljske odonšaje z Romunijo, Grčijo in Turčijo. To sodelovanje se bo nadaljevalo v bodoče prav tako uspešno. Dokaz za to je zadnji sestanek Balkanske zveze v Bukarešti. Sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, osnovano na paktu o večnem prijateljstvu, se lepo razvija kakor to zahtevajo bratska čustva in pa koristi obeh držav. Ena glavnih teženj sedanje vlade je, da ohrani in utrdi staro prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo, ki bo dobilo izpopolnitve v tesnejših gospodarskih in političnih zvezah. Prav tako močne prijateljske zveze vzdržuje Jugoslavija z Anglijo. Prijateljstvo z Anglijo je prišlo do izraza ob nedavnem obisku kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Londonu, ko sta bila gosta angleške kraljeve dvojice. Naša država s priznanjem spremlja vsa prizadevanja Anglije za sploš- no pomiritev sveta in ji želi pri tem popolnega USP6>Naša država je svoje politično zdravje do-njo je eno važnih načel v naši zunanji politiki. Naša država je z velikim priznanjem sprejela lepe besede nemškega kanclerja v zadnjem njegovem govoru. Iskreno prijateljstvo do te velike sosede, vedno živahnejši in tesnejši politični ter gospodarski odnošaji so poroštvo za še ugodnejše razmerje med nami in Nemčijo. Tudi z našo drugo veliko sosedo, z Italijo, živimo v popolnem prijateljstvu v 6mislu belgraj-skih dogovorov. To prijateljstvo nam narekujejo skupne koristi in želja po miru na Jadranu. Naše dabro razmerje z Italijo je dobilo poudarka v ob-isku predsednika italijanske vlade Musolinija na naše ozemlje lani v septembru in v zadnjem obisku zunanjega ministra Ciana pri nas. Novo razmerje med nami in med Italijo je velikega pomena za splošni mir v tem delu Evrope, mir na Jadranu bo cilj, ki mu bo naša država' tudi v bodoče posvečala vso pozornost, ker je prepričana, da bo iz dogovorov med Italijo in Jugoslavijo zraslo stalno in trdno prijateljstva med obema državama. Naše razmerje z Madžarsko se razvija v duhu dobre soseščine. Prisrčne zveze imamo s Poljsko in jih bomo še razvili in prav tako z drugimi državami Sprememba položaja v Španiji je od nas zahtevala nove odločitve. Zaradi neposrednih koristi in zaradi političnega položaja je naša vlada sklenila pravno priznati nacionalno Španijo, s katero bo vzdrževala prijateljske zveze in kateri želi, da bi 6e čimprej pomirila in okrepila. Naša bodoča zunanja politika bo v službi mladega kralja pod vodstvom kneza namestnika Pavla in naslonjena na našo hrabro vojsko, hodila po potih, ki so se izkazala kot najbolj koristna zanjo. Krvava zmeda v Madridu še traja Pariz, tl. marca. o. Po zadnjih poročilih iz Madrida zmeda tam še vedno traja in je prišlo včeraj do novih bojev med Miajevinii četami in med tistimi komunisti, ki se niso hoteli vdati. Boji povzročajo vedno večji strah med prebivalstvom, ki si želi samo, da bi čimprej prišla nacionalistična vojska in jih rešila tega pekla. Polkovnik Casado je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da je svet narodne obrambe zelo blagohotno ravnal s tistimi, ki ustvarjajo nered. Ker pa ni mogoče ohraniti več tako stališče do tistih, ki stalno izzivajo in ustvarjajo med madridskim prebivalstvom nered, bo svet narodne obrambe začel strogo postopati proti komunistom. V najkrajšem času bo v Madridu vzpostavljen red, ker je začel svet narodne obrambe delovati zelo odločno. Po ukazu sveta narodne obrambe so čete, ki so se priključile novi vladi krenile ponoči proti Canalejasu, kjer so močne čete komunistov. Ko- munistične čete so krenile iz El Prada, ki leži 25 km od Madrida, proti Madridu. Prispele so do predmestij brez vsakega odpora, ker so se vladne čete hotele izogniti prelivanju krvi. Vlada je dobila ojačenja iz okolice Alrnade de Csuna. Včeraj so komunistične patrole stalno krožile po Madridu. Po poročilih, ki so prispela davi v Pariz, je trajalo zatišje v Madridu v zvezi s poskusom polkovnika Ortega, da se sklene s komunisti premirje, samo kratek čas. Topovi in strojne puške so kmalu začele spet pokati sredi Madrida na trgu Cibele in na trgu Neodvisnosti, kjer se nahaja francosko poslaništvo. Po poslednjih vesteh imajo komunisti v oblasti zelo važne položaje. Brigada polkovnika Casada maršira proti Canelejasu, ki so ga zasedli komunisti. Nacionalistična letala pogosto letijo nad Madridom. Ob 23.30 je v glavni štab sveta narodne obrambe objavil, da se je vodstvo pokreta proti svetu narodne obrambe predalo četam sveta, ki so ob tej priliki ujele 1400 mož. Proračun notranjega ministrstva pred skupščino Belgrad, 9. marca. m. V poslanski zbornici se je včeraj nadaljevala podrobna razprava o proračunskih predlogih za zunanje, trgovinsko ministrstvo ter za ministrstvo za gozdove in rudnike. Razprava o • preračunu za trgovinsko ministrstvo je trajala do pol 12 zvečer. Od Slovencev so na njej govorili poslanci Golia, Bajlec in dr. Koce. Ob pol 12 je bil proračun za to ministrstvo sprejet ter je skupščina prešla na naslednjo točko dnevnega reda, na razpravo o proračunskem predlogu ministrstva za gozdove in rudnike. Daljše poročilo k temu je podal resorni minister Ljubomir Pantič, nato pa je bila daljša debata, v katero je poseglo več govornikov, od slovenskih poslancev gg. Gajšek in Mirko Bitenc. V jutranjih urah je bil sprejet tudi preračun ministrstva za gozdove in rudnike. Na današnji seji, ki se je začela ob 10, bo predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič ob razpravi o proračunskem predlogu za notranje ministrstvo podal obširno poročilo o vseh notranjih političnih vprašanjih. Poslanska zbornica bo, kakor se zdi, danes in jutri končala podrobno razpravo o proračunskih predlogih za posamezna ministrstva. Na jutrišnji seji bo preučila predložene dodatke k finančnemu zakonu ter bo nato narodna skupščina o tem razpravljala na seji v ponedeljek. Končno glasovanje bo v skupščini najbrže v ponedeljek, ali pa najkasneje v torek. Šahovski boi v Rigi Po petem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v letonskem kopališču Kemeriji pri Rigi, so igralci stali začasno takale: Stahlberg (Švedska) 4 in pol, Szabo (Madžarska) 4, Flohr (Češkoslovaška) 3 in pol, Book (Finska) 3 in pol, Mikenas (Litva) 3 (1), Mengoilis 3, Faigin 2 in pol (1), Dreibergs 2 in pol, Apšeniek (Letonska) 2, Bogoljubov (Nemčija) 1 in pol (1), Kahlens 1 in pol (1), Hasenfuss, Solmanis 1 in pol, Petrov, Ozols 1 in pol (1), in Bezručko pol točke. Beg rdečih španskih političnih in vojaških voditeljev dokazuje, da še vedno verujejo v svojo zmago in da so pripravljeni boriti se zanjo do konca, piše glasilo francoskih komunistov »Humanitec ob prihodu Necrina in nieeovib v Francijo... Nemško časopisje hudo napada angleškega vojnega ministra Hora Belisha zaradi bojevitega govora, ki ga je imel pred dvema dnevoma v londonski poslanski zbornici. Francoske oblasti v Tunisu 60 razorožile vseh 11 španskih bojnih ladij. Posadka bo morala v kratkem odločiti ali pojde v nacionalno Španijo ali pa koncentracijske tabore. Iz Cartagene je včeraj pobegnila rdeča podmornica »C-2« in priplula v Palmo na Majorci, kjer se je posadka stavila na razpolago nacionalnim oblastem. Po mesecu dni pogajanj sta Brazilija in Združene države sklenili pomemben politični in gospodarski sporazum, ki zagotavlja Braziliji vso podporo Združenih držav proti gospodarskemu ter političnemu pritisku Nemčije in Japonske. Pogajanja glede skupne obrambe se bodo začela te dni med avstralsko vlado in med vlado Nove Zelandije. Zastopstvo bivših nemških bojevnikov je odpotovalo v Pariz, kjer bodo v nedeljo velike spominske svečanosti na čast žrtvam iz svetovne vojne. Nemško odposlanstvo vodi vojvoda Ko-burški. tretji sin bivšega nemškega cesarja. Poljsko-češkoslovaška pogajanja za ureditev raznih važnih finančnih vprašanj ©o se začela danes v Varšavi. Holandska vlada bo v kratkem začela utrjevati mejo proti Nemčiji in pa nekatere obalne predele. Nameščenci 13 velikih hotelov v ameriški prestolnici VVnehingtonu so začeli stavkali, ker lastniki hotelov ne marajo priznati njihove strokovne organizacije. Španska nacionalna vlada je včeraj imela dolgo sejo, na kateri so razpravljali o začetku naskoka na Madrid. Denar kitajske narodne vlade je po japonskem sklepu odslej neveljaven in ga ne sme nihče več hraniti. Kdor se bo pregrešil proti teniu določilu, mu bodo zaplenili vso imovino. V Bukarešto je dopotovalo posebno nemško trgovsko odposlanstvo pod vodstvom ministrskega direktorja Wohltata. Namen Odposlanstva je, pridobiti Romunijo za to, da bi Nemčiji v zameno za stroje odstopila vse žito, koruzo in petrolej iz novih vrelcev in sicer za bodoča štiri leta. Dalje zahtevajo Nemci, da naj za vsa ta štiri leta določijo tudi uradni tečaj nemške marke z ozirom na romunski lej. Ameriški poslanik v rdeči Španiji je dopotoval v Newyork in bo poiočal predsedniku Rooseveltu o stanju v Španiji ter nrti svetoval, naj Amerika čimprej prizna nacionalno državo. Več tisoč Arabcev v Palestini se je ponudilo angleškim oblastem za vzdrževanje reda, če bi Judje začeli z atentati, kakor so zagrozili pred nekaj dnevi, ko se je zvedelo, da je pokopana misel o kaki judovski samostojni državi v Palestini. Danes se je v Versaillesu začela razprava proti roparskemu morilcu \Veidmannu, ki ima na vesti šest umorov. Za razpravo vlada po vsej Franciji ogromno zanimanje. Prva naloga francoskega poslanika v Burgosu, maršala Petaina bo, da se bo z nacionalnimi oblastmi sporazumel o vrnitvi španskega vojnega brodovja, ki je pred nekaj dnevi pobegnilo iz Cartagene v Bizerto. Dalje bo moral urediti vse potrebno glede vrnitve 30 trgovskih ladij, ki so jih rdeči odvlekli v razne francoske luke. . . 