Domovina
VE 5TI
1 I SLOVEfUBJE
Z JESENIC. — Strogost nad delavci je vedni večja. Delavce, ki se ne udeležujejo sestankov, kaznujejo s tem, da jim dajo naj slabše delo v tovarnah ali drugod. Kdor neopravičeno izostane od dela, je kaznovan denarno na sledeči način: ne plača se mu ta dan (ca 120 din), odtrga mu se dan plačanega dopusta (ca 120 din) in plačati mora globo 200—300 din. Torej za en dan izostanka je delavec kaznovan s 440—640 din. — Oblasti obljublja, da bo v kratkem v zadrugah dovolj obleke in obutve, toda po visokih cenah. .Po cenikih, ki so objavljeni v sindikatih, bo delavec na mesec zaslužil komaj za ene hlače. — Partizanski mitingi so pogosto opuščeni, ker ni zanje med ljudmi nobenega zanimanja. Vrše se le J še gasilske in invalidske prireditve. — Veliko besedo ima na Jesenicah uradnica dZNE Noč Mira. Na njeno pobudo je spravljenih v nesrečo že veliko število ljudi.
PESNIK OTON ŽUPANČIČ UtyjtL. — Dne 14. junija je umrl v Ljubljani slovenski pesnik Oton Župančič, ki so ga po-, kopali na državne stroške. Pri L v Beogradu je go-
cesu proti župniku Ramšaku kot priča.
SOCIALIZACIJA S‘T IČ NE.
—	Stiška obdelovalna zadruga, ki je prevzela posestva cistercijanskega reda, ima 140 ha zemlje in samo 24 delovnih članov. Zato je morala ljudska oblast poslati na delo v zadrugo oficirje in vojake ljubljanske garnizije, ker vendar ne gre, da bi ostala “socialistična gospodarstva,” ki naj bi bila vzor, neobdelana ali zanemarjena.
OBSODBE DUHOVNIKOV.
—	V Murski oSboti so bili obsojeni: Bejek Janko, župnik pri Sv. Sebeščanu, Rous Matija, župnik pri Nedelji v Gor. Pe-trovcih in šostarec Lojze, profesor in katehet na gimnaziji v Murski Soboti. Vsak je bil obso-en na po dve leti težke ječe, na izgubo državljanskih pravic za dobro 6 let in prepoved opravljanja duhovniške službe za dobo 6 let.
Poizvedovalni kofKek
Sturm Vera in Vladimir Dp Camp Cinecitta, Roma, Italy, iščeta svojega strica in bratrance Jakob-a Turk in njegove otroke. Jakob Turk je pred kakimi
Z vodstva državo pred kriminalno
Slovenec je naktostil Detroitcane v igri
Bivši madžarski minister Ra-jak bo zaprt — Komunistična kanonada se je že začela.
Dunaj, Avstrija. — Poročajo, da je pričakovati, da bo bivši notranji'in zunanji minister madžarske vlade kmalu šel pred sodišče in obtožen veleizdaje kakor njegov tovariš v Albaniji, ki je bil nedavno ustreljen. Las-zlo Rajak se imenuje ta komunistična veličina, ki je sedaj bil izključen iz stranke. Dolže ga, da je bil pristaš Tita in držal z njim zveze tudi še potem, ko je bil Tito od Moskve zavržen. Madžarski komunistični listi že napadajo Laszlo Rajka, da je bil Hortijev špljon, da je delal za amerikanske imperijaliste. To so seveda laži in vsak v Madžarski je vedel, da je Rajk neizprosen sovražnik Amerike. To pisanje je samo znamenje, da. komunisti pripravljajo njegov proces in ga hočejo vnaprej oblatiti med komunisti. Skupno z njim bodo prišli pred sodišče še mnogi drugi vodilni komunisti, ki niso všeč sedanjim gospodar jem. Rajak je znan morilec političnih nasprotnikov komunizma, človek Titovega kova.
Frank Papish, doma iz Pueblo, Colorado, ki je prišel za letošnjo igralsko sezijo v Cleveland k žogometnemu krožku Indians kot metalec žoge, je v torek prvič nastopil samostojno v igri proti detroitskim Tigrom.
In naš rojak Papish je Detroit-čane pošteno naklestil 8:1. Clevelandski Indijanci so premagali Detroitčane trikrat zapovrstjo. Nekateri upajo, da bo cleve-landski, krožek tudi letos zima- g. gal v. prvenstvu jeseni. Danes p, so Indijanci še na 8. mestu, i newyorški krožek je na prvem.
MHiliMVI
Slovenci v Avstraliji
Kot Vam je gotovo znano, smo se 18. marca vkrcali na ladjo Amarpoora, ki nas je iz Na-polija odpeljala sem v Avstralijo. 36 dni smo potovali, čudovito lepo in mirno vožnjo smo imeli. Peljali smo se preko Sredozemlja, Sueza, Rdečega morja, po Arabskem morju in Indijskem oceanu. 19. aprila smo srečno pristali v Fremantle, Western Australia. Iz nemške- M ga taborišča Eschwege nas je odšlo vsega. 8 Slovencev. Eden e imel smolo, da je moral ostali v Bagnoli pri Napoliju vsi drugi pa smo srečno prišli na cilj. Tu smo najprej tri tedne obiskovali šolo za angleški jezik p< in živeli v Reception Čampu. Naš Dr. Pušenjak je bil edini učitelj, ki nas je nekaj naučil, di Dobili smo takoj kompletno obleko, obutev in perilo in pred odhodom na delo tudi nekaj denar- d< ja. Na delo so pošiljali skupine po pet mož. Tako se je morala naša slovenska skupina razbiti. Pet nas je odšlo na žago Thompson Mill, Collie, ki je sredi gozda in oddaljena kakih 20 od samega mesta. To smo Cvirn Itanko, Kočar Maks, Jeršič 'rane, Kristan Ludvik in jaz. Za druga dva Bavčar-ja Stanka in Jenko Alojzi-a ne vem še nič natančnega.
Imamo dve baraki, ki sta primitivni kot j« primitivno vse v Avstraliji,
IZ RAZNIH NASELIM
SEATTLE, Wash. - V katoliški cerkvi sv. Marije v mestu Bremerton, Wash, sta bila poročena gdč. Marija Solce, hči Jakoba in Marije Solce ter Andrej Kaluža, sin Andreja in Marij Kaluža. Po končanih obredih in po sv. maži sta se odpeljala na razgled po Kanadi, nogo sreče! ( ,
AURORA, Minn. — Tukaj je Z medenih dni—
milj 4.
! ne moremo V isti
Razne drobne novice Iz Clevelanda in te ,, okolice . ,
Izredna seja—
Zastopniki in uradniki podružnic SMZ naj pridejo k veselični seji v soboto 9. jul. ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave., staro poslopje. Razmotrivanje bo v pikniku.
umrl Frank Kastelic. Star je bil 86 let, doma s Trnovca, Dolenjsko, v tej naselbini od 1903. Tukaj zapušča ženo, v Los Angelesu, Cal., sina Franka, v St. 'etersburgu, Fla., sina Williams, v Fergus Fallsu, Minn., pa hčer Anne Latvala, kakor tu-tri vnuke.
SALEM, O. — William Dolenc se je 24. jun. ponesrečil pri lelu pri Edison Electric Co. Zadel ga je električni tok. Zdravniki so izjavili, ako bi ne bil tako močne narave, bi ga bil tok ubil.
WEEHAVEN, N. J. — Dne jun. je umrl rojak Henry P. Mertel, ki je izdeloval kovinske okraske za cerkve. V Ameriki je bil 48 let. Zapušča ženo.
DULUTH, Minn. — V bolnišnici St Mary se nahaja Mary
Novoporočenca Mr. in Mrs. George Grabelšek pozdravljata iz London, Ontario, kjer sta na medenem potovanju.
Vabilo na piknik—
Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ vabi na piknik v nedeljo 10. julija, ki bo v Domu zapadnih Slovencev na Denison Ave. Pričetek bo ob 3 popoldne. Odbor prosi, da bi se udeležili zgodaj, ker bo gl. tajnik Mr. Traven snemal premikajoče, slike. Ob 6 popoldne bodo razne zanimive tekme in ob 6:30 začne igrati godba za ples. Vsakemu je zagotovljena najboljša zabava.
Delo bi rad—
Močan in zdrav rojak, pravkar došel v Ameriko, bi rad dobil kakršno koli delo, v trgovini ali kje drugje. Kdor ima kaj
Stubler z Elyja. - Istotam se Primernega, naj sporoči na 1234
,t. ali pokličite EX 9640.
je morala podvreči operaciji)E' "4vSt;a Mrs. J. Osbo^CWJotam-J^^ , SMZ bo ^
UR NA-|jal{ob Tu]^ mor(ja ve£ pri
ZOR UMRL. Dne 19. junija jjvijenju, pajc pa go njegovi otro-
je umrl v zgodnjih jutranjih urah hrvatski pesnik Vladimir Nazor, predsednik prezidija LR Hrvatske. Pogreb, ki se je vršil na državne stroške, je oskrbel poseben odbor z dr. Zlatkom Sremcem, predsednikom Sabora LR Hrvatske na čelu.
Oba pesnika, ki sta pela slavo vsem oblastnikom od Franca Jožefa do Tita, sta umrla ob zatonu slave onega, ki sta ga nazadnje opevala.
NAPADI “MATJAŽEVCEV”
, V OKOLICI LJUBLJANE.
V noči z 9. na 10. maj ao oddelki “Matjaževe vojske” napadli d, KNOJ-evske in miličarske stra-
Vera in Vladimir Sturm sta vnuka Magdalene, sestre Jakoba Turka, ki je bila poročena Šturm v Trstu. Kdor bi kaj vedel za naslove Turkovih, naj bo tako dober, da vse informacije sporoči Vladimiru in Veri
Šturm na gornji naslov.
