juš IČ O M € fcj T A R. i P° temeljnem zakonu o volitvah morajo letos vse delovne organizaci-*®’ D katerih je sedanji direktor že sem let nepretrgoma na tem polo-aJU, 1966-s pogumnimi in jasnimi pogledi. Izkušeni kadri odhajajo v pokoj Oglašamo sc z gradbišča farme be-konov Turnišče pri Ptuju z željo, da objavite v našem časopisu novico, da je šel v pokoj zidar Janez Šebela. Bil je vz,oren delavec, dober strokovnjak, poslušen, marljiv in zelo dober tovariš do ostalih sodelavcev. V našem podjetju se je zaposlil leta 1952, nadalj časa je delal na gradbišču v Kidričevem, po potrebi se je odzval akcijam po ostalih gradbiščih Gradisa. Zadnje leto delovne dobe je prebil na delu na našem gradbišču, raznolikost delo je omogočila da je lahko svoje dolgoletne izkušnje v polni meri uporabil oziroma prenesel na mlajše tovariše. Zadnja leta je bolehal na nogah, a se j< vedno trudil, da ni bil zaradi tega efekt dela manjši. Tovariši so se lepo poslovili od njega, zbrali so 15.500 din, kupili lepo darilo ter mu ga ob slovesu izročili. Zaželeli pa so mu, da bi žive' še mnogo vedrili, srečnih, zadovoljnih let v krogu svoje družine. Vinko Vajt Med šoferji Pepe in Miha se pogovarjata. »Veš, da se je Janez v sredo zaletel v telefonski drog?< »Kako je to mogoče?< »Ali vidiš Ustile drog?!< »Vidim!* ■»No, vidiš, Janez ga pa ni videl.s lili je dodatek na stalnost upravičen? Dodatek na stalnost je oblika OD. ki je neodvisna od uspeha pri delu. Tako je stališče republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Stališče je načelno pravilno. Potemtakem dodatek za stalnost ni v neposredni zvezi z nagrajevanjem po delu. Če pa funkcije tega dodatka poskušamo podrobneje analizirati, ugotovimo še nekatere druge, posredne vidike spodbudnega učinka dodatka za stalnost. Gradisovemu pravilniku gre očitek, da ne utemeljuje niti ekonomske niti družbene funkcije tega dodatka, ampak obravnava zgolj postopke za ugotavljanje upravičencev na ta dodatek. Ta pravilnik ima zares malo skupnega z nagrajevanjem po delu. 1. Cilj dodatka naj bi bil zmanjšanje fluktuacije. Za zadostitev temu cilju pa lestvica pravilnika ni primerna. Doba za pridobitev pravice do dodatka za stalnost pa je predolga. Kdor ostane dve leti, bržčas ne ostane zaradi 1800 dinarjev. 2. Druga funkcija dodatka je nagrajevanje stalnosti. Primerjamo dva delavca. Z nagrajevanjem po delu bosta oba delavca imela enak OD, čeprav je prvi šele prišel v podjetje, drugi pa dela v njem že 15 let. Kaj se zgodi, če na primer zmanjka dela na delovnem mestu, kar se v gradbeništvu pogosto dogaja zaradi pomanjkanja materiala, vremenskih razmer (dež, mraz), večje mobilnosti in podobno. Prvi delavec bo- obremenjeval podjetje, medtem ko bo drugi delavec pripraven skoraj za vsako drugo delo. Prvi je brez delovnih izkušenj, drugi jih ima v izobilju; prvi ne pozna (dovolj) sredstev za delo, drugi skoraj vse in bolj pazi na sredstva (orodje — stroji), zna pa tudi popraviti manjše pomanjkljivosti. Posebno pomembno pa je za nas dejstvo, da prvi največkrat komaj čaka na konec delovnega dne, misli pa so mu že med delom drugje, vtem ko se bo drugi ponašal kot gospodar, predlagal bo izboljšave in sodeloval z organizatorji — skratka, bo tudi upravljavec. Čeprav je primerjava karikirana, je očitno, da morejo biti dolgoročni učinki obeh delavcev kljub enakim kratkoročnim učinkom različni in seve tudi različna produktivnost dela obeh. Prav tako