0 včerajšnjem govoru našega zunanjega ministra, Cincarja-Markoviča pred našo skupščino, danes pozorno piše londonski tisk in poudarja v njem odstavek, ki govori o Angliji in njenem prizadevanju za mir. Žena angleškega trgovinskega ministra Stanlepa je dopotovala v Belgrad in bo imela več kulturnih ter gospodarskih propagandnih preda-vanj. Iz Pariza so izgnali špansko komunistično poslanko Pasionario, ter pobeglega poveljnika mednarodnih brigad Listerja in sicer po nedavnem sklepu vlade, da ne 6iue v Parizu prebivati noben španski begunec. Vsi tujci, ki bi radi dobili francosko državljanstvo, naj najprej zadoste francoski vojaški dolžnosti, tako se glasi zahteva, ki so jo vladi izročili nekateri francoski poslanci. Vojaško vstajo so hoteli uprizoriti v Iraku nekateri častniki s polkovnikom Hikmatom Soli-manom na čelu. Vsi so bili postavljeni pred vojno sodišče. Šport v zadnji minuti Slovenca je premagal. Alu Hostaku se je v Seallleju postavil po robu Johnny Erjavec (njegovo ime je zapisano popolnoma dobesedno slovensko). Toda Alu Hostaku Erjavec ni bil kos. Hostak ga je premagal s k. o. Dve plavalki proti dvema plavalcema — v Parizu! V Parizu bodo imeli izredno senzacijo. V. plavalnem stadionu Edouard Pailleron se bo pomerila v plavanju na 400 m prosto slovita danska plavalka Raguhild Hveger s francoskim plavalcem Rolandom Pallardom, v plavanju na 400 m prsno pa danska plavalka Inge Sorensen s Francozom Jacquesom Cartonnetom. Nekaj podatkov: Raguhild * Hveger je študentka v Kopenhagenu. Rojena je bila leta 1920. Ima trideset svetovnih rekordov v prostem plavanju. Njen najboljši čas v plavanju na 400 m prosto je 5 min. 6 sek. V Superbagneres bi bil moral biti smuški tek na 50 km. Prireditelji pa so odredili progo za 33 km. Proti vsemu pričakovanju je postal francoski prvak za leto 1939. Jacomin, lei je za 33 km porabil 2 uri 23 minut in 75 sekund. Drugi je bil Gindre 2,26,20. Tretji Arnaud 2, 26, 47. Četrti Benoit-Lizon 2,32,11. V pariški šestdnevni kolesarski dirki vodita trenutno Ignat-Lapebie s 66 točkami. Na drugem mestu sta Wals-Pellj;naer s 63 točkami, na tretjem Gerard-Goujon. Zanimivo je, da je tokrat to šestdnevno kolesarsko dirko otvoril znani filmski igralec Harry Baur-’ Celje zahteva uvrstitev v I. druginjskf razred Z zborovanja Združen a trgovcev za mesto Celic Celje, 9. marca 1939. V dvorani Narodnega doma }e bila danes ob 7 zvečer redna skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje. Predsednik Združenja g'. Rudolf Ster-meeki je pa uvodnih pozdravih v uvodu nato poročal o gospodarskem položaju. Hmeljska trgovina se je slabo zaključila, ker 6e je letos pridelalo komaj 50% hmelja, cene pa so bile razmeroma nizke. V bližnjih krajih se je pojavila živinska bolezen, v krajih Bizeljsko, Sv. Peter, Podčetrtek, ki tudi težijo v Celje, pa je toča vse potolkla. Življenjske potrebščine so v cenah poskočile, uradniške plače so ostale na isti višini in so sploh najnižje izmed vseh držav, zaradi česar kupna moč vedno bolj pada. Tudi devize so poskočile kar za 20%, posledica tega je bila, da so 6e cene dvignile, posebno pri tekstilijah in kolonijalnemu blagu, ki se mora uvažati. Slabemu razvoju trgovine so bile v večji meri tudi krive napete politične razmere v sosednih državah. Zmanjšal se je izvoz v Nemčijo, izvoz v Italijo pa tudi ni nikakor napredoval, posebno pa je nazadoval izvoz v države z zdravo in visoko valuto, zaradi česar nam manjka deviz za nakup surovin. Preti nam velika nevarnost, da bodo morale nekatere tovarne delno ustaviti obrate, kar ba zopet slabo vplivalo na zaposlenost delavstva in tudi na domačo trgovino. Tukajšnji kmečki živelj je skoro povsem odvisen od ugodnih cen živine, sadja, hmelja in lesa, zato bi bilo treba doseči čim večje ugodnosti pri trgovskih pogodbah ?. Italijo, Nemčijo in državami z zdravo valuto. Nujno potrebno bi bilo, da se mesto Celje uvrsti v prvi draginjski razred, ker je Celje eno najdraž-jih mest v Jugoslaviji. Državne in samoupravne davščine so pri nas previsoke. Ve« ta denar 6e povečini steka ven iz Slovenije in se doma ne moremo povzpeti do višine, ki nam po davčni moči gre. Mi rabimo dobre ceste in pri teh delih bi mogli zaposliti naše brezposelno ljudstvo, ki sicer odhaja e trebuhom za kruhom v inozemstvo. Ceste s-o pa tudi potrebne za tujski promet, ki bi bil edini vir dohodkov v naši lepi Sloveniji. Že nekaj let se borjmo * ne-| znosnimi poštnimi razmerami v Celju, kier pri-I manjkuje osebja in so posebno telefonske razmere I tako žalostne, da bijejo v obraz vsej pravici. Pro-! sjačili smo v Belgradu, da se v Celju osnuje avto-I matska telefonska centrala. V6e prošnje in depu* | tacije pa so na žalost ostale še vedno brezuspešne, zato pa smo dobili za nameček staro telefonsko centralo iz Zemuna. Skrajni čas bi že bil, da bi država tudi nekaj storila za mesto Celje. Celih 20 let, kar imamo skupno državo Jugoslavijo, država ni niti za eno paro gradila v Celju, K regulaciji Savinje ni prispevala država za drugo, tretjo in četrto etapo ničesar, V Celju rabimo justično palačo. Potrebna nam je nova gimnazija, potrebno je novo poslopje za bojniško blagajno SUZORJ-a, k: že dolgo več ne zadošča sedanjim potrebam, a SUZOR ima gluha ušesa za vse to. Tajniško poročilo je podal g. Blažon. Združenje šteje 211 moških in 138 ženskih članov, Nanovo prijavljenih obratov je bilo 25, v obrtnem listu izbrisanih obratov pa 18, TBPD v Celju šteje že 892 članov torej za 97 več kot predlani. Število zavarovancev vedno bolj narašča. V preteklem letu je blagajna izdala 2.930 nakaznic zdravnikom ter 117 nakaznic za razne bolnišnice in Šlajmerjev do,m. Združenje je imelo v preteklem letu 168.631 dohodkov in 133.828 din izdatkov tako, da 06tane čistega 34.802.70 din. Čisto premoženje Združenja znaša 938.114.54 din. Nato je bil sprejet preračun za leto 1939. Predvideva 50.400 prejemkov in 30.100 izdatkov. Sprejeti 60 bili samostojni predlogi uprave: uprava se pooblašča, da sme tudi l. 1939. znižati članarino onim članom, ki so obubožali, onemogli ali pa zaradi drugih izrednih dogodkov sploh ne morejo plačati članarine. Uprava se pooblašča, da ukrene vse potrebne korake pri upravi državnih monopolov in drugih merodajnih faktorjev glede popolne odprave zakupov prodaje soli. Dalje zahtevajo trgovci, da se v Celju postavi nova avtomatična centrala, reši vprašanje celjskega kolodvora in nadaljuje regulacija Savinje. Malenkosti... >Jutro! ao zelo vznemirile naše včerajšnje pripombe o opozicijskem poslancu, zavezniku dr. Kramerja, Črnogorcu Žugiču, ki je v skupščini žugal Slovencem in jih psoval tako, kakor doslej razen JNS-arjev še nihče. V današnjem svojem opletanju »Jutro< sicer naravnost ne brani 2u-giča, pač pa eeveda njegovega tabornega tovariša dr. Kramerja in pa JNS-arje, o katerih smo povedali, kaj 60 svoje čase vpili po Belgradu o ljubljanski univerzi. Kaj se »Jutro« obrega ob nas, ■-odo vdali. Zanima nas, kako se bo boj v bodoče še razvijal. Coroora delfcti na javni dražbi Celje, 10. marea-Dane« je bila v veliki dvorani okrožnega 6°" dišča v Celju svojevrstna dražba starih predme" tov. Udeležilo se je je okoli 60 ljudi. Prav zanimivo je bilo, kako so ocenjevali razne razbojniške nože, železne predmete, motike, samokrese, puške m drugo morilno orožje. Nekdo je kupil za mal denar kar devet nožev. Dobil jih je po 2 do 10 din. Tudi nek celjski urar je prišel na dražbo ter kupil za 300 dinarjev lepo uro. Celo malih pipcev je bilo precej na dražbi, toda zanje ni bilo prav preveč zanimanja, čeprav so bili po 25 par. Vsega skupaj je bilo prodanih na dražbi 7 pušk, dva večja samokresa in 1 repetirka za 300 din. Na dražbi je bilo poleg tega tudi nekaj okrvaljenih robcev, ki so jih našli pri raznih razbojnikih. Razumljivo je, zakaj na dražbi ni bilo med ljudmi nikogar, ki bi prav posebno zavzemal za te robce, ki se jih drži kri nedolžnih žrtev. Nesoglasfa v ceifski strelski družini Celje, 10. marca. Snoči ob 8 je bil v Celjskem domu občni zbor celjske Strelske družine. Zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 60 članov, je vodil namesto obolelega predsednika g. Janka Wagnerja podpredsednik inž, Erik Greiner, uslužbenec v Westnoyi tovarni. Ko so podajali posamezni odborniki svoja poročila, je bilo na zborovanju še vse v redu. Živahnejše pa je postalo pri volitvah novega odbora. Članstvo je izvolilo za novega predsednika g. Janka