■' 1
O-------
Mavstvo soglasno obsoja Taftove predloge
Washington. — Predsednik železniških uslužbencev A. F. Whitney je ostro napadel senatne sklepe, ki so poslabšali načrt lelavskega zakona, tako, da je sedanji načrt slabši kakor je že na cestnem mostu preko Save dosedanji Taft-Hartleyev'zakon.
pri Sneberjah in na železniškem mostu preko Ljubljanice pri Zalogu. Med enournim streljanjem so si Matjaževci izsilili prehod preko mostov. V ljubljansko dj bolnico so pripeljali več ranjenih knojevcev, nekaj pa so jih
Whitney pravi, da ta zakon vodi naravnost v fašizem in nacizem oziroma v nacističen sistem avne uprave. Vsi delavski vo-itelji pozivajo ameriško ljudstvo naj pri prihodnjih volitvah glasuje proti vsem senatorjem,
ljani so 10.11, in 12. maja poja-
ci legitimirali vse moške.
- DEKAN ŽAGAR JANKO Idrije je še vedno v preiskoval-
M m Im
Prekrasni Američan Janko je na seji Sansove podružnice, ki je razglašena kot subverizivna organizacija, povedal, da je v Ju goslaviji zdaj vse zavihalo rokave in pridno dela in ustvarja.
* * *
No, torej vendar enkrat, da
tako hitro pribrisal nazaj Ameriko iz Titovine.
» * »
Prav škoda je, da ga niso pridržali tam, da bi bil vsaj enkrat prijel za delo, to se pravi z rokami in s krampom ali sekiro gozdu.
pokopali pri Sv. Križu. V Ljub- y ^ g]MoVali za Taftove pred-
loge. Vsi pozivajo predsednika
čane miličarske patrole in oznov- Trumana naj proti zakonu, če
veto. Murray pravi v svojem razglasu na delavstvo, da mora-
nem zaporu in je nastopil v pro- j0 vs; delovni ljudje Amerike
takoj začeti akcijo proti Taftu in vsem njegovim podpornikom
Washington. — Po novih poročilih je preko praznikov bilo 747 smrtnih nesreč, 312 ljudi je bilo ubitih na cestah, 260 jih je utonilo, 47 jih je umrlo vsled si|ne vročine. 17 se jih je ubilo vsled aeroplanskih nesreč in 121 so se primerile razne smrtne nezgode. Preko desettisoč ljudi je bilo ranjenih v prometnih nesrečah ha cestah. To je največje število nesreč preko teh praznikov kar jih beleži ameriška statistika. Državni varnostni urad smatra, da je tako ogromno število mrtvih in ranjenih dovolj močan opomin, da je treba vzroke temeljito proučiti, da bodo oblasti mogle napraviti primerne prometne odredbe in če tre-
■, war oe Jet* stanujoč «•» <*• Pa * P1 na svoji farmi v Windsor, Ohio.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Ivančič, otroke Mrs. Jennie Kepes, Edward, Mrs. Mary Dempsey, Andrew,, brata Antona in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi žeje, fara Slavina kjer
oe Jenčič, star 69
mo in smo kar dobre volje. Pojlet. rojen v Loki pri Zidanem dveh letih upamo, da bo že bolje, mostu, Ctajersko. Tukaj zapu-Delo ni slabo in tudi ne pretež-jšča brata Petra. Dalje je 12. ko. Gospodar je zelo dober. De-jun. umrl Adolf Ruzich, star 68 lamo 40 ur na teden in zasluži-jlet, rojen v selu Stari Laz, Ramo 9 funtov, kar je sicer dovolj vna gora, Hrvatsko. Tukaj za-za življenje, vendar je nekoliko pušča ženo, v starem kraju pa
42 let in je živel na farmi zadnjih 24 let. Pogreb bb v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6601 St. Clair Ave. čas pogreba še ni določen.
Marko Kolač
V četrtek zjutraj je preminul po 4 in pol letni hudi bolezni Marko Kalač, star 70 let, stanu-
ba tudi omejile zasebni promet joč na 367 E. 149. St Bil je
ali vsaj poostrile predpise glede vožnje.
o
vlada je prepovedala vse cerkvene tiskovine, ki jih vnaprej ne odobre vladni organi, prejjove-'
bi bil sprejet v kongresu, vloži dala je sestanke duhovnikov in
škofov, ki niso vnaprej dovoljeni od oblasti, prepovedala je tudi sestanke vernikov, kolikor ni so posebej dovoljeni. Vlada je dalje izrekla, da so vsa izklju-
in jih za vsako ceno spraviti iz čenja iz Cerkve, ki jih je izre-
iavnega življenja. Murray poziva vse člane, da takoj pošlje-i o svoj dolarski prispevek za politično kampanjo.
kel ali jih še bo izrekel Vatikan ali kakršnakoli cerkvena oblast pred državno oblastjo nevelja-
Dvoboj Tito! Pauker
Belgrad, Jugoslavija. — Titovo časopisje priobčuje ugotovi-
Taoshan, Formosa. — Maršal Chiang-Kai-Shek je dal izredno vna. Ministrstvo za prosveto izjavo dopisnikom ameriških li- prometa po evropskem obnovitvenem programu.
......	• •	• stov. S tem je prekinil svoj za-	J	•	*
časni molk in zopet stopil ospredje kitajskega javnega dela in boja proti komunistom. Ge-
V3aj vemo, zakaj jo je Janko tve, da se v ftumuniji blizu Bu-
v karešte vežbajo posebne vojaške skupine, ki imajo namen vdreti v Jugoslavijo, da bi nasilno zrušile titovski režim. Voditeljica rumunskih komunistov Pauker pa odgovarja, da je treba'Jugoslavijo osvoboditi Titovega terorja.
zapušča sestro Rozalijo in več prenizka plača. Po zimi se bom dva-brata in sestro, sorodnikov. V Ameriki je bival vpisal na Comercial College in	—-----o-
univerzo. Rabil bom tri leta, da dovršim šole, pa bo tudi to minilo. Sprejmite naše iskrene pozdrave. Posebno pozdravlja Vinko Berce.
vdovec. Soproga Uršula je umrla pred 9 leti, Tukaj zapušča sinova Mirko in Frank Sterle ter brata John Ladavac in več sorodnikov. V Ameriki je bival 43 let in je bil član dr. sv.
Češka vlada zatrla delo cerkvene uprave
Praga. — Češka komunistična Joseph št. 99 HBZ. Poprej je družina živela 21 let na 19002 Kildeer ^ve. Pogreb bo v soboto zjitiSj iz pogrebnega zavoda jos. žele ,in Sinovi na 468 E. 162. St. čas pogreba še ni določen.
----o-
Chiang Kai-shek zopet v boju proti komunizmu
iz zapadne Nemčije v Berlin. Med tem so vrnili tovor, ki so ga :ap!enili poprej ih so rekli, da so odredili zaplembo zato, ker papirji niso bili v redu. Sovjeti hočejo, da mora vsak tovor nositi potrdilo njihovega koman-danta.
Razne najnovejše svetovne vesti
mora odobriti vsa pastirska pisma, okrožnice, navodila, odredbe in druge izjave za duhovnike in za vernike. Vlada je istočasno dala zapreti zopet večje število duhovnikov po vseh škofijah,
pogajanja za novo delavsko pogodbo. Uspeh ali neuspeh teh pogajanj bo močno uplival na vse gospodarsko življenje v USA v neral pravi, da bo skušal zbrati prihodnjih mesecih. Predsednik delavstva zahteva ureditev po-narodne sile in bo bojeval boj do kojnin, zvišanje plač in več manjših izpopolnitev pogodbe.
Vedno imejta v opominu, da le bolite biti minuto počasne]-U kot pa tekundo prehiter in to posebno velja pri prebod« če* cesto, kjer drvi na stotine avtov In drugih vozil.
konca. Zatrjuje, da kitajsko ljudstvo komuniste sovraži. Sedaj gre po njegovem mnenju za
cele Azije, ker bi sicer lahko postali svetovno nevarni. General apelira na Ameriko naj njegovo borbo podpira.
Vsakodnevne sovjetske šikane v Berlinu
Berlin, Nemčija. — Rusi so zopet zaplenili tovor, ki je prišel Predsednik vlade Atlee je dodal,
Manever komunistov v Londonu
London, Anglija. — Delavski minister George Isaaks je izjavil, da je bil štrajk pristaniških delavcev v Londonu uspešen manever komunistov, ki hočejo za vsako ceno zlomiti red v narodnem gospodarstvu in prometu.
Čestitke banki—
Iz uradnega računskega poročila slovenske banke, North American Bank Co. je razvidno, da je banka že dosegla nad 10 milijonov dolarjev premoženja. S tem je stopila banka v vrsto večjih bank, kar je gotovo častno za slovensko podjetje. Naj bi slovenski denarni zavod ved-tako lepo napredoval pod spretnim vodstvom, kot dozdaj. Narod, ki je gospodarsko močan, nekaj šteje!
Druga obletnica—
V petek ob 7:16 bo darovana cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary žužek v spomin 2. obletnice njene smrti.
Nov telefonski sistem— Cleveland je dobil nov telefonski sistem in aparaturo, s katero bo mogoče klicati tudi oddaljena mesta v USA direktno,
da komunisti to delajo po diktatu tuje sile in hočejo preprečiti britansko ekonomsko obnovo.
Stavkujoči delavci so stopili stavko proti vsem predpisom brez vsakega posredovanja tele-
in dogovorom, in so prelomili pogodbo, ki so jo nedavno pod pisali.
LONDON, ANGLIJA. — Vsled stavke pristaniškega delavstva je britanska vlada odredila, da naj vojaštvo naklada in razklada ladje, da ne bo trpela oskrba prebivalstva s hrano.