je očitno, da kratkoročni učinek ne more biti edina osnova, po kateri naj dober sistem nagrajevanja nagrajuje delavce. Nekateri sindikati v zahodnih deželah vodijo zato politiko nižjih plač za mlajše delavce. Naš stalnostni dodatek pa viša OD starejših delavcev, kar je domala isto. 3. Starejši delavci zaradi fizične izčrpanosti ne morejo več dosegati normalnih kratkoročnih delovnih učinkov. Ta problem ne bi bilo treba jemati samo kot socialno vprašanje, ampak predvsem kot obveznost do ljudi, do delavcev, ki so v prejšnji dobi ustvarjali pogoje za današnjo proizvodnjo. Mislimo, da bi danes taki proizvajalci morali sodelovati v razdelitvi na osnovi prej vloženega dela. Prav tu pa more dodatek na stalnost odigrati dobro vlogo. 4. Končno bi lahko dodatku za stalnost pripisali funkcijo večje integriranosti delavcev v podjetje, povečanja eksistenčnega minimuma in še druge manj pomembne funkcije. Na koncu smo ostali dolžni argumentirati načelno stališče našega sindikata. Problem stalnosti delavcev v gradbeništvu se ne bo rešil z dodatkom na stalnost, ampak s splošnim izboljšanjem delovnih pogojev in z možnostmi delavcev, da z boljšim gospodarjenjem stalno izboljšujejo svoj standard. Stane Uhan % # .j.,,,, Delovodja Luka Novak ima premalo tesarjev Kljub snegu in mrazu dela na gorenjski magistrali kar dobro napredujejo Ograja za dravske mostove bo kmalu prepleskana Stran 6 * »GRADISOV VESTNIK« Problem številka ena: les, les. škofjeloški kolektiv bo imel tudi letos največ preglavic z nabavo hlodovine in drugih lesnih sortimentov »Kaj pa hočemo! Za nas gradbince pač ni in ni dovolj lesa,« je dejal šef komerciale v škofjeloškem obratu, Polde Ilovar, »Čim potrkamo na ta ali ona vrata, nas odpravijo precej na kratko, češ, vi ste vendar gradbinci! Še za lesno industrijo ga nimamo dovolj, kaj šele za gradbeništvo ...« Vse do leta 1964 je v škofjeloškem obratu še nekako šlo. Res tudi prejšnja leta lesa ni bilo dobiti ravno zlahka, vendar se je dalo le nekaj navrtati pri zasebnih kmetih, v kmetijskih zadrugah in še kje. Že lani pa je zakon o gospodarjenju z gozdovi naredil vsem takšnim in podobnim »variantam« — konec. Zadruge poslej ne smejo in tudi ne morejo več prodajati lesa, ostanejo le še gozdna gospodarstva. Kaj se obeta Škofji Loki v letu 1966? Slišali smo, da je nekako zagotovljena količina 3000 kubikov pri GG Kranj, z GG Ljubljana pa so razgovori še v teku. To je trenutno vse. Normalno pa bi škofjeloški kolektiv potreboval letno vsaj 7000 kubikov, da bi kril vse potrebe. Sicer pa je dovolj, če povemo, da so strojne kapacitete (zlasti žaga-polnoja-mernik) znatno višje — približno 20.000 kubikov letno. Lahko si torej samo mislimo, kako je težko racionalno gospodariti v kolektivu, ki ima kapacitete do 20.000 kubikov letno, surovin pa dobi komaj petino ali šestino te količine. In kako si bodo v Škofji Loki letos pomagali čez omenjene težave? Predvsem bodo skušali delati tako, da bi sami prevzemali čim več tesarskih del. skratka, da bodo tesarske izdelke za razne objekte ne samo pripravili, marveč jih tudi montirali na stavbah. Delno si bodo lahko pomagali tudi s cevnimi odri na zgradbah, vendar ostane slej ko prej. kljub dobri volji in iznajdljivosti, problem številka ena A — les. In še enkrat in še enkrat — les. PISMO Pa še kratka pripomba o uporabi velike črke za naslove ustanov. Naše podjetje je gradbeno industrijsko podjetje »Gradis« in na