Wagnerja soglasno. Drugače pa je bilo pri volitvah ostalega odbora. Predlagali 60 kar tri liste. Prvo je predlagal g. Drago Kralj, drugo stari odbor in tretjo g. Essig, uradnik v Westnovi tovarni kot zastopnik gabrskega odseka. Prišlo je do hudega prerekanja med posameznimi zastopniki. Nazadnje se jim je le posrečilo sestaviti enotno listo, ki pa je pri glasovanju propadla z 27 proti 31 glasovi. Zaradi tega je generalštabni polkovnik g. MihajloviČ prediagal, da se občni zbor preloži za 14 dni. Ta predlog je bil sprejet, zborovalci pa so vzeli klobuke in suknje ter odšli. Po obenem zboru je bilo v Celjskem domu odprto novo strelišče. Za pokojnim dr. Ivanom Orainom bo sv. maša zadušnica ob obletnici njegove smrti v soboto, 11. t. m. ob 9 v frančiškanski cerkvi. — Po sveti maši ee zberemo vsi, ki uživamo njegove dobrote, na dvorišču Oražnovega dij. doma (Wotfova ulica) h kratki komemoraciji. Herwey Allen: 175 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Gospa Udney je še v Amsterdamu pri Parishovih. Hiša je samotna. Je pa tu dosti lepega: pogovori o lovu, jahanje na sprehod skozi močvirje, kjer v vetru šepetajo čez resje duhovna bitja, žalostna, iz daljave nekje, davno pozabljena, a se njihov šepet kljub temu še vedno sliši. Jaz verjamem v ta bitja. Ti vendar veš, da morem slišati takšne glasove. Gospod Udney je bil kot oče. Največji dogodek je bil obisk obeh cerkvenih predstojnikov iz Widdecomba, gospodov Petra in Sylvestra Mann. Za kosilo so pripravili pravi devonchirski zrezek, s pivom pa smo poplaknili grlo. Ostal sem tu osem dni, pri -ioveau pa je dejal Udney: »Dobro se imej, sinko moj, na tem prokletem svetu te ne bom več videl.« Odjahal je, ves rdeč v obraz, l>o drevoredu ter se vseknil kot da bi zatrobil v poštni rog. In zdaj zbogom London i« Anglija. Potujem z gospodom Henry-jem Hopejem skozi Harwich. Moj sluga pripravlja kovčege. Našel sem nekaj tvojih pisem, ki imajo različno vsebino, in jih pozorno prebral. Mehikanski načrt je v redu. V Amsterdamu bo splaval po tiru. Odtam ti bom v nekaj dneh, še predno se vrnem sam v Pariz, sporočil zadnje podrobnosti. Ouvrardov voz je v posameznih delih dobro zavit in že na poti na Holandsko. Upam, da bom našel Juana in Simbo na številki 47, ko se vrnem domov. Silno hrepenim po tebi. Prisrčno se ti zahvaljujem, dragi, da se me tako zvesto in iskreno spominjaš, in zu sprejem, ki mi ga bodo pripravili v »Volčjem dvorcu«?. To da človeku na visokem morju tako topel občutek. S potnimi listi ni zdaj nobenih težav več. Drugič več, iz Holandske. Tvoj pokorni sluga A. A. i’ -Huys ten Boseh, Haarlemer Wald, 9. junija 1802. Dragi Vinc — Pet dni sem že v Amsterdamu, pa sem s pisanjem raje počakal, dokler ti nisem imel kaj važnejšega poročati. Pogajanja o končno-veljavni organizaciji za posredovanja v zadevi mehikanskega zaklada v Severni Ameriki so od našega prihoda sem neprestano napredovala. Zelo me je skrbelo, ker je Ouvrard šele včeraj prišel. Opazil sem namreč, da se P. E. Labouchfcre, ki je prav za prav glava tvrdke Ilope & Co. v Amsterdamu, obotavlja narediti en sam korak, dokler me bi bil gotov, da bodo nadaljne zakladne menice stavljene na rMpolago. Ouvrardov prihod ie razjasnil vse. Ouvrard ni prinesel p seboj samo zakladnih menic, temveč tudi deset nepodpisanih po- oblastil za trgovanje s španskimi kolonijami. Na nje bi bilo samo še treba napisati imena in kraj, odkod in kam bi plule ladje. Na vsak način predstavljajo dovoljenje za enkratno pošiljko z ladjo za tja in nazaj. Pošiljam ti nadaljni osnutek nameravane organizacije. . Amerika. David Parish (Parish & Co., Amsterdam) bo glavni zastopnik, ki bo skrbel za zamenjavo zakladov v denar, za prenos, zavarovanje in za investiranje^ v Severni Ameriki — s sedežem v Philadelphiji. A. P. Lestapsis bo prišel v Veracruz v Mehiko, toda pod španskim imenom »Josč Gabriel de Villanova«. Na zunaj bo predstavljal zastopnika tvrdke Plante & Co., Santander, tajnega agenta španske krone. Lestapsis naj menice v Mehiki poravna, razpošlje srebro in nadzoruje tovor na, podlagi trgovinske pravice. Antonio Adverso, glavni zastopnik za prevzem (istočasno Ouvrar-du Hope & Co. odgovoren), sprejme v New Orleansu vse pošiljke srebra od Lestapsisa iz Veracruza in jih odpošlje Parishu dalje v Philadelphijo. Carlo Cilio, zastopnik za Havano (na moj predlog). Mesta trgovskih zastopstev v pristaniščih Boston, Newyork, Baltimore in Char-leston v Karolini bodo tako zaključno z njim zasedena. Velika Britanija. Bratje Baring Co., London. Ta tvrdka, ali od nje določeni zastopniki, razpolaga z vsemi tovori srebra in drugega blaga, ki pride na Britanske otoke in jih odpošlje naprej v Evropo. Evropa. Hope & Co-, Amsterdam. Prevzame vse tovore, ki pridejo na evropsko celino in jih izroči zastopnikom od njih določenih tvrdk. Hopejevi so z Mayerjevim posredovanjem sklenili z »Rotschildom« v Frankfurtu, da bo on vodil razdeljevanje blaga v središču Severne Evrope. Ouvrard sam hoče prevzeti Francijo in Španijo. Razume se samo po sebi, da boš ti zastopnik za vse blago, ki prispe v Livorno za Italijo. Potem odjadrata Parish in Lestapsis v Ameriko, kjer bosta s pravkar Izplačano glavnico dvignila organizacijo, ki bo brez dvoma, čim se začne »pretakati« srebro, eno največjih, čo ne največje trgovsko podjetje sedanjega časa. Ker je mir podpisan, nameravamo poslati razmeroma majhen del srebrnega mehikanskega zaklada iz Združenih držav v Evropo, v gotovini. Na vsak način ne bo nikdar natovorjenega preveč srebra v kovancih naenkrat, ker bi bilo preveč tvegano in tudi zavarovalnina bi bila previsoka. Pozneje bo koristnejše glavnico najprej investirati v Združenih državah in jo v »nevtralnem« blagu, pošiljko za pošiljko odpremljati naprej. Obe banki seveda ne nameravata preveč pošiljk sami prevzeti in razposlati. Določili bosta tvrdke, ki naj bi pošiljke sprejele. Samo dobiček se bo stekal k Hopeju in Baringu, kajti zastopstva podjetij bodo verjetno prevzela razpošiljanje proti primerni odškodnini. Računajo s tem, da se bo glavnica do poravnave v Evropi podvojila. David Parish bo torej v glavnem vodil uvoz in izvoz vseh vrst blaga v Združenih državah. Nadalje bo moral v kratkem času odločati o investiranju sijajnih vsot (najmanj sedem milijonov) v prihodnjih dveh letih. K vsemu temu pride še ogromen kredit, ki se naslanja na posest rudnikov žlahtne kovine. Tega ne more nihče, najmanj pa v deželi, kjer je tako preprost bančni sistem, niti približno preceniti. Seja, ki je z ozirom na njen zaupni značaj bila na eni Hopejevih ladij, je bila odločilnega pomena. Navzočni so bili gospodje: John in Aleksander Baring, IIemy in John Williams Hope, P. C. Labou-chere, Ouvrard, David Parish in tvoj pokorni sluga. Zaradi tega, ker je bila sklenjena mirovna pogodba, bi se Ouvrard kmalu umaknil in skušal svoje menice enostavno osvoboditi. Pred sejo sem hodil z njim po krovu gor in dol in ga pregovoril, da tega ni storil. Prepričeval sem ga, da bo po mnenju večine ljudi mir le kratkotrajen in da je v vsakem oziru njemu v dobro, če ima te nenavadne vsote v rokah zanesljivejših »nevtralnih« ljudi, kot sta Baring in Hope, kjer jih prvi konzul ne more zgrabiti. Na to zadnjo utemeljitev je pristal in odšla sva v kabino, kjer so potekali še zadnji razgovori. Ouvrard je svetoval Parishu, naj nujno pazi na to, da ne bo v Združenih državah zaradi nenadnega dotoka in umika srebra za velike vsote nastala kriza; predvsem ga je svaril, da bi kje na zaprtem ozemlju, kjer bo skušnjava prav gotovo zelo velika, kupoval zemljišča. Parishu, mislim, ni bilo prav nič ljubo, sprejemati nasvete, niti od tako vplivnega moža ne. David je bil določen, da zavzame mesto v Ameriki, ker je nekatere kupčije v kolonijah že zelo spretno opravil za Hopeja, posebno še po zaslugi neke velikopotezne spletke na račun Talleyranda, katerega se je, kot veš, pred časom tako spretno posluževal. Tu je velik prijatelj Aleksandra Baringa, ki je v Philadelphiji priženil bogato dediščino. Njegova žena Ana je hči \Villiama Binghama, največjega bančnika v mestu, in kot pravijo, najbogatejšega moža v Združenih državah. Parishova pot v Philadelphijo je torej čisto gladka. Moje mnenje o Parishu je. da bo izvrstno vse organiziral in nekako srednje dobro vodil. Toda, to ne bo imelo name v New Orleansu nobenega vpliva. Moje delo bo obstojalo namreč le v tem, da bom pošiljal srebro iz Veracruza v Louisiano in jih DosDešav*' proti severu Od tu in im Skoro za milijardo dninarjev so bili v desetih mesecih tekočega preračunskega leta državni dohodki večji kakor izdatki. V državno blagajno je priteklo^ 10.205,2 milijona dinarjev ali 55.2 milijona več kakor pa je predvideval preračun. V istem času znašajo državni izdatki 9.207 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je ostalo neizkoriščenih 943 milijonov dinarjev, ki jih je preračun navajal kot določene izdatke. Če se pa upošteva celotna vsota dejanskih dohodkov, ki so bili večji od predvidenih, pa je ostalo v državni blagajni kot razlika med dohodki