* * *
NGLJJA. — Anglija ima hudo dolarsko krizo. Ker namreč mora uvažati mnogo iz dolarskih dežel, hitro izgir njena zlata rezerva. Sestali so se finančni ministri Amerike, Francije in Anglije, da bi našli rešitev. Vsled svojih finančnih težav Anglija tudi nasprotuje predlogom USA o financiranju
fonistinj. Štiri mesta v USA imajo že to novo opremo. To so New York, Chicago in Philadelphia poleg Clevelanda. Poslovni 3vet bo gotovo pozdravil ta veliki tehnični napredek.
Vročina—
Vročina ne poneha. 96., 96 in do 100 stopinj je v Clevelandu in po drugod po Ohio. Vremenski napovedovalci še ne vidijo nikakega olajšanja. Zopet je ne. kaj ljudi pomrlo od silnega vročega pritiska.
Ubežniki pred motkov« skim tiranom '
Falmouth, Anglija. — 23
WASHINGTON. — Unija jeklarskega delavstva je začela Baltijeev ^*° n soviet'i®
WASHINGTON. — Trumanova administracija pripravlja obširen gradbeni program po zakonu o zidanju cenenih Btanovanj
to, da komunisti ne zavzamejo in pospeševanju gradnje. Ker je to prvi važnejši zakon, ki ga je
kongres sprejel in ki odgovarja Trumanovem volilnem programu, hoče vlada zakon izvršiti kar najhitreje, da bi se pomanjka-
nje stanovanj čim preje omililo in da M se prihodnje leto že ču- tudi samo za dovolili zapadnih tile ugodne posledice zakona.	zavezniških oblasti.
prebežalo preko morja v majhni ladjici Sotka. ki ima komaj 93 ton. Nameravajo se preseliti v Brazilijo.
Ruti v Berlinu zopet popustili
Berlin, Nemčija. — Rusi so začasno odnehali in zopet dovolili, da tovorni avtomobili prevažajo hrano iz zapada v Berlin
i*

1WW
it -, .ft.'*.
M
T

p;f ■ >	7 V’7 \\ .
JULY 7, cm
gmmss^ss

JULY
M ■»• WI *® W» «' *£
3 4 5 6 7 8 9 io n » 13 H !5 16
1718 19 20 21 22 23
^25 26 27 38 29 P
naročnina z* Zed. dritave 88.60 n* leto; za pol leto $5.00; za četrt leto $3.00.
Za Kanado ta sploh ** delete izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, sa 8 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United Stote« $8.50 pet year; $6.00 fot 6 months; $8X10 fot 8 months.
Canada and all other countries outride United States $10 per year. $6 for 6 months, $8 JO for 8 months.
Entered
Cleveland,
‘A-sggaamsr -"r!
No. 132 Thurs., July 7, 1949
Čujte ljudje božji
■11 ■
“Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša,” je dejal Kristus. On je to mogel in smel, saj je bil človek m Bog.
Mi le prosimo: “Čujte nas in ne zaprite svojih ušes in
CT0J"Zakaj P* gre?” vprašujete. “Za sponzorje našim slovenskim beguncem, ki bi radi prišli v to deželo svobode, in
»IT;, * naveličali, bed. rekli meri.
mnogi, morda vsaj nekateri.	,
Nikar tako, lepo prosimo. Delati dobro, pomagati to ie božji klic od začetka in bo do konca življenja. Karkoli kateremu mojih najmanjših bratov storite, ste meni storili,” to so Kristusove besede.
Mnogim beguncem in njihovim družinam so ameriški Slovenci že omogočili, da so prišli, da prihajajo in se pripravljajo na pot v USA. Res je to, Bogu hvala in dobrim našim bratom in sestram.
Toda nad 2500 jih je. še takih, ki prosijo, lepo prosijo, da bi dobili sponzorja. Vidimo, da je slovenska dobrodelna organizacija v resnični stiski in zadregi, ko jim ne more
P 2500 ljudi. Saj je to malo število, če jih razdelimo po ameriških slovenskih naselbinah ali se bo kaj poznalo? ----	.	- ‘uv '-1
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
Romanje v Lemont
(▼ nedeljo 10. julij«)
Bilo je pred 20 eli 25 leti, kda smo se spravljali na božo pot k Majki Božoj Bistričkoj eli k Mariji Pomagaj na Brezje. V srcaj mnogij se je vzbudilo hrepenenje. Vsi, ki smo se za to pot odločili, smo želno pričakovali dneva i celo vure, kda nastopimo tri dni dugo romarsko pot. Hodili smo peški. »ro-šek smo si sebom nesli. Vmes smo spevali 1 molili. Duga žmetna pot je bila to. Vreme nas je nikdar ne motilo. Ob-ljubili smo i tudi storili. Sto je mogeo, je šo vsakše leto. Počutili smo ses rečni i zadovoljni.
Že ob pogledi na romarsko cerkev se je vnogomi zasvetilo oko. Vse je oživelo, čeravno smo bili trudni od dugePoti, smo popaščili svoje korake. Romarski oltan P" Mariji Bi-strički i na Brezjaj so imeli nekaj privlačnega VsaMe romarsko oko se je na tej ustavilo i malottero ostalo Suho. S skuzami v očej smo'nasoj nebeškoj mamici šepetali, ka nas je najbolje težilo. Vse, prav vse smo njoj zavupali. Bdi smo srečni. Prižigali smo lučke i naše mile prošnje 1 molitve so se s tistimi plameni dvigale pred Njo, od štore smo milosti pričakovali. Neštetokrat so bile naše romarske prošnje posluhnje-ne i potolaženi i puni vere smo se vračali. Nepozabni dnevi
so bili to i lepi spomini so ostali.
Zato dragi slovenski rojaki v čikagi i okolici, takše romanje ima v misli Društvo sv. Ane (štev. 170 KSKJ)1 vas. prisrčno vabi, ka se nam pridružite 1 z nami romate 10. julija k Mariji Pomagaj v Lemont, 111.
Procesija se začne ob i/2ll, sv. mesa pa ob 11. Ob ‘epom vremeni de vse na proštom, če bo pa deževno, pa pod streho^ Ne zbojte se. Iz čikage neidemo peški. Vozih do busi od cerkve sv. števana ob 8. i 9. vuri. SsmoWI*^ «*J02 W. 23 St. pri Mrs. V. Kolenko eli pa pokličite telefon FROntier 6-0191 Cena za vožnjo semtem $1. Za deco P°d 14 polovično. Tudi jesti i piti nam ne sfali Vse vas pnčakujemo i Vas z veseljem sprejmemo. Vsi boste dobrodošli.
Vabi Vas
Odbor društva.
STARI KRAJ VeL Polana. Nenadoma je mrla 7. junija letos Mrs. Bara Balažek. Na srci ji Je prišlo slabo i so jo odpeljali v bolnišnico v Soboto, pa so jo na tretji den že pripelali domov — liki mrtvo. Pokojna je žena Matjaža Balažek v Cleveland! (E. 41). Poleg moža zapušča pokojnica tudi hčer i sina v starom kraji i hčer Gizo v Cle-velandi. Naj ji sveti večna luč, družini pa naše sožalje!
ljen. On pa se je Bogu pripo-lčast in veselje mu bomo izkaza-ročil in se - potajil. Prišli so H. Vsak pa, kdor se namerava
.......... udeležiti banketa, je prošen, da
to sporoči najkasneje do 12. julija na gori omenjeno Mrs. Kadunc, tel, IV 2288, ali pa na spodaj podpisano, telefon VU
Nova maša pri sv. Lovrencu
Novomašnik bod’ pozdravljen, od Boga si nam poslan!
CLEVELAND V Kanadi so bili preminoči tijeden na obiski pri prijatelaj i rodi Mr. i Mrs. Frank Čeh (E. 45) s sinom Frankom. — Tudi
Hodnik je bila pre- ga
zdravi j am čelo njegovo družino, Ančiki pa čestitam i želim lep nparedek še nadele. Jako rad čitam Ameriško Domovino, šte-ro piše telko od Prekmurja, ki
V nedeljo 17. julija ob 11. dopoldne bo pel novo mažo Rev. Alojzij Hribšek, trikratni begunec. To bo njegova zahvalna daritev za trikratno srečno rešitev. Rojen je bil 20. oktobra 1921 sredi vinorodnih dolenjskih goric v vasi Smečec pri Sv. Duhu nad Krškem. Tudi v šolo je hodil 4 leta k Sv. Duhu. Je sin malega posestnika, tesarja. Njegovi roditelji so bili zelo verni in 30 vedno spoštovali duhovniški stan. Njih želja je vedno bila, da bi eden izmed njih sedmih otrok dosegel to veliko srečo, da bi pel novo mašo, kar se je sedaj izpolnilo, čeprav so bile že od vsega začetka velike ovire za študije. Leta 1939 mu je umrl oče. Že je vse kazalo, da bo moral prenehati s svojimi študijami, in da bo šel njegov najdražji cilj po vodi. Ker pa so dobri ljudje vedeli, da je fant nadarjen in da hrepeni po duhovniškem stanu, so mu denarno pomagali. Prvih par let je študiral v salezijanskem zavodu v Veržeju pri Ljutome-Potem je vstopil v salezi-
pogledat v klet, privzdigovali so deske pograda, a do njega niso prišli. Ko je že davno vse utihnilo, je zlezel iz skrivališča, se izmotal iz vreč, skrbno pregledal vse naokrog, potem pa smuknil v svobodo. Obleko in čevlje so mu odvzeli že tedaj, ko s ga postavili pred stranice. — Prišel je do neke hiše, kjer je poprosil za kak kos obleke; do bri ljudje so mu takoj postregli s svojo revščino vsaj za silo. — Dolga je bila še pot do meje. Ko je hodil že precej časa, je prišel do neke druge hiše. Vstopil je in prosil za malo kruha. V istem hipu pa zagleda dva parti zana zunaj pred vrati, ki sta ga
Iz urada slovenske banke, „u„»j Fx0u -m«,, o- Thg Norh American Bank Co. sledila. Smuknil je pod poste- se 8poroča sledeče finančno polio. kier za je zakrivalo pregri-	odbor in
3-6417. Ne odlašajte, ker se mora vedeti, za koliko pripraviti. Zadnje dneve se ne bo moglo več sprejemati prijav.