Gradbeno.. . Z veliko začetnico napišemo besedo le o naslovu. Podobno center za izobraževanje o podjetju ni Center, kot ga srečujemo skozi ves pravilnik o delu in poslovanju Centra za izobraževanje gradbenega industrijskega podjetja ^Gradišč (z narekouajii. Pišemo torej samo center, seve če ni n naslovu. Več navodil je o SP na str. 39. STANC UHAN Če bi imel škofjeloški kolektiv na voljo dovolj lesa. Iti lahko zadovoljivo reševal tudi druge probleme, zlasti osebne dohodke, 'l oko pa v enoti sploh nimajo gibljivega dela in seveda spričo porasta življenjskih stroškov realni standard v kolektivu nazaduje. Naj šc omenimo, da so v letu 1964 ustvarili na zaposlenega okrog 7 milijonov realizacije, letos pa bodo veseli, če bodo dosegli 4 milijone. Lani je kolektiv ves čisti dohodek usmeril v nakup stanovanj. Uspeli so dobiti 2 novi stanovanji v Ljubljani in 4 v Škofji Loki, vrh tega pa so pridobili še 2 stanovanji, ker sta dva zaposlena dobila posojilo za gradnjo individualnih hiš in bosta potem dve stanovanji, ko se bosta oba graditelja vselila v lastni hiši, prosti. Pred 160-članski škofjeloški kolektiv je te dni postavljena še ena naloga, v okviru centra zn izobraževanje je potrebno prekvalificirati kakih 40 do 50 zidarjev v tesarje, ki hi potem odšli v Nemčijo, kjer je veliko popraševanje po tesarjih. V Škofji Loki menijo, da ta naloga ne bo lahka, zlasti bo težko dohiti ustrezna prenočišča in prehrano. Vsekakor bodo te probleme skušali čini-prej urediti, čeprav tudi druge naloge ne bodo lahke (npr. zagotoviti 4 do 5 inštruktorjev, preskrbeti tečajnikom v obratu ustrezno delo ikl.v Na vsak način pa v Škofji Loki računajo na polno pomoč in podporo celotnega kolektiva, saj ta nalog8 (prekvalifikacija zidarjev v tesarje) ni zgolj v interesu škofjeloškega obrata, marveč celotnega podjetja »Gradis«. Še vedno velik odstotek bolezni Kljub preventivnim ukrepom se odstotek bolniških izostankov ni zmanjšal Naša skupnost spada med tista podjetja, ki veliko skrbi za zdravstvo. Tako je zdravstveno higienska služba v zadnjem obdobju izvedla že vrsto preventivnih ukrepov, ki so pozitivno vplivali na zdravje zaposlenih delavcev. Večina članov delovne skupnosti je bila cepljena proti gripi. Po vseh deloviščih je bil v zdravstvenih domovih določen poseben prednostni čas za člane kolektiva. Ustvarjen je bil kontakt med deloviščem, kadrovsko službo in pogodbeno vezanim zdravnikom. Bolniški stalež priznava le pogodbeni zdravnik. Izvršena je bila analiza prehrane itd. Kljub preventivnim ukrepom se odstotek bolniških izostankov do sedaj ni vidno zmanjšal, pričakujemo pa izboljšanje rezultatov v prvi polovici letošnjega leta. Seveda hi bilo nesmiselno pričakovati, da boleznin v prihodnje ne ho. prav tako bi bilo nesmiselno očitati bolnim ljudem karkoli, sai je vsak rajši zdrav kot bolan. Žal pa še vedno obstajajo primeri, ko posamezniki. skušajo izrabiti »bolniško < za razna zasebna opravila. Ob deistvn. da smo v lanskem lem zaradi boleznin in nesreč pri de'u izgubili 76.348 delovnih dni, je ta številka vredna razmišljanja. Znano je namreč, da stroške odsotnosti zaradi bolezni do 30 dni krijejo delovne skupnosti. Pa tudi boleznine nad 30 dni lahko negativno vplivajo na osebne dohodke vseh zaposlenih. Če se le-te nenormalno povečajo, ima komunalni zavod pravico predpisati dodatno stopnjo prispevka. kar seveda v končni bazi voliva na osebne dohodke zaposlenih. Kako so se gibale Izgube delovnih dni zaradi bolezni in nesreč pri delu bele pa je razvidno iz naslednje ta- Izgubljeni delovni Mesec Zaposleni Opravljeni del dnevr dnevi bolezni zaradi nesreč dni •/. januar . . . 