in izdatki 998.2 milijona dinarjev. Ta znesek se bo uporabil v naslednjih dveh mesecih za kritje državne blagajne in za izdatke, ki jih določajo finančni zakon in razni amandmani. Soproga angleškega trgovinskega ministra la-ay Stanley je imela v Zagrebu predvčerajšnjim drugo svoie predavanje pod naslovom »Od otoka do imperija«. Prikazala je nastanek in razvoj največjega imperija na svetu, Velike Britanije. Iz Zagreba je odpotovala v Belgrad, koder bo imela Poleg prej imenovanega predavanja še predavanje gospe pod naslovom: Kako opravljamo me posle v Angliji. Sedemdesetletnico svojega rojstva praznuje največji sodobni hrvaški zgodovinar dr. Ferdo Ši-“ič, vseučiliški profesor na zagrebški univerzi. Dr. SišiJ se je posvetil izključno raziskovanju in preučevanju hrvaške zgodovine, o čemer je napisal veliko število del, ki so izšla v raznih znanstvenih časopisih in tudi kot samostojne knjige. B ^ajvečje njegovo delo pa je temeljito raziskovanje dobe hrvaških narodnih vladarjev, ki je bila pred Jjjim najmanj raziskana. Drugo njegovo veliko deU> pa je »Zgodovina Hrvatove, katere prvi del 1® bil Je izšel, dva druga dela pa rta pripravljena za tisk. Poznan je dr. ŠiSič tudi kot najboljši poznavalec virov za zgodovino Hrvatov, saj je obiskal in pregledal arhive v vseh evropskih mestih Jn muzejih. V izvršni odbor Narodne banke je bil izvoljen Slovenec indrustrijec Ivan Avsenik iz Ljubljane. To mesto je prej zavzemal Hrvat Milič, ki Pa j« sedaj prevzel predsedstvo nadzornega odbora Narodne banke. V izvršnem odboru Narodne banke so guverner dr. Radosavljevič, oba podguver-*!®rja dr. Belin in Milorad Zebič, Ivan Avsenik in ®l*n upravnega odbora Aleksander Jovanovič. Poleg tihotapcev valut je belgrajska policija Prijela tudi tolpo ponarejevalcev krstnih listov. Tudi v tej tolpd so bili samo judje, a glavna krivca eta brata Arnold in Salomon Gadol, oba indu-strijca, pa tudi tuja državljana. Policija je pri vodji tihotapcev Ciprutu našla ponarejen krstni list, po katerem bi veljal Ciprut za pravoslavnega vernika, čeprav je bil jud. S tem je bila odkrita tovarna ponarejenih krstnih listov. Judje, ki so pribežali v našo državo, so hoteli dobiti krstne liste, na podlagi katerih so si lažje izposlovali potne liste in druge ugodnosti bivanja v tujih državah. Večinoma so se dali »prekrstiti« za katolike, deloma pa za baptiste in pravoslavce. Tovarna je imela svoje podružnice v Zagrebu in v Subotici. Policiji v teh dveh mestih sta že prijeli večje število soudeležencev. Po prvih izsledkih policije se zdi popolnoma verjetno, da je preiskava šele v začetku in da je treba pričakovati še drugih morda se bolj senzacionalnih odkritij v tej smrdljivi judovski aferi. Oblast bo iz teh izkustev 6koro gotovo naredila svoje zaključke in začela ostro postopati proti pribeglim judom, ki pri nas izrabljajo gostoljubje za zločinske posle. Pa tudi ostalim jugoslovanskim judom afera ne bo prizanesla, ker se bo v javnosti dvignil proti njim gnev. Po 22 letih se je vrni! obiskat svojo ženo in otroke pravoslavni menih Miloje Rietanovič iz Ra- D kove pri čačku. Miloje je bil iz bogate hiše in se | je kmalu tudi bogato poročil. Ko je prišla vojna, je moral potem z drugimi svojimi rojaki vred skozi Albanijo do morja. Prepeljan je bil na otok Vido, kjer pa je večino srbskih izgnancev pomorila kužna bolezen. Tudi njega bi vrgli v morje, ker je ležal negibno med mrtveci, ki jih je bilo toliko, da jih miso mogli sproti pokopavati, temveč so jih kar metali v morje. Negiben zaradi izmučenosti se je spomnil na Boga, nakar je mogel zmigniti z roko in s tem dati sanitejceni znak, da je živ. Takoj, ko je ozdravel, pa je šel naravnost v samostan na sveto goro At os, ker se mu je zdelo, da mora vse svoje življenje posvetiti Bogu, ki mu je rešil življenje. 22 let je prebil v samostanu in se šele pred nekaj dnevi vrnil v rojstni kraj obiskat zapuščeno ženo in otroke. Nastanil se je v bližnjem samostanu Studenci, a takoj zbolel in umrl. Na nenavaden način si je hotel končati življenje Ijudskošolski upravitelj v Mrkonjič gra-cln Vlado Smiljanič. Najprej se je s topim delom sekire sedemkrat udaril po glavi, potem si pa še prerezal z nožem žile na rokah. Ker še vse to ni povzročilo smrti, je stekel v drugo nadstropje in se hotel skozi okno vreči na cesto. Tik pred oknom pa ga je popadla slabost, fla se je zgrudil. Našel ga je sluga in ga odpremi! v bolnišnico. Smiljanič je pustil na svoji mizi več poslovilnih pisem, v katerih je razlaga!, da mu ni mogoče več živeti, ker so ga razne stiske tako potrle, da ne najde na svetu nobenega veselja več. Župan Sremske Mitroviče Joca Tomič, ki je dal ob odhodu okrajnega glavarja streljati z možnarjem, se mora zagovarjati pred sodiščem. Glavar Bivolarevič je bil od okrajnesra glavarstva premeščen na bansko upravo. Ko je zapuščal urad, je dal župan v znak veselja streljati iz možnarja. Župan sicer taji, da bi kaj takega iz veselja da! storiti, pač pa pravi, da je dal streljati za prihod novega glavarja. Obenem se mora zagovarjati, da je opsoval nekajkrat takratnega ministra za socialno politiko in sedanjega ministrskega predsednika Dragišo Cvetkoviča, številne priče so si v svojih izpovedih nasprotovale, nakar je moralo sodišče razpravo preložiti, ker bo zahtevalo od banske uprave akte o disciplinskem zaslišanju v zadevi obeh županovih prestopkov. Takoj prvi dan po poroki je začela zastruplje-vati svojega moža Ljubica Rosandič iz Korenice pri Peči- Še preden se je poročla, je obračali oči za 24 letnim Petrom Mičuvičem. Poročila pa se je kljub temu z Baškom Rosandičem, ker ji je tako iz gmotnih ozir.ov boljše kazalo. Prvega dne po poroki je nasula nekaj kamene sode možu v kavo. Ne da bi kaj mož opazil, mu je potem skora vsak drug dan dodala v jed malo 6ode. Nazadnje pa je Poetala nestrpna in mu vlila kar polovico skodelice. Namera pa ii tudi tokrat ni uspela, ker je bil mož pravočasna prepeljan v bolnišnico in ozdravel ... Pred sodiščem je Ljubica dobila dve leti robije, njen ljubimec pa je bil oproščen, ker se mu ni dokazalo, da bi pri Ljubičtnih načrtih kaj sodeloval. Prevzem predvojnih avstroogrskih državnih in deželnih poso.il Vprašani«, ki še zdaf čaka rešitve Ljubljana, 10. marca. | V slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku je I bila izdana »Spomenica gospodom vladnim funkcionarjem, narodnim poslancem in senatorjem«. Spomenica govori o »Važnem nerešenem vprašanju«, in sicer o prevzemu predvojnih avstro - ogrskih državnih in deželnih posojil po naši državi — vko-likor so obveznice v jugoslovanskih rokah. Podpisale so jo naslednje naše organizacije in ustanove: Društvo bančnih zavodov v dravski banovini, Ljubljana, Savez novčanih i osiguravajučih zavoda kraljevine Jugoslavije, Zagreb, Savez štedionica kraljevine Jugoslavije, Zagreb, Trgovinska komora, Zagreb, Udruženje bankarskih i osiguravajučih preduzeča, Novi Sad, Udruženje banka rak in i osiguravajučih preduzeča, Split, Zadružna zveza v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Ljubljana. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Ljubljana ter Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana. Prevzem predvojnih dolgov j Znaten del naše kraljevine tvorijo nekdanje avstro-ogrske pokrajine. Ob sklepu mirovnih pogodb je zato morala naša držaja prevzeti tudi del predvojnih avstro - ogrskih državnih in deželnih dolgov. Stvar je popolnoma razumljiva saj mora biti ob razdelitvi kakšne driave njen dolg porazdeljen na države, ki so jo bile nasledile ter z njenim ozemljem vred prevzemo tudii precej državne in javne imo.vine kakor železnice, državna poslopja, podjetja, ceste in drugo podobno, kar je_ bilo v neki meri postavljeno in zgrajeno iz ^dobljenih posojil. Tako je tudi naša država od bivše avstro-ogrske monarhije prevzela znatno javno imovino, tako državno kakor tudi deželno. Mirovni pogodbi, ki jih je bila po svetovni vojni sklenila naša država z Avstrijo in z Ogrsko v Saint Germainu.