Novomašniku pa kličemo: — Novomašnik bod’ pozdravljen, od Boga si nam poslan!
Udana
Helen Tomažič.
Iz urada banke
ljo, kjer ga je zakrivalo pregri njalo. Ko domači niso hoteli nič vedeti o njem, sta partizana odšla, on pa ni niti na kruh več čakal, ampak je planil na prosto in je zopet odnesel pete. Po mu-kepolni poti je končno dospel na svobodna tla v Italijo. Oddahni se je, ko 30 ga z veseljem sprejeli, kakor že toliko drugih slovenskih salezijancev in du-lu_ hovnikov. Oblekli so ga ter mu je pomagali naprej v osrednji zavod v Turinu, kjer je potem šel v bogoslovje na salezijanski bogoslovni fakulteti.
Ker pa se je že tudi v Italiji začelo oblačiti in je komunizem že tudi tam dvigal glavo, se je bilo bati, da morda pride na površje, kar bi bilo gorje za jugoslovanske begunce, ker je že vihrala slovenska zastava s kr vavo zvezdo. Zato mu ni kazalo drugega kot iti naprej v širr svet. Dne 8. avgusta 1947 ga je ladja srečno pripeljala prav do spomenika Svobode, tako tudi njegovega profesorja oz ravnatelja dr. Franca Knifica, ki je
Tudi to je res, da Strašijo tiste ki nočejo pomagati, ua vim™. v	1“™*,	. “ .
iih napadajo, da jim na vse načine odsvetujejo, da bi spreje- vini čitam 1 vidim sliko Miss ka komaj hodi.
___j„ ■	AnSifco Mimica ka ie zraduera- Vmro ie B
]0 ____________
Ijam. — Matija i Hei noti, Fontana, California. Rojaki se Vam lepo zahvalijo za pozdrave i sporočajo, ka je tudi tu v Cleveland! dosta sun-Tam ste bar to srečni, ka
, družina John H
TWmmWpoznalo ža vše ž.vljenje. -	»inoto.—
Dobri ljudjez dobrim srcem, ne ustrašite se Sprejmi-	8e je
te ta Itlic kot posebno priložnost, da storite izredno dobro gk~"*^)ta odborom vdeleži-delo, ki ga lahko storite sami vi. ...	,	.	10 av mese na slovenskem ka-
Ko je bila še vojna v Evropi, ko je bila stara domovina	dnevj videli Bm0 pred.
Še pod sovražno okupacijo, so tudi v starem kraju imeli	Avgugta Pintariča Sen.,
begunce. Z Dolenjske, Gorenjske in Štajerske, z Notranj-	m Terezo Kavaž. i “■	:r~ "Tp ,
~ske in od primorske strani so bežali ljudje v Ljubljano ali tajnlC0 “5S:	, Hozian j imate sunce tudi januara. P n-
falls« a« pred k.««nisti£»iml tolpa-	»•— “?» —>“
mi, ki so požigale in morile. Blizu 40,000 sel jih je bilo na- 'ec dlanov' Metl bralo v razmeroma majhnem mestu. Moramo reči, da so naši bratje in sestre takrat radi jemali begunce pod svojo streho. Niso vpraševali koliko bo to veljalo, kako se bodo razmestili, odkod bodo vzeli. Vsak begunec je moral dobiti streho in dobil jo je. Božji glas je grmel in pozival in v strahu in trepetu so se odpirala vrata slovenskih domov in srca kristjanov. Vsak je dobil streho, vsak je dobil delo in kos kuha, pa čeprav je bila vojska in pomanjkanje.
Mnogi izmed tistih, ki so sami pomagali drugim dokler so mogli, sedaj zastonj prosijo, nihče se jih ne usmili. Ali je to prav?
Pa je težko, bo marsikdo ugovarjal. Res je večkrat težko. Če bi ne bilo težko, bi pa ne prosili. Težko je s sobami, s stanovanji, z delom, s posteljnino, so težave in večkrat kar občutne. Če bi ne bilo težko, bi pa ne bilo tako lepo in tako zaslužno delo. Krščansko delo usmiljenja ima tedaj svojo veliko vrednost, če ga opraviš kljub temu, da je težko, morda zelo težko. Krščanska dela usmiljenja dela tisti, ki svojo lastno udobnost, lastno stanovanje, lastne prihranke žrtvuje in odstopi kos svojemu bratu v potrebi. Le takemu velja Gospodov blagor: “Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.”
Tudi to je res, da strašijo tiste ki hočejo pomagati, da
_____Ia.'«	-1 n .'.‘m nn »ro/a nn/IitlO A^OtrptlllAin flO hi IflTPIP.
ročilo: Gospodarski odbor in [direktorji z veseljem naznanjamo delničarjem in vložnikom ter vsem prijateljem bančnega pdojetja, da je banka postala 1 nad deset miljonska, da je njen iizkaz z julijem dosegel v celoti $10,040,119.81. Račun bo priobčen v tem listu, kjer vsak lahko vidi kako so razdeljeni skladi bančnega premoženja, imetja in obveznosti. Poleg te j vsote ni šteto .bančno poslopje collinwoodske podružnice več nego en dolar, in .banka lastil j e poslopje.
K temu se 'cdibor in direkto-rij zahvaljuje za naklonjenost vsem, ki se držijo domačega podjetja in tako pomagajo vzdrževati domače finančno podjetje, ki mnogim nudi pomoč. Prava narodnost se pokaže v tem, da svoji podpirajo svoje. Banka z desetimi milijoni je za nas Slovence ponos in obenem velika pomoč. Dokler imamo svoje finančno podjetje desetih milijonov, bodo nas tudi drugi cenili za zmožne in nas b:do spoštovali. Obenem bodo trod nudili
več članov, mi odvečara smo opazili v zele-noj uniformi Miss Mary Mun-ka.	*
v Lemont.’ Na romanje Lemont (v nedelo 10. julija) se odpelamo s trenom v petek večer. Tren odhaja z glavne postaje 11:45 ponoči (po našem clevelandskem časi). Tisti, šteri idejo s tem trenom, naj bolo pol vure pred tem časom na postaji. Na počitnice v Čikago i v
BRIDGEPORT
Vroče pa suho vreme imamo tudi v Bridgeporti. Ceeli mesce junij ne bilo dežja.
Samostanska slavnost. V so boto dneva 16. julija de posvečena hčerka Mrs. Tereze Zelič (iz Odranec) Katika. Častiti sestri i celi družini najlepše čestitamo.
Brezi dela je pri nas že dosta ljudstva. Pa zato imamo
Mrs. Steve Markolia s Kristino Zimmermanoyo to soboto. Iz Cikage se vdeležijo nedelj-skoga romanja v Lemont, 14 julija do pa pri slovesnosti 20 letnice škofovanja škofa dr.
Na pocitmce v umagu * * —	,	.
w.,.„d	M,. I»gM;■?»!***'•*£
Meešo brezi sveč na oltari morajo služiti Odrancaj v starom kraji. Tak smo zvedeli tam odnet. Ve smo že pred časom poslali nekaj sveč, samo kakpa, to pogori. Te dni
la- križev pot, Nemci, ki 30 1. 1941 zasedli one kraje, so razgnali novice v vse vetrove, da so se razleteli kakor plahi golobje, ko plane jastreb mednje. Zbežal je v Ljubljano, ki je bila tedaj pod Italijani. Svoje študije in maturo je napravil na Rakovniku. Prve dni maja 1945 e vsa poštena Slovenija pričakovala osvoboditev, s pomočjo Angležev in Amerikancev. Tam za Vrhniko so že grmeli topovi; na veliko razočaranje pa je prišla vest, da prihajajo za umikajočimi se Nemci — Titovi partizani. S tistimi, ki so vedeli, kakšen blagoslov prinaša Tito, je šel tudi on po svetu. To je bil njegov drugi beg. V Bistrici na Koroškem so partizani u stavili vlak z begunci, med ka terimi se je po naključju znašel tudi naš sedanji novomašnik. — Njega so takoj vzeli na piko. Pre-
trni'*}
CALIFORNIA
noga perila Mrs. Tereza Zelič.
Betežna je bila i opererana Manka Ferenčak. Ve je že
Pismo.
.irusnio	Manna rereucas. »c --
“V Ameriški Domo- doma, liki zato itak tak slaba,
4 tvUlvM olll/A MlIOS l,n lr AYYin i Ln/Il
Ančike Munka, ka je graduera-| Vmro je Borbičov Venci la. Oča (Joe Munka) je moj so- (Kocipeer). Bio je sedem let sed v starem kraji i lepo po- betežen. Naj v miru počiva!
so bogoslovje preselili v Kalifornijo; v Aptos, poleg Santa Cruz. In tu je naš novomašnik dovršil svoje študije in dozorel ter bil 29. junija posvečen v Gospodovega maziljenca. In tako bo 17. julija zapel Glorijo Gospodu, ki ga je vodil po križevem potu k oltarju sv. Lovrenca. Gospod ga bo sprejel prelepo slovensko cerkev, ki je vsakemu slovenskemu duhovniku vsak čas na stežaj odprta. Njen čuvar je prečastiti g. župnik, kanonik in prelat J. J. Oman, ki vsakega slovenskega duhovnika tako velikodušno sprejme pod svojo streho. Tako se je razveselil tudi novoma-šnika Alojzija Hrihšeka in mu dovolil svojo zares lepo cerkev, da v njej zapoje novo mašo, ker se ni mogla uresničiti njegova želja, kakor tudi želja matere, sorodnikov in njegovih
JIU napauaju, U« Jllll na vas na sms vunnujvjv, na s. -f..,.
li begunca ali celo družino. Vedimo, da ni tako dobre stvari na svetu, da je ne bi hudič oblatil in dokazal, da je slaba in škodljiva. In begunce klevetati je najlažja stvar. Tu jih ni, braniti se ne morejo. Daleč so in vsaka laž jih ne doseže. Najprej so bili to zločinci in izdjalci, potem so bili lumpje, ki bodo vse pokradli, sponzorja pobili ali vsaj na beraško palico spravili. Sedaj govore, da so to komunisti, pre-vratneži, ki jih pošilja sam Stalin in Tito, sama kominterna in kominforma, da uničijo naše ameriško mirno življenje in udobje. Vsaka, tudi najbolj debela in neumna laž jim pride prav, samo da dosežejo svoj namen.