5059 47.628 4061 309 4370 9.18 februar . . . 4922 106.090 7187 397 7784 7.43 marc-e . . . 4S29 98.567 6916 927 7845 7.96: april . . . . 4933 113.906 6597 646 7253 6.35’ maj . . . . 4508 97.113 6193 4"1 6666 5.83' junij . . . . ,4(>34 109.015 5759 858 661- 6.07; julij - • • . 4519 92.019 5391 708 6099 6.65 avgust . . . 4453 89.464 5067 577 5644 6.50 september . . 4242 93.342 5464 98’ 6431 6,91 oktober . . . 4091 89.801 49-4 734 5708 6,55 november . 4000 84.818 5373 550 5923 6.98 december . , . — — — —. — — Še o lugiraaji i Y predzadnji številki je bilo navedenih nc-I J. pomankljivosti, ki se pojavljajo pri izde-avi betonskih podlog za tlake. V današnjem ‘anku pa bi obravnavali še nekaj nedosled-nosti, ki se pogosto pojavljajo v praksi. Betonsko podlogo za razne vrste tlaka mo-aino betonirati tako, da brez prekinitve iz-. elamo tisti del betonske podloge, ki je orne-Je“ s fugami. To se pravi, da v takem, s agami omejenem delu betonske podloge, ne sme biti nobenih delovnih stikov in da je reba betonirati neprekinjeno toliko časa, (l°kler ne pridemo z betonom do predvidene tnge. Vsak delovni stik je namreč že tudi fuga, 1 sc bo čez čas povečala in pri tem bo počil 'l(h tlak. ki je položen na betonsko podlogo. 'Jsa skrb ni samo ta, da beton ob fugi dobro gradimo, temveč mora biti izdelana fuga tu-1 Popolnoma ravna in pa da dobi tlak, ki se ato polaga na betonsko podlogo, (npr. dur-faalit tlak) fugo, ki leži točno nad fugo v . etonskem tlaku. Kjer fugi v betonski podlogi jn v tlaku ne soglašata, se bo v tlaku pojavila Tl tna razP°ka nad fugo v betonski podlogi. lak ho dobil tako dve fugi, ki sta med se-i le malo oddaljeni. Ta del tlaka se bo zato ltreje poškodoval in kmalu bodo potrebna Popravila tlaka (slika 1). v^° °b koncu dela zabetoniramo del beton-Kega tlaka, ki je omejen s fugami, nam po-6°sto ostane še nekaj betona. Prenekaterikrat e zgodi, da ta preostali beton razgrnejo po Si1 NEPRAVILNO SITUIRANA. FUGA V TLAKU. FUGA. RAZPOKA mjBE TONSKA. PODLOGA j'aVu> £a nameravajo betonirati šele pri-V^nji dan. Ta način dela nam bo napravil tak0®0 Vc^ škode, kot stane beton, ki smo ga *° razgrnili, saj pogosto povzroči nepml-*\ene fuge v betonski podlagi in s tem tudi y ‘laku. Pogosto delamo betonski tlak ali betonske Podloge za tlak tudi tam, kjer nastopajo moč-aeJse spremembe v temperaturi npr. dvorišča, Ceste med industrijskimi halami. V takih pri-toerih moramo posamezni betonski plošči omogočit; »dihanje«, to je krčenje in raztezanje betonske plošče. Če take betonske plošče betoniramo neposredno na gramozno podlago, se ho beton sprijel s tem gramozom in spodnja površina betona bo postala zelo hrapava, tarach tako hrapave površine bo trenje plošče gramozni podlagi med njenim krčenjem in »panjem tako močno, da bo plošča počila Dok h'Saml P*3 Bi preprečili nastanek raz-moramo dati pod beton sloj papirja, eveda ni za ta namen primeren vsak papir, 'Ornialno uporabljamo papir, ki ima to last-?ost: da se vlažen ne gubanči in trga in da “jegova teža vsaj 150 g/m'2. Kjer uporabljajo0 za gramozno podlago debelejši gramoz, Vasujemo čez to gramozno podlago enakomerno enek sloj peska, ki ga uvaljamo z lahkim valjarjem. ing. Milivoj Šircelj rCh atne stene iz bentonita