^odnosno v Trianonu, določata, da mora naša država prevzeti tudi del dolgov, ki sta jih bili napravili pred svetovno vojno. Po določilih teh dveh pogodb mora naša država prevzeti nezavarovane obveznice, ki jih imajo jugoslovanski imetniki kakor tudi obveznice, ki so bile zavarovane s posebnimi zastavami, kakor na primer z železnico Ljubljana—Kamnik ali Velenje —Spodnji Dravograd. Države - naslednice so bile najkasneje tri mesece po uveljavljenju mirovne pogodbe (za saintgermansko 16. IX. 1920, za trianonsko pa 26. X. 1921) dolžne odvzeti in žigosati svojim državljanom obveznice teh posojil. Čim je država te obveznice prevzela, so postal: državljani seveda njeni upniki. Tudi naša država je ravnala tako. Prevzela je obveznice v svojo plačilno in obrestno obveznost. Zanimiva je še podrobnost: če se je stara obveznica glasila na zlate krone, se morajo nove obveznice, ki so bile izdane v zamenjavo za prevzete, glasiti na zlate funte ali zlate dolarje, za obveznice pa. ki so se glasile na kronske note, morajo biti izdane nove obveznice, in sicer take, ki odgovarjajo valuti v poštev prihajoče države, pri nas tedaj na dinarje. Čeprav so določila mirovnih pogodb povsem jasna, pri nas še doslej vprašanje prevzema predvojnih avstro-ogrskih posojil ni bilo rešeno; povsod drugod po svetu je stvar že davno urejena, pri nas pa stoji nerešena že celih 20 let! Jugoslovanski imetniki so nekaj časa čakali, potem pa so začeli zahtevati svoje pravice v Narodni skupščini, po časopisju, po strokovnih organizacijah in tia faznih sestankih. Na sestanku, ki ga je pri nas sklicala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo dne G: marca 1980, je Zbornica na podlagi posehne resolucije zahtevala prevzem, oziroma izplačilo predvojnih obveznic. Na to resolucijo je 11. julija istega leta odgovorilo ministrstvo za finance, da bodo priprave za končno likvidacijo tega vprašanja na zadovoljstvo naših državljanov ter društvenih in kreditnih ustanov kakor tudi državnih interesov ter zaupanja v državna kredit končane prav gotovo ie pred koncem leta. Država bi morala prevzeti razen avstro-ogrskih državnih posojil tudi še obveznice deželnih posojil. Sem spadajo zlasti posojila nekdanje dežele Štajerske, Kranjske. Dalmacije, katere mora deloma prevzeti tudi Italija, dalje posojila Hrvaške in Slavonije ter Bosne in Hercegovine. Posebno važno ie vprašanje bosensko-hercegovskih deželnih železniških posojil. Našemu delegatu v reparacijski komisiji, dr. M. Ploju, je bila poverjena naloga, naj izdela načrt, po katerem bi naša država prevzela predvojna posojila. Po načrtu dr. Ploja naj bi imetniki obveznic za nominalnih sto kron glavnice dobili po 40 dinarjev, k temu štiriodstotne obresti za čas. odkar ni bilo 6lužbe posojil (pri državnih posojilih od leta 1919 naprej, pri deželnih pa deloma šele od leta 1924 dalje, ko je bila ustavljena služba med drugim tudi pri kranjskih deželnih posojilih). Teh zneskov seveda imetniki ne bi dobili v gotovini — to bi bilo pretežko enkratno breme za državno blagajno — ten-več v navih obveznicah, ki bi bile obrestovane s štirimi odstotki ter bi se amortizirale v štiridesetih letih. Za obveznice. ki so se glasile na zlate krone, je bil predviden tečaj, ki je bil nekoliko ugodnejši. Finančni zakon, ki je kmalu nato izšel za leto 1930-31 je obsegal v proračunskem delu znesek 15,200.000 din za službo po obveznicah, s katerimi bodo zamenjane obveznice javnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije ter tudi obveznice vseh pokrajinskih posojil in stroškov, ki so e tem v zvezi. Tudi proračun za leto 1931-32 je predvideval znesek 15,200.000 din za isti namen. Toda. kaj? Vse to je lepo stalo na papirju: imetniki niso dobili ne novih papirjev, ne obresti, obveznice niso bile žrebane. Vnovčiti pa tudi ni bilo mogoče potrdil o tem, da jim je bila država'’ svojčas odvzela obveznice, nanja pa prav tako ni bilo mogoče posojil. Izredne posledice malomarnosti Ker obveznice niso bile izplačane, je mnogo imetnikov, ki so prav zaradi tega ali pa že itak izgubili vse svoje premoženje, ostalo na starost brez sredstev. Zdaj bremene javne korporacije, ki jih morajo vzdrževati, čeprav bi imeli pravico do novih obveznic. Ob nakupu obveznic je bilo tudi mnogo ljudi, ki so bili še mladoletni ter se je njihov (pupilni) denar po zakonu porabil za nakup obveznic, da bi mogli od obresti živeti. Med imentiki pa so bili tudi duševno manjvredni in umobolni ter taki ljudje, ki niso mogli svobodno razpolagati e svojim imetjem. Nekatere občine so naložile del svoje imovine, predvsem različne fonde in ustanove v obveznice, zdaj pa ti fondi in ustanove ne morejo opravljati svojih nalog. V teb papirjih je naloženega mnogo denarja iz škofij in drugih cerkvenih uradov. Razne ustanove, skladi in štipendije, bolnišnice prav iz istega razloga ne morejo izvrševati svojih obče-koristnih nalog Banske uprave, ki so nasledile bivše dežele, imajo prav v teh obveznicah naložene predvsem različne fonde. Prevzemniki prej- skladnic itd., kakor so Pokojninski zavod, OUZD in SUZOR so prav na istem. Hudo pa so zadeti zlasti denarni zavodi kakor banke, hranilnice, posojilnice. Ti so kupovali te papirje za trajno naložbo. S tem so podpirale državni in deželni kredit. Po vojni pa so zabredli ti zavodi v velike težave, ker niso dobivali nobenih obresti od teh papirjev; morali so odpisovati ogromne izgube na glavnici. Prav iz tega razloga so nekateri še danes pasivni! V tem je tudi pojasnilo, zakaj so morali denarni zavodi nekaj časa pobirati višje obresti kakor bi bilo treba, če bi dobivali v redu obresti za svojo papirje, katere so morale kupovati predvsem hranilnice, Prav slovenske hranilnice so kupile za 56 milijonov kron teh papirjev na priporočilo finanč^ nega ministra, saj bi bile morale te obveznice, če bi ostale v tujih rokah, biti izplačene deloma v zlatu. Prihranile so tedaj državi ogromne, večmilijonske zneske. Zahteve po rešitvi tega vprašanja V narodni skupščini in v senatu so že ponovno zahtevali številni govorniki dokončno in primerno rešitev tega zanemarjenega vprašanja. Tudi banski svet dravske banovine je zahteval na osmem in devetem rednem zasedanju cim hitrejšo izpolnitev obljub in rešitev vpraašnja. Na zadnjem, desetem zasedanju pa je izdal celo posebno resolucijo, v kateri naproša po ugotovitvi, da država svojih v pogodbah prevzetih obveznosti doslej ni izpolnila, sedanjo vlado, naj čimprej pravično reši to tako nujno vprašanje. Izgovor, da ni budžetne možnosti, ne drži. V poštev prihajajoči zneski so v primeri s celotnim proračunom neznatni. Danes bi znašal vsakoletni potrebni znesek (anuiteta) le okrog 22,000.000 din (leta 1930 je bilo za službo posojil potrebnih 15 milij. 200.000 din). Dolg pa seveda narašča z leti, če njegova služba ne poteka v redu Veliki pomen ugodne rešitve Ko bo država po obljubljenih pravičnih načelih (dopis zbornici TOI leta 1930) prevzela ta posojila, bo zrastel njen kredit in kredit drugih javnih korporacij. Ljudje, ki so imeli s prejšnjimi posojili slabe izkušnje, zdaj ne upajo več posojati, potein ko bo to vprašanje urejeno, pa bodo spet radi. Rajši pa bodo tudi kupovali obveznice novih državnih notranjih posojil,_ ki naj omogočijo vsestranski napredek naše države. Kupovali pa bodo pridno tudi obveznice banovinskih posojil. Na ta način bomo dobili domači trg kapitala, ki bo lahko zadostil potrebam. Znižana^ pa bo tudi obrestna mera državnih posojil. Državi se bodo trenutne vsakoletne žrtve, ki konec krajev niso velike, že prav hitro izplačale, saj bodo te žrtve prinašale državna blagajni zelo velike in izdatne koristi. Zelo umestna je ta spomenica, škoda le, da je prišla tako pozno, toda merodajni so čakali, da je bila izčrpana tudi zadnja rezerva potrpežljivosti. Sramotno bi bilo, če bi to zrno padlo na kamnitna tla in ne bi vsaj zdaj že vendar doseglo pravičnega namena, ki mu služi! Vremensko poročilo »Slovenskega done« Ravnatelj Mirko Polič bo pripeljal v ponedeljek, dne 13. t. m. popoldne, pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v Celje in priredil tu dva koncerta. Prvi koncert ob četrt na 6 je določen izključno le šolski mladini celjskih srednjih in meščanskih šol. Izredno nizka vstopnina, sedeži po 4 din in stojišča 2 din omogočijo pač vsakemu dijaku vstop na dijaški koncert. Zvečer ob četrt na 9 istega dne pa bo veliki vokalni koncert, na katerem bo izvajal pevski zbor celo vrsto zborovskih skladb, gdč. Ljudmila Polajnarjeva pa bo zapela Lajovčeve samospeve in samospeve gospe Mirce Sancinove. Matični zbor je bil pod vodstvom ravnatelja Poliča ob priliki zadnjega Lajovčevega koncerta v Ljubljani deležen tolikega priznanja in tako laskavih ocen za svoje umetniško vzorno podajanje kakor že ne zlepa. Zbor je v odlični formi, zato bo užitek na koncertu velik. Oba koncerta bosta v veliki dvorani Celjskega doma. Vstopnice v knjigarni Goričar v Celju. Daruj 1000 din — in plačal si en kamen za slovenski prosvetni dom v Ljubljani! Krai Barom eter-sko stanje temperatura v (J‘ e i: ■S « 0 B 0 c -7 oc Veter Umer, jnkohll P« v ida- oe SS ffl 1 •* ■3'c a o S T E • % t Ljubljana 753*3 10 2 -0-2 74 3 NE, Maribor 75S-0 9-5 -3-0 80 4 0 — Zagreb 7544 io-o 1-0 70 8 WNW: — •»» Belgrad 757-2 13-0 l-o 60 7 SSW8 — — Sarajevo 762-3 5-0 •7-( 90 10 0 — — Vis 760-3 10-0 31 70 6 sw. — Split 757-7 13-0 3 a 60 7 SE, «■» • Kumbor 761-0 12-0 6-C 40 7 NE, _ Rab 758-4 9-0 4-0 60 10 SSE, mm OH&Ninilt 760-2 12-0 o-o 70 5 NE, — mm Vremenska napoved. Spremenljiva ob!ačno*f. nekoliko hladnejSe vreme. Koledar Danes, petek, 10. marca: 40 mučencev. Sobota, lj, marca: Sofronij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: ar. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko~ motar, Vič-Tržaika cesta. Veliko ljubiteljev glasbe kaj rado igra kitaro. Koliko pa se more doseči na tem instrumentu s pridnostjo, vztrajnostjo in talentom, pa nam bo pokazal g. Stanko Prek, ki je brez dvoma najboljši slovenski kitarist, ki goji igro na kitaro /. umetniške strani in prireja s svojim instrumentom prave koncertne večere. Zato vabimo vse prijatelje tega instrumenta v ponedeljek, dne 13. t m. ob 20 v malo Filharmonično dvorano na Prekov kitaristični večer. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasben Matice. fjlavni pianist Nikolaj Orlov bo igral drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani koncertni spored z naslednjimi točkami: Mozart: Variacije v a-duru, Beethoven: Sonata v es-duru, Schumann: Zvečer, V noči, Sanjarije, Ravel: Ondine, Skrbjan: Šest etud, Chopin: Balada v as-duru, Šest preludijev, Dve mazurki in Scherzo. Nikolaj Orlov je eden največjih sodobnih pianistov sploh. Prepotoval je že ves svet ter imel na svojih koncertih ogromne uspehe. Nocojšnji klavirski večer v veliki Filharmonični dvorani bo prvovrstna umetniška prireditev izrednega užitka. Začetek točno ob 20; vstopnice so na razpolago v knjigarni Ulaa-bene Matice. »Konec potic jo naslov Sheriffove vojne drame v šestih slikah v prevedbi Otona Župančiča, katero uprizori frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani na svojem XIII. prosvetnem večeru v soboto 11. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Režira g. dr. Faganel. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v pisarni Pax et bonum. V počastitev režiserja Milana Skrbinška ob priliki njegove petdesete režije dramskih predstav na odru Frančiškanske prosvete M. 0. se uprizori v nedelje 12. t m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Max Halbejeva drama v troli dejanjih »Reka«, ki jo bo režiral jubilant sani. Predprodaja vstopnic v pisarni Pas et bonum od 3 do 10 din. Člani popust! Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 30. Petek 10. marca: Zaprto. Sobota 11. marca ob IS: »Hlapci«. Izven. Znižane cene — Ob 20: »Kaj je reenica«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja 12 marca ob 15: »Ho!lywood«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Upniki na plan!«. Izven. Znižane cene, OPERA - Začetek ob 20 Petek 10. marca: Zaprto. (Goetovanje v Celju: »Trubadur«. Sobota 11. marca: »Jesenski manevri«. R«<| A. Nedelja 12 marca ob 15: »Era z onega sveta«-. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Ančka«, Izven. Znižane cene. Mariborsko gledališče Petek, 10. marca: Zaprto. Sobota, 11. marca, ob 20: »Prodana nevesta*. Red A. Zanimive posledice kavarniškega incidenta Nekateri mariborski meščani so stalno pod nadsorstvom ter moralo paziti, k«) med teboj govor« Maribor, 9, marca. Že večkrat smo imeli priložnost slišati, da se nekateri mariborski meščani, ki niso nemške narodnosti, pritožujejo, kako morajo v svoji družbi paziti, kaj govore. Za vsako nepremišljeno besedo, s katero bi morda kritizirali razmere onstran meje, morajo namreč dajati odgovor. Zdi se, da so v njihovih vrstah mnogi ljudje, ki spo-roče vsako takšno zadevo takoj neki tajni organizaciji. Mnogo je že mariborskih meščanov, ki si zaradi tega ne upajo več v tujino, ker se boje, da bi imeli zaradi ovadb kakšne posledice. V nekaterih družbah so se zaradi tega razmerja že tako zaostrila, da meščani drug drugemu več ne zaupajo. Mnogi sporočajo takšne zadeve naprej zaradi tega, da bi pokazali svojo veliko zavednost ter bi sebe prikazali v boljši luči. Intrigo in ovadbe se množijo iz dneva v dan, tako da se baje onstran meje tem mariborskim meščanom že kar smejejo zaradi njihove prevelike vneme. Kako pa znajo biti takšne ovadbe neprijetne, dokazuje incident, ki se je te dni odigral pred številnim občinstvom v mariborski kavarni. V tej kavarni se nahaja stalno omizje, pri katerem se zbira odlična mariborska gospoda. Te dni, ko je bilo omizje polnoštevilno zasedeno, je neki gospod, ki se je pravkar vrnil iz inozemstva, navalil na svojega soseda ter ga začel na ves glas zmerjati. Dajal mu je razne priimke, imenoval ga je agenta neke tajne inozemske organizacije itd. ter bi bil z njim tudi dejansko obračunal, če ne bi bili preprečili tega drugi gospodje, ki so oba jedva zadržali. Hrup pa je bil tolikšen, da je godba prenehala ter je bila vsa kavarna na nogah. O vzroku tega incidenta smo izvedeli zanimive reči. Gospod, ki je v kavarni nahrulil svojega soseda, je zastopnik nekega velikega inozemskega podjetja. Ko se je nedavno mudil v inozemstvu v tovarni, katero zastopa, ga je poklical k sebi generalni ravnatelj ter mu je dejal, da mu bodo morali vzeti zastopstvo, ker dela proti koristim države. Zastopnika je pogrelo, saj se takega zastopstva ne dobi vsak dan. Na noben način se ni mogel spomniti, kaj bi bil zagrešil. Morda to, da jo lojalen državljan naše države, kar o dragih mariborskih meščanih skoraj ne moremo trditi. Vprašal je, naj mu povedo, kaj je zakrivil. V njegovo srečo pa imajo v dotični tovarni glavno besedo gospodje iz Amerike, ki so vložili v podjetje svoj denar. Ti niso tako malenkostni in gledajo predvsem na poslovne sposobnosti svojih zastopnikov. Zaradi tega so mu pokazali ovadbo, ki jo je poslala neka tajna inozemska organizacija vodstvu dotične tovarne. V ovadbi je bilo navedeno, da se je mariborski zastopnik v neki druibi omalovažujoče izrazil o nekem znanem inozemskem ministru, o katerem so švicarski listi nedavno pisali zelo pikantne zgodbice. Mnogi mariborski meščani so te zgodbe ogorčeno zavračali kot neresnične in zlobno podtaknjene; naš zastopnik pa se je v večji družbi izrazi), da bi tnalo morda biti !e kaj res na tem, saj so švicarski listi znani kot izredno resnicoljubni in solidni. Ta izjava pa bi mu bila skoraj postala sedaj usodna. Neki gospod, ki je bil v dotični druibi, jo je javil inozemski tajni organizaciji in tako je dospela tudi do vodstva dotične tovarne v namenu, na mu zavije vrat Ko se je sedaj zastopnik vrni! iz inozemstva, je ob prvi priliki obračunal z informatorjem dotične organizacije. Afera nam osvetljuje razmere v krogih nekaterih mariborskih meščanov vsekakor v čudni luči. še bolj čudno pa je, kako je to mogoče, da obstojaio pri nas ljudje, ki imajo zveze z inozemsko tajno organizacijo ter ji služijo kot informatorji. Alj ni to kaznivo? Kaj bi rekle naše oblasti, če bi na primer nekoga razkrinkale kot informatorja GPU? Newyorška svetovna razstava „Svet jutri Umetna bitia z jeklen m> organi in električnim čustvi II Dva evropska državna poglavarja sta že imela pozdravne govore pred začetkom velike svetovne razstave v Newyorku. Prvi je govoril romunski vladar, kot drugi pa v nedeljo jugoslovanski knez namestnik Pavle. Za njima se bodo zvrstili še skoraj vsi evropski kronani in nekronani kralji, kar vse priča o dvojem: Prvič hočejo Amerikanci s temi govori kraljev in predsednikov dati razstavi poseben blesk. Zgodovina svetovnih razstav dozdaj česa takega ne pomni. Drugič hočejo poudariti s tem dejstvom, da Je moderna Amerika nastala iz vseh evropskih človeških in duhovnih sestavin in da se tega še vedno zaveda ter je svoji matici hvaležna. To naj pokaže prav ta razstava, ki naj bo sinteza vsega, kar je zahodna omika ustvarila v družbi z ameri-kaflskim tehničnim genijem Ta veličastni semenj ostvarjenih ali pred ostvarjenjem stoječih zamisli, kar jih je rodil človeški duh v dvajsetem stoletju, naj bi bil zaokrožen prikaz sodobne duhovne in tehnične kulture. Ker prirejajo razstavo Amerikanci, bo seveda glavni poudarek prireditve na tehnični plati. In morda niti ne toliko na tistem, kar je človeški, zlasti ameriški duh že dozdaj postavil v službo današnjega človeka, kakor na onem, kar kaže, da bo tehnizacijo življenja v kratkem naravnost fantastično povečalo ter dalo vsemu življenju docela nove stvarne oblike. Razstava je prirejena pod geslom »Svet jutri>. Geslo jasno govori, v čem bo jedro te prireditve. Nekaj stvarnih podrobnosti z nje nas bo o tem še bolj prepričalo. Razstavo bo odprl avtomat, ki ga bo pognala sila iznad zeml.e Svetovna razstava v Newyorku bo prva razstava na svetu, ki je ne bo odprl človek, marveč avtomat: štiri metre visok, pošasten robot, človeški stroj,, čigar srce ima šest konjskih sil gonilne moči, čigar glas bo grmel v krogu štirih kilometrov in bo obsegel vso razstavo. Ta super-avtomat, prvi svoje vrste, bo ena največjih privlačnosti na razstavi. Njemu so dali nalogo, da bo urbi et orbi oznanil njen začetek. Ta bo s svojo skrivnostno močjo sprožil tisoče in tisoče žarometov, ki bodo bajno mesto paviljonov potopili v bleščečo, s soncem tekmujočo umetno luč dvajsetega veka. Če bo vreme na začetni večer lepo in ne bodo neba zastirali oblaki, bo ta super-avtomat pognala v akcijo ne elektrika, marveč sila iznad zemlje, V nebo bodo uprli močan daljnogled in z njim ujeli žarke zvezde, ki nosi ime Arcturus in je glavno sonce v tako imenovanem Bouvierjevem ozvezdju. To luč bodo z lečami zgostili in jo zgoščeno vrgli avtomatu v oko. Robotovo oko je fotoelektrična celica, ki bo nebeško luč spremenila v električni tok. Tok bo pognal v Dva Mohameda Iranski prestolonaslednik Mohamed Sclapur, ki se bo 16. marca poročil z egiptov. princezinjo Fauzio, sestro kralja Faruka. Na oliki ga vidimo v spremstvu člana egiptske kraljevske rodbine Mohameda Alija, ko je te dni prispel iz Irana v Kairo. gibanje