Tako govore in bodo govorili tisti, ki so v službi zla, ki so privrženci evangelija sovraštva, maščevanja, krivice in laži. Vsako laž trdovratno ponavljajo v pričakovanju, da bo laž dobila videz resnice in učinkovala. Toda laž ostane laž, če tudi množice lahkovernih verjamejo in nasedejo.
Oče laži je oče sovraštva in ničesar bolj ne sovraži kot kr-
""še SS«	lope. Tabori* si zapirajo. & nti»do mogli v Ameriko.
Ne nakopljite si n.	skrbi »jimate svojih dovolj M>	^
Ali res Slovenci niti teh ubogih 2,500 svojih ne bomo mogli oskrbeti In jim pomagati, da pridejo sem. Že dve leti pišemo, prosimo in kličemo. Pa mnogi še vedno pravijo, da niti ne vedo kakšna zadrega je za sponzorje. Zato pišemo in bomo še pisali o tem vprašanju, ki je danes najnujnejše in najvažnejše delo slovenske krščanske dobrodelnosti, slovenske narodne akcije, če bi le enkrat mogli priti k ladjam, ki prihajajo iz Evrope, bi nas razumeli. Prihajajo množice: Poljakov, Ukrajincev, Judov, Litvancev, Latvijcev, Estoncev, Nemcev, Madžarov in sem in tja redno posejan kak Slovenec. Vsa mesta, ki bi jih po zakonu mogli dobiti Slovenci, bodo zasedli drugi, ker ni sponzorjev za Slovence. Človeku se stiska srce v bolečini...
Sedaj je skrajni čas. Sedaj bodo begunci morali iz Ev-
c-a Tonirain f’S* np KnHrt mnoli V Ameriko.
pred njim brusil nož, drugi mu je prinesel pisemski papir in mu rekel, naj se poslovi, od kogar se misli,, nakar so ga postavili ob zid pred strojnice.
Prav tik pred usodnim pove ljem pa je nastala zmeda med partizani. Pograbili so strojnice in naglo odšli na položaje. Domobranci so se prebijali proti Dravi. Straža, katera je 0-stala, je odvedla sedanjega no-vomašnika nazaj v šolo, kjer je bilo zbranih že mnogo drugih beguncev. Naslednji dan so odpeljali vso skupino proti Beljaku. Spotoma so se ustavili neki šoli, kamor so strpali u-jetnike. Vse naokrog je bilo zastraženo in on je takoj vedel, da ne bo dobro zanje, ker so jfh tako zastražili. Iskati je začel rešilnega izhoda. Planil je klet, pretaknil vse kote ter našel
drugod ponižno p r o »j ačlti. Banka je res kredit ta ponos slovenskega naroda, to za to, ker je finančna institucija, ki je zaupnost naroda. Banka nii samo hranilnica, marveč nudi I
narodu tudi posojila za razne in na razne načine. Narod naj se posluži svojega finančnega zavoda tudi za .posojila. S zahvalo in s priporočilom,
Anton Grdina, predsednik.
\
Sr.	* š	z
Duhu v prelepih Dolenjskih goricah, kjer že od leta 1917 ni bilo nobene nove maše.
Ker č. g. novomašnik nima tu nobenih sorodnikov, se je Mrs. Mary Kadunc iz 307 E. 156 St., kot prijatejica njegove družine zavzela, kakor tudi še nekaj drugih prijateljev in znancev, da se mu na ta njegov veliki dan izkaže dostojen sprejem ih naklonjenost ameriških Slovencev, ki si štejemo v veselje in čast, da je zopet en naš slovenski mladenič stopil v Vinograd Gospodov, v katerem bo vodil po milosti božji duše k Stvarniku, kateremu je posvetil vse svoje življenje.
Po opravljeni sv. maši bo njemu na čast banket v Slov. narodnem domu na E. 80. cesti.' Prav prisrčno ste v splošnem vabljeni iz vseh fara, posebno
0 napredku hranilnice
Cleveland, Ohio. — V sredo je bil priobčen poletni račun St. Clair Saving & Loan Co. v tem listu. Iz njega je razvidno, da ta denarni zavod še vedno nalpreduje kljub temu, da je nastal po vojni nekak zastoj v trgovini. Hranilne vloge so dosegle nov višek ter znašajo približno $6,200,000.00, kar je za pol ttilijiona narastek Za zadnjih 12 mesecev.
Posojila na vknjižbe znašajo približno $4,000,000. Skupno premoženje znaša več kot $7,-000,000.00, kar je nova višina. Gotovina na rokah ta v vladnih obveznicah znaša več kot $2,-000,000, tako je premoženje likvidno do 32% ker je v korist vlog. Reserva, nerazdeljeni dobički in osnovna glavnica znašajo približno $600,000.
Vse te številke kažejo, da je institucija v izvrstnem stanju ter lahko postreže v vsakem slučaju in v vseh ozirih, ki se tičejo te vrste poslovanja.
ivc llttNupijaav. O. 1.« a,  	--—a ---------
tako vam govori, da bi apeliral na sebičnost.
2,500 in več naših bratov in sester pa kliče in prosi z našim kolonarjem: “Odprite srca in roke, usmilite se nas.”
A1i naj nas bo sram pred drugimi narodi, ki so spravili v Ameriko že deset in deset tisoče svojih ljudi — beguncev?
DOQO Iliurail V /AVMIIJV, uiatuiju,
slali. Odhajali bodo z grenkim prepričanjem, da bratje in sestre v Ameriki niso hoteli zanje poskrbeti kakor so to storili drugi narodi za svoje. Kličemo in prosimo: Ne dopustimo, da bi te solze in taki očitki padali nad nas in naše otroke...
10. julija
FARNI
______.............	_ PIKNIK
vo in se zakotalil pod” nizek po-,teri so morali zapustiti domo-,g	LOVRENCA
na
6323 Turney Rd.
dve strohneli vreči. Eno si je oni, ki duhovniški stan spoštu- _ natakni na noge, drugo čez gla- jete ta sočustvujete s temi. ka- g vo in se zakotalil pod nizek po-,teri so morali zapustiti domo-,=g grad v temen kot. čez par ur vino radi svojega verskega pre- g je zaslišal povelje, da morajo' pričanja. Udeležite se sv. ma- ^ vsi ven. V vr3to ta naprej in [še, potem pa še kosila. Več ko ^ če se kdo potaji, bo takoj ustre- nas bo skupaj zbranih, večjo =


V samotah pragozda
S. Scoville ml. — Pavel Hoieček
“Zato, ker je dane« najvažnejši dan v letu!” je pojasnil Vilče. "Dane« te ne morem niti za teaiutek pogrešati. Danes je namreč,” je nadaljeval s svečanim glasom, “moj rojstni dan.”
"Hug,” mrmra Bok, “prav Blab dan danee! Pusti me spati in ne budi me!” Spet se je zvil v kepo in prav spretno zgrnil nase velik dej igel, ki so prej odevale Vilčeta.
“Kaj? Slab dan?” mu odvrne tovariž nekoliko užaljen. “Ti že pokažem! Zdaj te pa nalašč vržem is postelje." Po teh besedah potegne Roka iz toplega kupa in ga začne valiti po pobočju proti vodi. Indijanec se brani in huduje, all VH-če ga kotali dalje; kmalu sta pri potoku in tam ga pahne z brega, da z glasnim krikom pljuskne v vodo.
“Te že naučim, da boš bolj spoštljivo govoril o najimenitnejšem dnevu ameriške zgodovine,” je govoril Vilče na bregu in čakal, da se Rokova črnolasa glava pomoli iz temnih valov. Ali čudno, tovariša ni od nikoder. Prešla je minuta in Vilče je bil že v skrbeh, ali se ni onemu kaj pripetilo.
Stopil je na sam rob brega, da bi se spustil v vodo za njim, ko ga zagrabijo od zadaj
se je misliš polastiti.”
“Le pojdi z menoj,” odvrne Rok z očetovskim glasom; tl ta-Koj pokažem.”
Res sta dospela čez dobrih deset minut do plitvega jezer-ca, ki je ležalo med dvčma nizkima holmoma in bilo polne lokvanjev. Rok se je hipoma cbrnil ter napravil dolg ovinek skozi gotzd, da bi se približal vodi proti vetru. Ko sta se tako plazila skozi jelovje, sta prišla na ozko stezico, ki se je vila skozi lovorjevo goščavo proti vodi. Stopala sta po njej oprezno in tiho, da ni bilo slišati najmanjšega šuma. Kose spet približata bregu, zagledata komaj dvajset korakov pred seboj v plitvi vodi mladega srnjaka. Sapa je pihljala od živali proti dečkoma, ki ju je zaklanjalo gosto grmovje.
Rok je namignil Vilčetu, naj se skrije v gostem grmičju na drugi strani steze. Vilče se je pokoril tovariševemu ukazu, a
5 pomikom EHInje * Zed. države
(Piše. Dr. J. B.)