PRI GRADNJI NOVE BOLNIŠNICE V FRANKFURTU SMER. UA-PREDOVARIJA DELA SNEMA DELOVLJFGA i SMERNI OP4Ž j T>OSTOT>/;bo': vpliva. Zaradi tega mora voznik stalno nadzorovati obrabo pnevmatike, da v dežju ne prekorači pogojev, potrebnih za varno vožnjo. Po nekaterih državah je iz teh razlogov vožnja z izrabljenimi gumami prepovedana. Take prekrške kaznujejo z zelo visokimi kaznimi. Po drugi strani pa ima pri tem pojavu enako veliko važnost tudi hitrost vožnje, pri čemer je edini razsodnik voznik vozila. Od tipa vozila je odvisno, pri kateri hitrosti se začne drsenje po vodnem filmu. Pri enakih gumah in pri istih voznih pogojih je meja drsenja po vodi bolj daleč pri športnih vozilih kot pri običajnih, turističnih vozilih. Večja ko je hitrost, več vode je treba odstraniti. To pa seveda ne pomeni, da do drsenja po vodnem filmu ne pride drugače kot pri velikih hitrostih. Na podlagi raziskav se je lahko ugotovilo, da je bila vzrok nesrečam, ki so se dogodile zaradi drsenja na vodnem filmu, že hitrost, ki je bila manjša od 90 k m/h. Z druge strani pa je tudi jasno, da ne pride do nepopravljive izgube kontrole vozila na ravni cesti, temveč pri delikatnih situacijah, kot je to na primer med zaviranjem ali pri zavojih, to je v trenutkih, ko je sprijemljivost s tlemi najbolj dragocena in kjer je pri vožnji potrebna kar največja izkušenost voznika. Pri enem izmed svetovno znanih proizvajalcev pnevmatik so nedavno ustvarili pogoje za drsenja na vodnem filmu v laboratoriju. Uporabljena naprava sestoji iz vrtečega se valja, na katerega je tekla voda. Na ta valj so položili gladko pnevmatiko s težo ca. 350 kg, kar je enako teži, ki pride na vsako kolo pri srednje velikem vozilu. Ko se valj začne vrteti, je potegnil za seboj v vrtenje tudi pnevmatiko. Čim hitreje se je vrtel valj, tem hitreje se je vrtela tudi pnevmatika vse do okrog 90 km/h. Tu pa je začela pojemati hitrost pnevmatike, ki se je pri hitrosti 110 km/h že popolnoma ustavila. Hitrost valja so nato zmanjševali in ko je valj dosegal spet 90 km/h, se je pnevmatika spet začela vrteti. __, Tem poskusom v zaprtem prostoru so sledili poizkusi na vozišču. Na istem vozilu je bilo ugotovljeno, da je bila pot, ki je bila potrebna, da se je vozilo ustavilo, triinpol-krat večja pri vozilu z gladkimi, izrabljenimi pnevmatikami kot pri vozilu z dobrimi pnevmatikami. Poleg tega so ugotovili, da izgubi guma pri 80 km/h in pri enakih pogojih zaradi drsenja po vodnem filmu, če je izdelana po sodobnih principih, in z dobrim profilom, polovico svoje sprijemnosti: guma, zgrajena po starih principih in z dobrim profilom, zgubi tri četrtine svoje sprijemnosti; gladka, izrabljena guma pa drsi, ne da bi mogli še obdržati kontrolo nad vozilom. Na vozilu, ki je bilo opremljeno z dvema gladkima sprednjima pnevmatikama, so opazili, da ti gumi pri hitrosti 95 km/h nista imeli niti tolikšen koeficient trenja, ki bi zadoščal, da bi se kolesa lahko sploh še vrtela med vožnjo. Zelo interesantne rezultate so dali tudi poizkusi pri zaviranju vozil. Vozilo, ki je vozilo z 80 km/h in ki je bilo opremljeno z brezhibnimi pnevmatikami z radialno konstrukcijo plašča, in katerih profil je bil prirejen pogojem vožnje na razmočeni cesti, je rabilo 62,5 m, da se je zaustavilo. Pri istih pogojih, toda pri gumah stare zasnove, je bilo potrebnih 90 m, da se je vozilo ustavilo. Toda z gladkimi gumami je bilo za to potrebnih 233 m. Pri slabih pogojih