avtomatovo desnico, ki bo pritisnila na gumb in poplavila zatemnjeno razstavno mesto z morjem električnega bleska. Prvič v zgodovini sveta bo zvezda posodila svojo skrivnostno luč za ostvarjenje človeških reklamnih bajk. Zvezda Arcturus je od zemlje oddaljena 39 svetlobnih let. Njeni rdečkasti žarki drve z nagli-cc 30.000 km na sekunde m bi lahko v eni minuti 450 krat obleteli zemljo. Za pot do zemlje pa potrebujejo 39 svetlobnih let. Žarek, ki bo s svojo lučjo razsvetil svetovno razstavo v Newyoiku ob njenem začetku, je na potu že od leta 1900. Od leta, s katerim se je začel vek tehnike, od leta, ko je bila v Ameriki zadnja svetovna razstava — v Chicagu. Pot, ki jo bo od začetka razstave premeril ta žarek, je dolga 400.000 milijard kilometrov. „Gospod Telcvox" vam bo zapel na noveišo popevčico Toda ta »začetni robot« ne bo edini stvor svojega rodu na razstavi. Obiskovalci bodo tam lahko občudovali legijon manjših, toda nič manj spretnih umetnih bitij z jeklenimi organi in električnimi čustvi. Njihove sposobnosti so naravnost čudovito približane človeškim: ti androidi hodijo, govore, štejejo, odgovarjajo na določena vprašanja. Teh vprašanj jim za zdaj še ne bo mogoče staviti v navadni človeški govorici. Ljudje in njihovi jekleni posnetki se bodo na razstavi sporazumevali še s pomočjo vrste piščali. Pisk vsake piščalke bo pomenil za robota določeno povelje. »Gospod Televox», kakor se bodo imenovali ti stvori, ima namesto možganov baterijo mikrofonov, ki glas iz piščali spreminjajo v električne tokove. Tok, ki je močnejši ali šibkejši, kakršen je pač glas piščali, sproži vsakokrat v robotovem telesu poseben mehanizem, ki izvede nalogo, kakršna je zapovedana jeklenemu človeku z glasom te ali one piščali. Televox bo na vaše piskano povelje tekel, hodil, se ustavljal, vljudno sedel v naslonjač, vam zapel popevčico iz zadnjega filma, vam naštel vse dosedanje predsednike Združenih držav, vse slovitejše filmske zvezde od Errola Flyna in Olivie de Havillandove do Paula Munia in Grete Garbo, vse filme, ki so imeli zadnje čase v Ameriki velik uspeh — od »Robina Hooda« do »Poslednje zapovedi« ter »Juareza in Maksimilijana«. Drugi stvor te vrste bo »Telelux«. Temu bodo zapovedovali ne zvočni, temveč svetlobni valovi. Z majhno električno žarnico boste »Teleluxu« lahko veleli, naj vam pove kvadratni koren iz osem-številčnega števila ali zmnoži števili s petimi decimalkami. Jekleni vojščak, ki ga vodi[o radiiski valovi Toda vsi ti antropomorfni stroji so prav za prav igrače s tako imenovanim strojem-vojakom. To je kralj robotov na ameriškem oddelku razstave. Njegov oče — duševni predvsem — je inženir Joe Whitmann iz Chicaga. Ta je ustvaril to pošast, ki jo gibljejo in vodijo radijski valovi iz posebnega oddajnika. Jekleni vojščak tehta 450 kg, toda je naravnost čudovito hiter, kar je zasluga njegovega elektromotornega 6rca, ki ima moč 18 konjskih sil. Ta moč daje izredno gibčnost robotovim slonovskim nogam, ki jih drži v ravnovesju poseben giroskop. Namesto pesti ima orjak na rokah dve plošči, ki se neprenehoma vrtita. Na ploščah so pritrjeni jekleni beti, katerih udarec je zaradi naglega vrtenja tako 6ilen in strahovit, da bi na mestu ubil povodnega konja. Namesto možganov ima vojščak v glavi radijski sprejemnik. Ta prenaša brezžična., povelja po posebnih relejih v orjakove roke in noge. Vojak-stroj je slepo orodje, ki posluša samo svojega gospodarja. Ta v svojem skrivališču misli in gleda zanj. Ta robot je borilec brez misli in brez usmiljenja, neranljiv, neustrašen, neustavljiv. Vojska takih androidov bi nam šele mogla priklicati v živo predstavo vse strahote bodoče vojne, ki bo v resničnosti še prožnejša od groznih prividov, katere poznamo iz Well-sovih romanov in filmov. Upajmo, da bo vojak-stroj ostal za zmeraj zamo razstavna zanimivost — nič drugega. Televox, telelux, avtomat, ki mu bo oči oživil žarek s 400.000 milijard kilometrov oddaljene zvezde, vojak-avtomat — vse to je samo nekaj čudes, ki jih bo kazala Amerika na svetovni razstavi v Newyorku. Večina izumov iz Evrope Toda — in to je pri stvari najzanimivejše — večina teh, na videz »krajno amerikanskih izumov izvira iz... Evrope, če ne drugače, pa po zamisli. Prve robote — ljudi m živali — je izdelal Francoz Vaucanson v Parizu sredi osemnajstega stoletja. Ta je že v svojem petnajstem letu izdelal avtomatičnega piskača, k' je igral na flavto dvanajst različnih napevov. Piskača je gnal stisnjeni zrak. Drugi android tega Francoza je bil vojak, ne bojevnik kakor ga boste videli na newyorški razstavi, temveč bobnar. Tretji umetni človek Vau-cansonov je bil lovec, čudovit strelec, nad katerim je tedaj strmela vsa Evropa. Komaj, da niso njegovega očeta začeli preganjati zaradi čarovništva. Zatem je Vaucanson naredil dva ženska avtomata — vse to skoraj sto let pred prvo uporabo elektrike! Največja mojstrovina tega očeta človeških avtomatov pa je bila mehanična raca, ki je hodila, dvigala peroti, vreščala, pila, plavala, se vzpenjala na prstih, jedla, prebavljala in delala celo še nekaj več, vse pred očmi začudenih gledalcev. — vse to 6 pomočjo genialno konstruiranih vzvodov in kolesja, ki ga je izumitelj poganjal z motvozom od daleč. Od vsega tega sveta Vaucansovih avtomatov ni ostalo nič — ne načrtov, ne risb. Samo dva najpreprostejša njegova stvora hranijo v nekem pariškem muzeju In svetovna razstava v Newyorku, ki bodo njene glavne zanimivosti človeški avtomati, bo seveda prvenstvo zamisli in izvedbe pripisala sebi — kakor pri sto in tisoč drugih stvareh, ki jih je zamislila Evropa, uresničil in izkoristil pa 6tvarnejši in bolj kramarski novi svet... Pokojni romunski patrijarh in predsednik tlrf* Miron Christea. Danes ga bodo peljali skozi Ljub" Ijano v Bukarešto, kjer bo v torek pogreb. Umrl j* v Cannesu v južni Franciji. ff Kfe je moja hiša, saj je zjutraj še stala!" Newyorški mestno delavci so po pomoti podrli napačno hišo, ker m bilo hišnih številk ona poleg nje 160, naslednja na 'drugi strani ceste 159, in hiša nasproti tej 158, prav tako, kakor se vrste hišne številke drugod po mestu Toda na vso nesrečo, tam ni nikdar imela nobena hiša številke 160. Tega pa delavci, ki jih je pripeljal sem njihov predstojnik, seveda niso mogli vedeti. In lotili 60 se kar tiste hiše, ki bi po njihovem računu morala nositi štev. 158. V resnici pa eo začeli podirati hišo štev. 165. In so jo tudi podrli, pa še prav hitro. Do večera eo bili z delom že gotovi, čeprav je bila hiša trinadstropna. Kar so podrli, eo sproti zvozili s tovornimi avtomoW“ proč. Zvečer ni bilo o tej hiši nobenega sledu v®®' Po končanem delu je vodja te delavske skupine napisal poročilo, v katerem je mestni občini spo* ročil čislo na kratko: »Odstranili smo hišo št. 1™ Avenu Belinont, Brocklyn.< Nekaj trenutkov pozneje pa je na mestni občini zapel telefon. Oglasil se je lastnik hiš^ št 1“ ter seveda odločno protestiral proti temu, da eo delavci podrli njegovo hišo, medtem ko 6e je mJ* dil nekje zunaj New Yorka. Zdaj je mestna občina šele spoznala, da se je zgodila neljuba pomota in da so delavci podrli napačno hišo. Tako bo morala zdaj plačati lastniku hiše št. 156 lepo vsoto denarja, ali pa mu postaviti novo hišo, seveda najmanj trinadstropno, kakršna je bila prejšnja. Lahko si mislite, kakšen obraz je naredil te dni nek newyorški hišni posestnik, ko se je s komaj enodnevnega potovanja vrinil domov, pa je na svoje veliko presenečenje opazil, da o njegovi hiši ni več ne duha ne sluha. Kakor da bi ee bila vdrla v zemljo. Svet, kjer je prej stala, je bil lepo zravnan, kakor da tam na še nikdar stala nobena stavba. Pa je bila vendar na tem kraju tisto jutro, ko se je omenjeni posestnik odpravil od doma, trinadstropna hiša. Skoraj je že mislil, da se mu blede, toda oči ga vendar niso mogle tako zelo varali. Res, njegove hiše ni bilo nikjer več. Hiša tega nesrečnega posestnika je stala v stari mestni četrti Brooklyn. Ta del mesta ni vec delal časti velikemu New Yorku, mestu nebotičnikov. Tu stanujejo le bolj revni ljudje. Po zadnjem načrtu mestne občine newyorške, naj bi tudi ta del mesta dobil moderno lice. Stare hiše, ki po mneju mestnega sveta več ne krase Newyor-ka, naj bi izginile, na njihovih mestih pa naj bi zrasle nove, najmodernejše stavbe. Z delom je_new-yorška občina tudi že začela. Odkupila je že od nekaterih hišnih posestnikov njihove hiše z namenom, da jih podre 'iz tam uredi novo mestno četrt. Tako je mestna občina odkupila tudi hišo št. 158 ob glavni cesti Belinont v Brooklynu. Najela je te dni delavce, naj hišo podro. V Ameriki gre takšno delo hitro izpod rok. Tam, kjer je zjutraj stala še visoka hiša, zvečer ni več nobenega sledu o njej. Mestni delavci eo torej oni dan imeli nalogo, da podro hišo št. 158 v ulici Belmont. Njihov predstojnik jih je odpeljal tja. Toda te hiše ni bilo kar tako lahko najti. V tej mestni četrti namreč precej hiš nima številk. Cisto po naključju so delavci nekje odkrili hišno številko 162. Vse naokrog pa so bile vse hiše brez številk. Zato so si morali pomagati drugače. Računali 60 takole: Hiša, ki stoji nasproti št 162, mora imeti številko 161, Radio Polkovnik Casado, ki se zdaj v imenu španske republikanske vlade pogaja v Burgosu z generalom Francom o republikanski vdaji. Programi Radio Ljubljana Petek, 10. marca til Šolska ura: Oblak ▼ tovarni gumastih izdedlkov »Semperit«. Dialog v obliki reportaže {vodi g. M. Demšar) — 12 Iz naše narodne zakladnice (plošče) — 12.