Potopisi so dolgočasni, če jih kdo piše z datumi, urami in postajna! prihodov in odhodov. 8 takim potopisom vam hočemo prizainesti. Bi bil predolg. Hočemo Vam pa podati nekaj zanimivosti s poti prve skupine slovenskih beguncev, ki so šli iz Spittala na Koroškem v USA.
Ganljive slovo ..
Slovo iz Spittala je bilo lepo, ganljivo. Tam so Slovenci uvedli lep običaj, da vsako večjo skupino, ki odhaja v tujino, spremijo na postajo in ji tam prepevajo tako dolgo, da vlak končno med petjem, pozdravljanjem in mahanjem robcev odjpelje. Petje je tako,
da se vrstita moški zbor in de- ^an^ki j im les tedanj”
ko je videl, da oni išče kamenja. Menda ga vendar ne bo kamenjal? si misli.
Indijanec je nazadnje našel tri ali štiri kamenčke, ki so mu bili všeč, in se je skril za grm nedaleč od mesta, kjer je ležal Vilče v travi. Nato je previdno vrgel kamen čez srnja-
močne rake. Rok je bil splaval hn. da je z glasnim tleskom pa
pod vodo na drugo stran, kjer so ga (zakrile skale, tam pa je za ovinkom zleze; na breg in se splazil nič hudega slutečemu tovarišu na hrbet.
“Jako slab dan,” je renčal. “Pokažem ti, kaj se pravi pe-‘	jjj " “ '
del za njim v vodo. Bliskovito je dvigni; srnjak glavo in začel nezaupljivo gledati čez vodo. Ko sta priletela še drugi in tretji kamen in padla skoro tik njega v vodo, je spoznal, da se mu jbliža nevarnost. V nekaj skokih je M na suhem in je hi-
kliški Zbor, potem pa včasih zapojeta tudi skupaj. Da se vrstita, to ne le poživi program, ampak mu da thn tekme, da se poskusijo, tedta bo lepše zapel: fantje ali dekleta. Pa je vsako po svoj e lepo, naj lepšeipa,kadar se zopet oba zbora zlijeta v skupini Izbor in zaori na nemški (postaji Spittal-Drau, lepa
cijo v USA, v obljubljeno deželo, kamor si jih toliko želi, a «i nekateri niti misliti ne upajo, da bi tja prišli, zato ne podvza-mejo nobenih korakov. Hvala Bogu, Liga katoliških slovenskih Amerikancev more sedaj z zadoščenjem gledati na sadove svojega dolgotrajnega, tihega a napornega dela. Prvemu
zopet človek odpočije. To pač naj lepše taborišče, kar jih e v Nemčiji in Avstriji za begunce. Ni več lesenih barak; tu je pet ogromtaih enonadstropnih objetkov za vse one begunce, ki jih je — ,po dolgih naporih in čakanju — Breča
transportu jih bo sledilo še končno pripeljala na zadnjo
več; iz Avstrije, Nemčije in Ita. lije. Številke so visoke, da ipač nihče ne bi bil pričakoval, da bomo Slovenci dosegli tolikšen odstotek od prvih 200,000. če bo pa sprejet dodatni zakon za nadaljnih 200,000 imigrantov v USA, bo pa še marsikdo prišel na vrsto. Saj pravijo, da bodo predpisi glede botrov (sposorjev) in njih dolžnosti za preskrbo zaposlitve in stanovanja olajšani. Če bodo olajšani predpisi glede sponsor jev, bi pa moglo postati težje za
se je s težavo ubranil smeha, s;ovenska vemn s toko močjo
in veličastnostjo, da potniki in železničarji gledajo in uživajo to tujo pesem, kj pa je vendar nekam domača, alpska.
Prvi transport jšlovencev ta VSA
Sedemdeset Slovencev nas je odhajalo — prvi transport za UiSA. To je bila novost, zakaj poprej so bile de druge dežele: Argentina, Kanada, Anglija itd, sedaj pa je na vrsti imigra-
nti pred pisi odvzeta vsa skrb ve. lika in težka skrb v tujem svetu: iskati zaposlitev in stanovanje. V tem oziru bi znali veliko bridkega povedati emigranti v Argentini, ki delajo prve tedne pravi križev pot in so mongi h koncu že do obupa potrti. Pisma takih emigrantov iz Angentinije so tudi silno spodkopala veselje |za imigracijo v Argentino. Velik del teh, ki imajo Tibero stanco” za Argentino, sedaj želi in vse pod-vzema, da pride v USA.
Pot po železnici iz Avstrije preko Nemčije do transitnega taborišča Crohn (postaja Bre-men-Vegesack) je naporna. Dve noči mineta brez spanja, zakaj le sede se »Tore malo dremati. In te, zbije.
Najlepše taboritio.
No, v taborišču Grohn so pa'transportno
ii'
,	. u skrbeti vsaj v minimalni meri
rmjem, vkrcavati » vojaško ,g diskretI10st> Mgtore . . Po-
postajo evropske celine, da se od tam preselijo v nove dežele, začudilo nas je, kako lepo je organizirana prehrana teh tiso-čev beg linčev v dveh velikih obednicah, v katerih vsaki obeduje naenkrat 600 — 600 ljudi. Tudi postelje so čedne in dobili smo posteljnino: odejo, rjuho, blazino s prevleko. Tudi to nam je bilo novo udobetvo, ki ga nismo bili vajeni. Vse je
objetkih lepo urejeno: pralnica, kopalnica s prho, umivalnica, toaleta (pisoarji in angleška stranišča), povsod vse v kamenini in obloženo s ploščicami, da je res prijetna čisto-ta, red in snaga. Seveda, ame-rinkanska zastava veje pred upravnim poslopjem taborišča in straža pri vhodu in raznih objetkih je v lepih modrih uniformah z jeklenim šlemom —
IRO straža. Ta napis imajo na rokavih.
Zelo lepa je kapela — sredi med dvema, blokoma. Prijazni litvanski duhovnik g. Šarko nam je takoj ustregel, da smo imeli vsak dan slovenske šmarnice. 29. aprila popoldne smo namreč prišli v taborišče. 1. človeku zavrti glavo in želodec,
ladjo USA "General Eltinge.” Bili smo številke: lepo po redu od ene do 930 smo vstopali. Slamo številka mo bili prt odhodu iz Grohna, številka pri vstopu na ladjo, številka med vožnjo, pri pozivih na delo, številka, ki jo je v»ak nosil na prsih na vidnem mestu. Z mešanimi čustvi, ker se je veselje mešate* z žalostjo. Veseleje, da se doba begusbva končava in gremo v deželo svobode in zaščitnico svobode: USA, da so dolgi napori in čakanje za imigracijo srečno zaključeni. V čašo radosti so se primešale grenke kaplje: slovo od Evrope — v katero Bog ve, ali se bomo še kdaj vračali in negotova bodočnost. Tako živo so marsikomu stopile pred oči prošnje iz zasužnjene domovine: “Ne hodite naprej, počakajte v Avstriji, saj se to stanje pri nas mora končati.” 'Vedeli smo, da teh in takih prošenj ni mogoče vpoštevati. Vedeli smo, da to veliko upanje raste le iz stiske; tako velike stiske, bede in gorja, da jih‘more premagovati, nasititie.VeliKo.f močno upanje. ■> '*• ■H'
Pa njihova'radost se Je spremenijo v žalost.
Mnogi so se tako veselili na morsko vožnjo. Lepo so se pripravili nanjo: fotoaparat preko rame obdšen, lepa Obleka in čeveljčki. Pa le joj in prejoj se jim je zgodilo. Neptun je res krut, surov, umazan, ko
misliti je, da so bili na ladji m morali skupno uporabljati latrine tudi fantje nad 10 let, torej mladina in odrasti. Tudi prhe so bile brez zastorov.
(Dalje prihodnjič).
DELO DOBIJO
Delo dobi
ženska za gospodinjo družini brez matere, 2 dečka v starosti 7 in 9 let. Vdove imajo prednost. Pošljite pismene ponudbe .na: P. O. 4092, Shore Branch, Cleveland, Ohio.
MALI OGLASI
maja smo imeli pete litanije z blagoslovom in potem je vselej
da se zvija v krčih. Tako je bilo nekaterim hudo, da so si
bral šmarnice g. Novak, rožni želeli, da bi nikdar ne bili šli z
venec pa je molil g. Ovsenek, za slovo 5. maja smo pa tudi imeli pete litanije. Vsako jutro »mo pri sv. maši prepevali slovenske pesmi.
/Raztrgani na dvoje.
Zato nam je bilo kar nekam težko, ko so objaviti
doma, da bi se vrnili nazaj, če bi bilo mogoče. Bilo je nekaj potnic, ki so se vsega le dva ali
trikrat prikazale v obednici, te-.	....	,,
kom vseh devetih dni. Molče, K ln “ Ponudbo'
Razprodajama!
Kdor hoče piti zares fino kapljico, naj pride ponjo k nam po zelo znižanih cenah in sicer:
Concord vino, gal.....„....$1.60
Catawba ali Niagara,
gal. po ............   $2.10
Vino na sode:
Concord, sod ..............$70
Catawba ali Niagara, sod $85 Kramer’s Bonded Winery 5303 St. Clair Ave. , EN 2263.	'■	*
.,./,^(133)
Trgovina naprodaj
Naprodaj je slaščičarna in delicatessen prav poceni. Proda se radi bolezni. Pokličite IV 0437.	(182)
Hiša naprodaj
Oglejte si ta izredno dober
le včasih zdihujoče, so bile ne-
Na 8010 Union Ave. je napro-
„	-*„.<.».1.. _ daj moderna hiša za 2 družini,
KS;	11*
•s“"~ w- ' ee prodati, uglejte st.*"'■
tok. Vselej, kadar je Vilče skuša; priplavati k bregu, mu je štrknil toliko vode v obraz, da je moral vsakikrat plavati nazaj. Končno se mu je po nečloveške naporu posrečilo, da je prhaj e in napol utopljen do. segel breg in zlezel nanj.