vožnje je resnični problem v tem, da^ obvladamo vozilo v kritičnem trenutku. Dokler ni dosežena^ meja popolnega drsenja, je vedno še mogoče zmanjšati hitrost vozila na tako, da imamo nad njim kontrolo. Iz tega tudi sledi, da moramo imeti vedno dovolj »rezerve* za krivine in zaviranje. Še več, vedno je treba misliti na to, da se lahko nenadoma pojavi drsenje na vodnem filmu pri prevozu čez lužo ali čez del vozišča, kjer je voda višja, kot je na njegovem večjem delu. Poleg tega se lahko pojavi drsenje na vodnem filmu tudi samo pri dveh pnevmatikah na eni strani vozila. Pri določenih primerih so tudi ugotovili, da se kolesa potem, ko so bila zavrta in s tem blokirana, niso več vrtela, četudi je zavora popolnoma popustila, temveč so nepomično drsela po vodnem filmu. Najboljše rezultate so dale radialne pnevmatike, ki so pa bolj občutljive za vpliv drsenja po vodnem filmu. Zato so nadaljnje preiskave našle nove rešitve in izboljšave, posebno glede sestave kaučuka in oblikovanja profila, ki naj hitro odvaja vodo iz pnevmatike. Najboljše serijsko izdelane gume imajo tudi danes neko zgornjo mejo sprijemljivosti, pri čemer je treba upoštevati tudi njihovo obrabo in pritisk v gumah. Zato mora uporabnik upoštevati vse dognane izkušnje, kajti najmanjša malomarnost pri tem je neodpustljiva, ker lahko pripelje do nesreče. Ing. Milivoj Šircelj Sklepi organov samoupravljanja UO podjetja VIII. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 2. XII. 1965 v Ljubljani 1. Pri pregledu sklepov, ki jih je upravni odbor podjetja sprejel na svojih prejšnjih sejah, je bilo ugotovljeno, da vse stalne komisije delavskega sveta in upravnega odbora podjetja še nimajo svojih poslovnikov, kakor to določa statut podjetja. Predsedniki komisij, ki še nimajo poslovnikov, so dolžni, da le-te čimprej sestavijo in jih predložijo v potrditev delavskemu svetu podjetja. 2. V zvezi s sklepom seje UOP z dne 20. X. l$>65 glede obravnavanja pokalkulacij za večje objekte je UOP ugotovil, da se vrši kontrola normativov na večjih objektih in sestavljajo dodatni normativi za posamezne delovne postopke. Poslovne enote so dolžne, da sodelujejo s svojim strokovnim kadrom pil sestavljanju normativov za nove gradbene postopke in pri tem koristijo rezultate dosedanjega dela, o čemer morajo redno poročati operativni službi centrale. 3. Glede zasedbe sistemiziranih delovnih mest in povečanja števila strojnikov v SPO kar je‘upravni odbor podjetja ugotovil na svoji seji dne 14. II. 1964, je urejeno s kadrovanjem novih strojnikov, ki bodo v kratkem vključeni v proizvodni proces. O ostalih vprašanjih, ki so bila postavljena na isti seji ob obravnavi SPO, bo poročilo obravnavano na naslednji seji UOP. 4. Obdrži se v veljavi sklep upravnega odbora podjetja, da so dolžne enote mesečno planirati uporabo strojev težke mehanizacije. 5. Razreši se komisija za spremljanje po- slovanja SPO, ki jo je upravni odbor jm noval kot začasno, ker je svoje delo usp no končana. 6. Pojasnilo o gradnji samskih domov Celju in Kopru se vzame na znanje. tovljeno je, da je pripravljena vsa dokul mentacija in odkupljeno zemljišče, z «r njo bo mogoče pričeti takoj, ko bodo !L~ trebe za nastanitev samskih delavcev narekovale. 0 7. Da se izkoristijo kapacitete počitniš’ • domov, naj se v času izven sezone oz**1 sezoni, kadar niso zasedene po članih V šega podjetja, oddajo proste kapacitete tud' drugim gostom. Člani kolektiva naj Pr- • 1 vij o svoje bivanje v počitniškem dom' vsaj 14 dni prej. Obvestilo o tem naj U objavi v Gradisovem vestniku. 