-1S Poročila — 13 Napovedi — 13.2* Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska nra: Otrokova igra in igrač« (ga. I. Velikonja) — 18.30 Igračke (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Lbf»i) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 O naših izseljencih (g. J>>že Premrov) — 20 Koncert Radijskega orkestra — 21.15 Pesmi sklada; telja Srečika Koporca, poje gdč. Vida Rudolfova, pn klavirju gdč. Herta Seifert — 22 Napovedi, poročila — 22.30 AngleSke pločče. Drugi programi Petek, 10. marca: Belgrad: 20 Zagreb — 21 Shakespearjev »Beneški trgovec« — 22.15 Sodobna gl. — Zagreb: 20 Madrigalisti — 21.20 Kitari — 21.45 Istrske narodne — 22.20 Plesna gl. — Sofija: 19.30 Puccinijeva opera »TurandoU — Praga: 19.25 Češki narodni potpuri — 20.25 Ork. konc. — Varšava: 19 Pisan konc — 21 Zbor — 21.15 Simf-koncert — Budimpešta: 20.10 Dunaj — 22.30 Cig-ork. — 23.30 Jazz — Trst-Slilan: 17 Prenos iz akademije sv. Cecilije — 21 Opereta — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Florenca: 20.30 VVagnerjeva opera Tristan in Izoldat — Dunaj: 20.10 Filh. konc. Ko-nigsberg: 20.10 Cirkus — Hamburg: 20.10 Komorni konc. — Koln: 21 Komična opera »Bagdadski brivec« — Stuttgart: 20.30 Slušna slika »Od izvira Rinže do Kolpe« — 21 Simf. konc. — Bcromiinster: 20 Verdijeva opera »Rigoletoi — Strassbourg: 19.30 Nar. gl. — 21.30 Charpentierjeva glasba. Norman Railly Ralne: 63 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Princu Ivanu eo te njene besede za-| prle 6apo. V zadregi je povešal oči in mečkal med prsti pergament. V jezi je , mečkal pisma, ves iz sebe radi slednje besede, ki jih je bila tako odkrito spre- | govorilla pred tem velikim zborom lady , Marian na njegov račun. Kar do besede ni mogel takoj priti. _ | Sir Guy Gisbourneški pa je osupnil. Take hrabrosti in toliknega poguma ter predrznosti se od lady Marian, ki je bila na pogled vendar tako nežna, neizkušena in slabotna, ni bil nadejal. Še na misel mu ni bilo prej prišlo, da bi bila utegnila lady Marian pred princem Ivanom sploh odpreti usta, kaj šeile, da bi bila utegnila govoriti tako odkrito in neustrašeno! Saj so te njene besede dejansko predstavljale zavestna pot v 6mrt, tega pa vendarle ni bil nameravali Hotel je samo, da bi jo kaznovali ter jo pridržali toliko časa v temnici, da bi lahko nemoteno izvedli svoj načrt, potem pa bi jo spet osvobodili, 6aj bi jim itak ne matgla biti več nevarna. Potem pa bi jo za njeno predrznost že zaprli v kak samostan ali pa za kazen poiskali kak drug pripraven način ... Lady Marian pa še ni končaiia.^ »Nisem hotela, ne mogla verjeti,... da so vsi ti nešteti zločini in grozodejstva v resnici tvoje delo m da si jih bil ti ukazal!... Toda zdaj sem da dna prepričana, da je re* tako! Zal moram verjeti, da je to ree!... Zdaj pa mi je tudi jasno, čemu si se hotel iznebiti Robina Hooda! Zdaj mi je tudi jasno, zakaj si se bil dal k temu sklepu nagovoriti od sira Guyja Gisbourneškega, ki itak vse svoje življenje ne pačenja drugega kakor noč in dan zamišlja nove ogabne spletke ter snuje podle načrte, da bi se iznebil V6eh tistih, ki so tako pogumni, da mu neustrašeno križajo njegovo zločinsko pot ter preprečujejo izvedbo njegovih gnusnih načrtov! Robina Hooda si hotel ubiti po nasvetu in po navodilih sira Guyja samo zato, ker je branil in hvala Bogu še lahko brani siromake in ponižane lju-di pred grozovitostjo tvojih rabljev in krvnikov!... | Toda zdaj si šel še korak naprej, še grše ' in še ostudnejše stvari 6i se lotil! ... Nisi j se pomišljal niti za hip! .. Roko si dvig-I nil na svojega rodnega brata, resničnega angleškega kralja, Riharda z Levjim srcem! Svojega rodnega brata hočeš ubiti, da bi se sam polastiti angleškega kraljevskega prestola in oblasti!« I Princ Ivan ni magel več zadrževati svojega srda. Planil je pokonci, z vso jezo udaril s pestjo po mizi in se na ves glas zadrl, da se je ralegnilo po dvorani: »Za te besede se boš še pokorila! Kesala se boš, ker si se vmešavala v stvari, ki se te niso popolnoma nič tikale! Kesala se boš za to 6vojo nesramnost in predrznost!« »Ne bom se kesala!« mu je odločno odgovorila lady Marian. Ponosno se je vzravnala in mu trdno pogledala v oči, tako da je moral za nekaj časa umakniti pogled. »Da veš, če bi le mogla, bi napravila to, kar sem bila zdaj naredila, še stot-krat in tisočkrat, pa čeprav bi mi vsako pot šla prav tako za življenje in glavo kakor mi gre zdaj!« »Prerok si in preroško govoriš!« ji je odvrnil princ. »Uganila si svojo usodo, zares boš morala umreti!« je pristavil s trdim, surovim glasom. Ladv Marian pa mu je mirna odgovorila: »Ne boš sc upal! Ne boš me ubil!« mu je pogumno zabrusila nazaj v obraz. »Ali veš, da sem varovanka kraljeva, kralj pa še živi! Ubije me lahko samo kralj! Edino kralj ima za to pravico! Ti je nimaš! Kralj Rihard še živi!« Princ Ivan je od jeze kar poškrlatel. »Resnico govoriš, kajti res je taka! Samo kralj ti lahko vzame življenje!« Zasmeh je spremljal vsako njegovo besedo. »Kralj pa bom postal jaz, in sicer prav v kratkem! Postal bom kralj in potem te bom obsadil na smrt! Saj veš, kako zakon kaznuje veleizdajo! Smrt je kazen za tak zločin!« Lady Marian ga je ves čas gledala s plamenečimi očmi. Princu Ivanu je postalo neugodno. Da bi prekril svoje nerazpoloženje, je osojno vzkliknil: »Odpeljite jo‘« Vojak: so se premaknili. Lady Marian je še enkrat obkrožila s kljubovalnim, ponosnim pogledom vso zbrano druščino, potem pa se je obrnila in z voljnimi pa odločnimi koraki odšla dvignjene glave iz dvorane. Pri vratih se je še enkrat z iskrečimi, sovražnimi očmi ozrla v princa Ivana brez dežele ter v sira Guya Gisbourneškega. »Odženite jo v celico, v kateri je ležal upornik!« je zavpil za njo princ Ivan brez dežele. In zap/ta so se za lady Marian vrata dvorane. Zanemel je v njej poslednji zvok njenega glasu in njenih drobnih, pa pogumnih korakev. I Samo zlobni, potuhnjeni ljudje 60 ostali, ljudje z mračno vestjo. Morali so prisluškovati v sebi glasu resnice, ki je po nežnih ustih lady Marian spregavoril resnico s tako drznostjo in pogumom. Obnemeli so, drug drugega skorai niso več upali pogledati. Zenska, uboga slabotna ženska, jim je brezobzirno zabrusila resnico v obraz, brez strahu za svoje življenje. Niti malo je ni zmotil zbor brezobzirnih ljudi, ki 60 jo gledali s sovraštvom. Lady Marian je s svojimi pogumnimi odgovori osramotila marsikoga med njimi. Tisti, ki še niso bili do kraja pokvarjeni, sa se sramovali samih sebe. Morda je v tistem trenutku, ko je princ Ivan brez dežele izdal povelje, uaj jo odženo v celico, marsikdo med njimi občutil z njo globoko sočutje. Morda je skrivaj tudi že sklenil, da bo zavil na boljša pot. Od vseh je bil najbolj presenečen sir Guy Gisbourneški, ki je molče upiral svoj pogled v tla. Nikogar ni hotel pogledati ... XIV. Boj Ko so se vrata zaprla za lady Marian, ki so jo bili po ukazu sira Giiya Gisbourneškega odgnali vojaki pred princa Ivana brez dežele, je ostala za težkim zastorom Bess sama. Prijela se je z obema rokama za glavo in se začela razburjeno sprehajati po sobi gor in dol. I Sama ni vedela, kaj bi počela. Sir Guy I Gisbourneški, vojaki, lady Marian, sodišče, zasliševanje, obsodba, ječa — vse ! to 6e ji je v duhu razvijalo pred očmi kakor vrsta slik. Dobro je vedela, kaj vse to pomeni in zgrozila se je, »Ubili bodo kralja, ubili bodo ti prekleti rablji in krvniki tudi lady Marian, ubili boda Robina Hooda!... Vse, ki so jim na poti, bodo brezobzirno spravili izpod nog... Več bo krvi v Nottinghamu kakor 6olza v vsej Angliji .., Kaj bi zdaj reva začela?« Take misli so rojile po glavi nesrečni Bess patem, ko je sir Guy Gisbourneški dal odgnati lady Marian, Nenadojna se ie sredi 6vojega nemirnega, zmedenega beganja po sobi ustavila, neka odločnost ji je na mah spreletela čez obraz Oči so se ji zaiskrile. Tako se zasvetijo oč ljudem, ki v sebi začutijo, da imajo dovolj poguma za tvegana in . nevarna toda velika dejanja, j Stekla je v kot, sc hitro ogrnila s plaščem in previdno' odšla skozi stranska vrata iz sobe. j Na hodniku je bilo temno. Bess se je spretno plazila ob zidovih, se pri-6laniala k stebrom, tekala od enega skrivališča do drugega in delala vse to tako 1 pripravno in zvito, da je nihče ni zalotil. domt iihai* vsak delavnik ob 12. Meietna oarolnlna 12 din. la Inoeemrtvo 25 din llrminlM*« Kopitarjeva nlie* B ill Telefon 4001 d« »BjoMjukl aom< ° ‘*TUUk Za JugosUraMka tiskarno f Ljubljani; SL. čei. Izdajatelj Im Jože Sodja. Uredniki Mirko Javornik. Kopitarjeva nliea fi'W Telefon 4001 d« 4005. (Jprara: Kopitarjeva nlica 6.