Boju v vodi je sledila rokoborba na suhem, dokler se nista dečka čisto spehana od napora in smeha zgrudila v mehko travo. Nato ste zajtrkovala, in sicer kakor običajno postrvje meso in jagode.
“Ves kaj, Rok,” je menil Vilče, ko je pospravil šeste postr-vico, “ribjega mesa se človek res naglo preobje. Rad bi si spet privoščil kaj drugega.”
“Zdi se mi, da je tamle za onim gričem, ribnik,” odvrne Rok. “Morda dobiva tam drugo pečenko.”
'“Ne bilo bi napak,” mrmra Vilče, “samo rad bi videl, kako
fuknezenapun
INŠTALIRAMO!
Pokličite za preračun zastonj
bo nio
MAKE
YOUR buy WORD
---- f	itai or»>
1 Mimsss •*»» «*wta w 1"
fggSrtsa!sas
-JEe&SžnC
1 OUMKNTtfc Y«r	bo* ».
pps
LABORATORIES, INC
vorja. Ko pa jo je mo grma, za katerim je ležal
Vilče, je planil Indijanci liki panter pokonci in ga zgrabil za tenke rogliče. Zasukal mu je glavo nazaj, se vrgel z vso svoje težo nanj in ga držal, četudi se je obupno upiral. Tedaj je posegel tudi Vilče z druge strani v boj. Skočil je k staremu parobku, si ukanil težko grčavo vejo in udaril z njo br-čajočega srnjaka na vso moč po glavi; žival se je brez glasu zgrudila na tla in se ni več genila. Tovariša »ta ji nalto zvezala noge s cedrovini ličjem, vteknila skozi nje dolg drog in nesla, večkrat -počivaje, svojo prvo ulovljeno divjačino h koči.
“Res, velik lovec si,” meni Vilče, ko sta težko sopihajoč dospela na oil j in položila plen na tla.
“Vozilo za tvoj rojstni dan,” odgovori Rok kratko, dasi se mu je videlo, da ga prijateljeva pohvala zelo veseli.
Z ostrimi kresilnimi kamni, ki sta jih .pobrala mimogrede v potoku, sta dečka dejala srnjaka iz kože, ga očistila in strdbila, nato pa jo Rokovem navodilu obesila na vejo.
Zdaj je Vilče pokazal sveje kuharske »možnosti in celo Rok mu ni kratil slave. Indijanec je nameraval speči kose divjačine na dolgih zelenih šibah, ali Vilče rt je vbil v glavo, da speče celo stegno na svoj poseben način. — Zanetila sta ogenj in naložila nanj najtršega suhega lesa, kar sta ga mogla dobiti Nato je Vilče urezal rogovilasto vejo in jo zapičil kraj ognja v. tla. V rogovilo je položil dolgo palico, ki se je z enim koncem opirala ob tla, a drugi je molel poševno čSr ogenj. IŠato sta stegno ovila z močne, iz cedr-ovega ličja spleteno vrvco ter ga obesila na palico, tako da je višek) prav blizu ognja. Sredi vrvce sta privezala četveroogiat kes
br“OVrt^ihodnfič>
Gornja slika mm predstavlja tri male Holandce, ki jih slikal ameriški fotograf na slikovitem Marken otoku, kakih 20 milj oddaljenim od Amsterdama- Kot je videti deklici nista bM zadovoljni s tem. a veliki bratec Jan (m levi) je pa kar dobrodušno zrl tujega fotografa.
'na
'nerS; Eltinge” (vsega D.P.), 24 Slovencev pa za transport “Mercy” (vsega menda 470 potnikov) Družina organista g. Riglerja, ki je vodil naše petje, pa niti na sezname ni prišla. Pokazalo se je pozneje, da je inšpektor za imigracijo v USA, h kateremu pridejo vsi 'imigranti še enkrat na pregled in izpraševanje, imel pomisleke glede preživljanja tete, ki je tudi šla s družino Rigler. Tako so nam lepo skupnost, ki se je bila stkala na transportu v Grohn in v Grohnu raztrgali.
Mešana čustva.
Z mešanimi čustvi smo se po železniški vožnji od postaje Bremen-Vegesack do Bremen-havena, ki je vodila po enlični sevemonemški nižini, delno močvirni ali porastli s pustim
-OT. prizanešeno m _______
930 min so skoro vsi prejeli od Neptuna.
Delovna dolinost.
Se druga neprijetnost je skalila lepe nade na prijetno morsko vožnjo: delovna dolžnost je obstojala za moške in ženske -potnike. In dela se oa ladji strahovito velika najde: snaženje krovov, snaženje spalnic, Obednic, miz in -posode, delitev hrane, policijska služba. Da bi zaposlitve ne zmanjkalo, je kapitan priše; še na misel, da ob tej priliki -lahko olepša samem,: ladjo z (novim pleskanjem, da bi prenovljena dospela v Boston. Tako so potniki v delovnih oblekah s kanglico barve in čopičem delali ipo vseh zunanjih delih ladje. Pa (Kimaj je še nekrito šlo. Najhujše je bilo za one, ki so mora-lj v ladijsko notranjost ob strojnici, kjer je kar teklo od njih — v vročini. -Seveda pa moramo biti pravični in priznati, da so se nekateri znali sijajno izogniti delavni dolžnosti. Mladenči pod 18 leti, in možje nad 50 let niso bili klicani na delo.
Neprijetnosti
Ladja je bila vojaška transportna, zato tudi red, poveljstvo in disciplina v nekem smislu vojaški. Pa to bi niti ne bilo slabo. Saj je za nekatere) res bilo dobro, da je zaposlitev vezala njihovo- pozornost in niso imeli dosti prilike misliti tna bolezen. Zato delovna dolžnost pomeni skoro korist za potnike.
A vojaška ureditev ladje je vsebovala tudi to, da so bile latrine sicer z angleškimi školjkami na stalno vodno izpiranje, a vendar nezakrite v nasproti si stoječih dveh vrstah. Bilo je zenantno iti na potrebo in bolje j« bilo vstati sredi noči za potrebo, kakor pa sedeti in se čediti v vrsti s sosedom na levi in dežni in še s sosedi v nasproti ležeči vrsti. Če bi ne bik) poveljstvo vojaško, bi bilo veliko neprijetnost potni-nikov moralo občutiti in po-
Furaez naprodaj
Naprodaj je Moncrief furnez s termostatom. V jako dobrem stanju. Se proda po zmerni ceni. Zglasite se na 5816 Bonna Ave. ali pokličite HE 3657 kadar hočete ta teden.
___________________-(183)
Lot naprodaj
Nahaja v Richmond Heights. Prodaja ga lastnik. Meri 75x250 čevljev. Cena je $650. Pokličite KE 8138.	(133)
BENNO B. LEUSTIG • 1034 Addison Rd. ENdicott 3426

dan. Za ceno in druge pogoje pa pokličite Mr. Jeriačiča na Dl 1046. kadarkoli hočete. (133)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo za jedilno sobo. Vprašajte na 854 E. 236. St. __________—(133)
MAX’S AUTO BODY ( SHOP
MAK ŽELODEC, lastnik 1109 E. 6 Ut ST. (
TEL UTah 1 • 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila.
Delo točno in dobro.
DEKLETA in ŽENE
Sedaj je čas, da si izberete in naročite fini KOŽUH (FUR COAT), STERLING Suknjo ali SUIT direktno iz tovarne aa WILL CALL po vedno naj* nižjih cenah v Clevelandu. Pokličite me, da vas peljem
h
ELEKTRIČNE LEDENICE
garantirane
Cene od $66.00 naprej ;
Norwood Appliance & Furniture '
6202 ST. CLAIR AVE.
vse uredim. Nesporazumov da se vedno najbolj bcji. Prosila me je, da naj grem tja dol."
, “Že. A sama vendar ne. moreš iti, za vraga! Če bi ne bilo tega pota v Nemčijo, bi jaz — “Utihnil je in namrščil čelo. “Torej je Klara mnenja, da moraš tja dol?” i
V medvedovem objemu. — Pat Malone, rokoborec in promoter, je slabo naletel vtejbofbi-s 300 funtov težkim kanadskim črnim medvedom Gingerjem. Ginger potna komaj par trikov iz rokoborbe, pa'je vseeno poloiil Malo-neja v 15 minutah< na tla.

ŽENINI IN NEVESTE!
Ameriška Domovina
Stara mama
(POVEST)
mm
XVKRTftKA DOM
%
JULY 7, 1949
“Zato,” je dejal tolainJk No- je za njima vrata tako naglo, Naložil je Se več na ________
el, “ker hočemše enkrat videti kakor da bi »e bal, da mu uteg-|pobrskal med papirji, ki so le-Cipa, preden odidem v Nemči-(neta uiti, si je mislila Judy — Aali na mizi. jo, tebe pa sem vze! s seboj, pri tempa med vrata ujel nje-| “Skušal sem napisati neko Poleg tega pa sem zadnje dni no krilo> da so se morali vsi pisro:.,” se je opravičeval. Ju-govoril tudi o njegovim zdrav-smejati. Porinil je k ognju'dy se je zdelo, da vidi svoje ime nikom, in ta mi je dejal, da'vse stole v sobi, kakor da bi'
■Prekinila se je in dejala: “Dalje piše, da je bil tako nespameten, da si je celo delal nade, in podobno — to bom preskočila. Nato pa pravi: “Zdi se mi, da se vaši dnevi svobode in sreče pravkar začenjajo, zato vam iz vsega srca voščim, naj bi našli v zakonu vsega, česar ste doslej pogrešali. Vzeli maša, ki vam bo mogel dati vsega-—vse dobre stvari, ki vam po vsej pravici gredo.