8. Poročilo o kritičnosti stanja glede bave lesa, o čemer je upravni odbor n!!' jetja že razpravljal na seji dne 6. iij se vzame na znanje. Omejitev uporabe l 5’ v enotah ostane še nadalje v veljavi, jetje ni pristopilo v članstvo poslovn združenja »Les«. e^a 9. Se nadalje ostane v veljavi sklep z 16. III. 1965 pod toč. 4d glede kontrole k ^ litete obračunske službe v podjetju jn n a~ zorstva kvalitete obrtniških del. Za obrt^' ška dela naj se sklenejo pogodbe s s* nejšimi kooperanti, kolikor to dopu§A3 ' razpisni pogoji o prevzemanju del. a*10 10. Obvestilo o možnosti črpanja gra za za OGP v zvezi s sklepom seje Uop°~ dne 20. IV. 1965 se vzame na znanje p Z trebno je napraviti nadaljnje korake °' odgovornih forumih in določiti obliko ^ slovnega sodelovanja med podjetji v z Po~ s tem vprašanjem. 1 11. Poročilo o poteku študijske obdela krovsko-kleparskih del in črnih kritjn vzame na znanje. Delo bo predvidoma dokončano do konca marca 1966. 12. V zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti na seji dne 6. VIII. 1965, ob uveljavljanju gospodarske reforme, ugotavlja UOP, da so pili delno že izvedeni, oz. se izvajajo. Glede prehrane delavcev, ki so vezani na obrate družbene prehrane oz. naše menze, naj Kadrovska služba pripravi podrobno poročilo o številu ljudi, ki se hranijo v menzah oz. v obratih družbene prehrane. Potrebno je ugotoviti, ali je za vse delavce urejena možnost primerne prehrane glede pa to, da so bili ugotovljeni večji izpadi z dela zaradi bolezni. O gornjem vprašanju bo upravni odbor podjetja ponovno razpravljal na X. seji upravnega odbora podjetja. 13. Sklepi upravnega odbora podjetja, sprejeti na prejšnjih sejah o enotnem sistemu vodenja administracije v podjetju, o vodenju kartoteke za VK delavce in druge Kadre, o izvajanju mesečnih obračunov po sektorjih in analiziranju režijskih stroškov po enotah, so bili izvršeni oz. se izvršujejo, Kakor je bilo predvideno. V gospodarskem načrtu za prihodnje leto bo predviden normativ za višino režije, ki naj bi bila dopustna v posamezni enoti. 14. Predložena so bila poročila o zalogah nekurantnega materiala, o kompletiranju opreme cevnih odrov in o koriščanju kapacitete centralne betonarne. Člani UOP bodo poročila proučili in dali svoje pripombe na prihodnji seji UOP, ko se bodo navedena poročila obravnavala. 15. Za vršilca dolžnosti šefa strojno-pro-metnega obrata imenuje UOP tov. Josipa Lipovca za čas odsotnosti tov. Vovka zaradi bolezni. Delo naj prevzame dne 4. XII. 1965. Vršilca dolžnosti šefa je na najprimevjneši način uvesti v delokrog delovnega mesta. 16. Po opravljenem razpisu za zasedbo de-Vmiega mesta vodje uprave delavskih do-Siov in naselij za ljubljansko področje je UOP izbral tov. Antona Švajgerja, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Sklep o imenovanju se vroči izbranemu kandidatu in ga obvesti o nastopu dela. Datum določi ka-drovsko-socialna služba. 17. Poročilo o izplačanih in obračunanih osebnih dohodkih za čas do vključno oktobra 1965 se vzame na znanje. 18. Poročilo o izplačanih poprečnih oseb. dohodkih po kvalifikacijah za leto 1965 se po obravnavi vzame na znanje. 19. Pregled stanja na tržišču, podan na seji, sprejme upravni odbor podjetja po obširni obravnavi. Posebno pozornost je treba posvetiti angažiranju kapacitet strojev težke mehanizacije, ki se uporablja pri delu na srednji Dravi za gradbeno sezono v letu 1966. 