“Ali bi hoteli Vašemu bratu namesto mene reči: Zbogom? Dal mi je svoj naslov v Nediči ji, zato mu bom pisal tja.
“To ptemo je neumno in nerodno, vendar pa sem prepričan, da boste razumeli vse, česar ne pove, in mu pomanjkljivosti odpustili.
Vedno Vam vdani Andrew Crosby.” “Napisano včeraj," je še dodala. Zganila ga je in vtaknila nazaj v ovojnico. “Gotovo je odšel v Cornwall danes zgodaj.”
Noel je zažvižgal.
“Kaže, da je bil Mr. Cole-bridge včeraj precej podjeten.” “Pojeten ni prava beseda. Govoril jeo denarju, ki da ga bo dal svoji ženi, in gledal naravnost mene — uh, znorela bi! Za ves svet ne bi marala, da se je to zgodilo!”
“Si Klari povedala?”
“Zabičevala mi je, naj grem.”
“Čakaj, da pomislim — kakšen dan je danes? Pri Jupitru,
Judy! Se bo čas, če odideva jutri. Kaj praviš? Ali greva?”
‘Oh, Noel! Ne vem, kaj naj
bi rdela. Govoriti pa znjim tne bele hišice, ki sta se vozila
Cip bolj ko vsega drugega po-imogli trebuje razvedrila. Dejal mi enem. je, da je od nezgode dalje precej pobit. Zato je že čas, da se nehaš vznemirjati.”
Res se ni nič več vznemirjala, pač pa gledala v drobni dež zgodnje pomladi, ki je kar naprej cerul izpod vedno temnejšega nelba. Pokrajina je bila gola, a je vendar imela svoj mik. Mične so bile tudi samo-
prav zares moram. Ne bi mogla napisati pisma, ki bi kaj pomenilo. Moram z njim osebno govoriti. Kaj pa ti praviš?”
“Dejal bi, da Klara skoraj vedno pravo fcadene.”
“Torej — pojdeva?"
“Jaz grem, če greš ti. Tudi bi rad še enkrat videl dobrega Cipa. Vzeti morava vlak ob deset trideset s Paddingtona, saj veš.”
“Kaj bo pa družina rekla?” je vprašala Judy. “Oh, naj le rečejo, kar hočejo! Vedela sem, da nate lahko računam, Noel!”
.v jv Južno Afriko, a ko se je iz Knjige a ogenj in vojgke matere ni bilo več. v..i ™
Vse reči je pustil, kakor jih je bila zapustila ana, in Judy je črtila, da ga ima zato še rajši.
sedeti vsak na več ko
mimo njih, in nespuščene zavese ter živo pobarvane stene, kajti že je .padal mrak. Vzpeli so se na nizek grič in se Ustavili prav pred vrati nizke
“To je aijajno!" je vzklikal. “Kar verjeti ne morem! Kaj takega si niti sanjati ne bi upal. Ostati morata pri večerji. Ne, ne kuham si sam; bi moral od lakote umreti, če bi si. Je nekje neka postrežnlca Iz teh krajev. Povedal ji bom.” In že je odhitel k sobe, in slišala sta ga, kako je v kuhinji dajal razburjena in zmešana navodila. Petem pa je spet prihitel nazaj.
“Odpovedal bom vajin avto. Do gostilne je aamo miljo daleč. Po večerji vaju bom spre-
hiše, ki je s svojimi podstrešni- tja. ®am ®°8 vaiu j* 'P0-
Ko sta sedela v brzovlaku in je bilo prepozno, da bi se premislila, so Judy napadli dvomi. Kaj počenja? Ali bi ne bilo bolje, da je vso reč pustila, naj se sama razvija? Ali bi ne bilo bolje, da je ostala doma m Čipu napisala pismo?
Noel je videl, kako se vzne-, mirja, in je tudi vedel zakaj. Povedal ji je, da je včeraj pri bridgeu zaslužil pet funtov in jih je pripravljen dati, če bi ho-
mi oknf gledala na morje. Skozi okna se je videla luč. Fordov voznik jima je zatrjeval, da bo major Orosby kar gotovo doma, saj tako nima kam iti. Naročila sta mu, naj počaka, ter potrkala na vrata.
Odpirat je prišel Čip sam. Bilo je že toliko temno, da ju ni lahko spoznal; ko pa je le videl, kdo je prišel, njegova radost in presenečenje nista več poznala mej. Jecljal je. Dvakrat jima je stisnil roko: Zaprl
sla!. Imfcmo pa samo ribe, jajca in sir. Vama to ugaja?” Judy je videla novega Čipa —srečnega, polnega nad. Razburjenje in povsem nepričakovana radost ata ga napravila samozavestnega. Stavljal jima je s to in sto vprašanj. Pregovoril je Judy, da je snela klobuk in slekla površnik, in je oboje odnesel v svojo sobo.
na počrneli poli, preden jo je pogoltnil ogenj. Še eno pismo, in nji? Ni bi) morda zadovoljen s tistim, ki ji ga je poslal, preden je odšel iz Londona? Kako malo je vedel, ko je pisal, da ga bodo prekinili, in celo ona sama. Oči so se mu svetile in nepokorni lasje so mu stali pokonci kakor šolarčku. Pa tega ni vedel, niti mu ni bilo mar. Bil je srečen, to je
vse,
V sobi te hišice je Judy videla vpliv ženske, ki jo je bila opremila. Postavila je vanjo vse čudne drobnarije, ki so ji bile ljube. Pri onile mizi je delala, to je bil njen naj ljubši stol. Tamle pa je pisalnih, ki je ha njem pisala romane, da so ji pomagali vzgojiti sina. Romane, o katerih je Čip dejal, da nji ne bi ugajali. Pa se je zmotil. Na zidku nad ognjiščem, ki ga pokriva rdeč žamet s čopi, pa ao slike čipa kot dečka, kot šolarja, kot mladeniča v Sandhurtsu, kjer je pridobil svoje smešno ime, kot poročnika, ki je moral v vojsko
so bile raztresene po vsej sobi, in tej se je videlo, da njen lastnik v nji mnogo biva in mnogo dela.
(Dalje prihodnjič)
Julijska razprodaja
V ČETRTEK, PETEK in SOBOTO, 7., 8. in 9. JUUJA
TANKI BtANKETI po ..................$1.75
WHITE STAR RJUHE, mere 81x108, po.:.....$2.50
WHITE STAR PREVLEKE ZA BLAZINE,
45x86, par..y.................$1,35
Na blanketih in odejah je zdaj 20% popusta
Na 28. julija prične pri nas šivalna šola. Za začetnice ob torkih popoldne in zvečer, za krojenje ob četrtkih popoldne in zvečer.
Tečaji popoldne od 1 do 3, zvečer od 7 do 9 v Za informacije pokličite HE 3910
MAtSKH & RUSS
•;	,	6108 ST. CLAIR AVE.
DA SI DOBITE STVARI, KI BI JIH RADI
PRIPRAVITE IN HRANITE
ZANJE
Začnite hranilno vlogo tukaj sedaj in služila vam bo denar.
Vloge do $5,000 imajo vladno zavarovalnino
Vloge napravljene
ali
pred 11. julijem, bodo
na
nosile obresti od 1. julija 1949
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY
Da. Sla sem s pismom k nji, tela potegniti zasilno zavoro in.
kakor hitro sem ga prejeta.” "In kaj je rdela?”
izstopiti. Ko pa ga je kar na-ravnsot vprašala: “Povej mi,
HRANILNA INSTITUCIJA
mtrnmm-'u
kot človeško
bi-
pač
pa
dem takoj v Cornwall in z njim tje.” Čutila se je pomirjeno in
FOOBBBNI
•Ht ST. CLUB A VINCE
45* E. 152nd STREET" W ° 0 D 8 * 1
spet brala svoj časopis.
Spet pa se je je polastil strah v Fordu, ki je poskakoval in opletal z zavesami. Najela sta ga v gostilni West Ferran-ipcol do Cliff Cottages, kjer je stanova; Cip.
Le zakaj sva prišla semkaj ?” je vzkliknila.
Poveljnik invazijskih let. — General Dwight D. Eisenhower, ki je pred petimi leti vodil zmagoslavne zavezniške čete pri osvoboditvi Normandy, je danes predsednik Columbia univerze v New Yorku.
CLEVELAND, OHIO
STATEMENT OF CONDITION
JUNE 30, 1949
RESOURCES i
Cash and Due from Banks...............................$1,572,558.08
U. S. Government Securities........................... 4,851,844.19
Loans and Discounts................................... 3,888,116.19
Other Bonds and Securities............................ 200,097.79
Bank Premises Owned .................................. 1.00
Other Resources....................................... 27,502.56
$10,040,119.81
LIABILITIES:
Capital Stock .........................................$ 300,000.00
Surplus ...........................................—.	192,600.00
Undivided Profits........................................ 98,122.18
Reserve for Contingencies................................ 45,468.35
Deposits ..........................................   9,006,3.08.89
U. S. Government War Loan Account...................... 66,000.97
Hypothecated Accounts	(Sec. 710-180 G. C.) ............. 304,241.04
Other Liabilities..................:.................. 87,478.48
......................|
Jos. Zele In Sinovi' 1
ZAVOD
Tet: ENdicott S5U | OBADI
Teti IVanhoe SIM
Avtomobili la boinJOU TO* redno la ob net] mi at, rupoUgo.
vedno prleraiUenl i nalboljto poetretbo.	s
IIHIIIMIIH.................................IIIHIIIHIHIIHIIII^
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride
$10,040,119.81
Securities carried at $208,000.00 are pledged to secure United State« Government War Loan Accounts as permitted by law.
(Member Federal Deposit Insurance Corporation)
(Member Cleveland Clearing House Association)

G. WHISKERS