20. Obravnava poročila o uvajanju interne cene za storitve bo na naslednji seji upravnega odbora podjetja. 21. Delavskemu svetu podjetja se predlaga pristop v članstvo Komercialne investicijske banke v Ljubljani s tem, da se vloži ustanovni delež 50 milijonov din na 5 let, vezani depozit 50 milijonov na 3 leta in prenese razpolaganje s sredstvi žiro računa iz SDK v imenovano banko. 22. Dopolnilo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev, poslanih na izvajanje investicijskih del v ZR Nemčijo, predlaga upravni odbor podjetja delavskemu svetu podjetja v potrditev, kakor je bilo predloženo. 23. Tov. Janku Šafariču, tehniku GV Celje se odobri uporaba privatnega osebnega avtomobila v službene namene do največ 700 km mesečno. 24. Odobri se 14-dnevna praksa pri firmi »Wacker«, Munchen, tov. Francu Plescu iz KO Ljubljana. Podjetje plača potne stroške, stroške bivanja pa plača tvrdka »Wacker«. Predsednik UOP: Ing. Rudi Cerkovnik UO podjetja IX. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila 29. decembra 1965 na centrali podjetja v Ljubljani 1. Pri pregledu sklepov ugotavlja UOP, da so bili izvršeni, oz. so v izvrševanju. 2. Na znanje se vzame poročilo o uvajanju interne cene za storitve, po katerem je ugotovljeno, da delo ni bilo izvedeno po programu, ker enote niso še predložile svojih predlogov glede uvedbe interne cene. Po obravnavi ugotovi UOP, da predloženi način formiranja interne cene v današnjih pogojih tržišča ni aktualen. 3. Poročilo o problematiki vzdrževanja strojnega in voznega parka se vzame na znanje. UOP naroča kovinskim obratom, da usposobijo v delavnicah specialiste za popravilo posameznih strojev. Tipizacije strojev spričo spreminjanja vrst motorjev, vgrajenih v posamezne gradbene stroje iste tovarne, ni mogoče doseči. Izvesti je tehnični prevzem strojev po opravljenem popravilu tudi iz lastnih delavnic. Postopek pri naročanju popravil mora biti tak, kakršen je pri oddajanju strojev v popravila tujim delavnicam. Vzdrževalno službo je treba okrepiti s Strokovnjaki strojne stroke in uvesti evidenčne kartone popravil posameznih strojev. Strokovnjaki strojne stroke so nujno potrebni za pravilno organizacijo vzdrževalne službe. 4. Poročilo o stanju poslovanja s cevnimi odri v podjetju se vzame na znanje. V zvevi s poročilom naroča UOP naslednje: a) vse cevi in spojni material za odre in podporne konstrukcije prevzame v upravljanje in evidenco LIO Škofja Loka, b) LIO Škofja Loka je dolžan pod toč. a) naveden material vzdrževati, kompletirati ter voditi evidenco kompletnih garnitur in ostalega materiala za postavljanje fasadnih odrov in podpornih konstrukcij. Stroj za vzdrževanje cevnih konstrukcij se dodeli LIO Škofja Loka; c) v načelu prevzema izdelavo fasadnih odrov in težkih podpornih odrov iz cevnega materiala obrat Škofja Loka s tem, da da na razpolago za to specializirane strokovnjake (tehnike, delovodje, inštruktorje, monterje), drugo delovno silo pa preskrbijo gradbene enote. Manjše konstrukcije iz cevnih odrov postavljajo enote same in imajo zato v stalni uporabi določeno količino cevnega materiala, ki bo evidentiran v LIO Škofja Loka; č) strokovne službe na centrali izdelajo predlog internih cen za najemnino oz 0(j pisovanje vrednosti cevnega materiala- d) po programu zasedbe s kadri, ki ga ( delata LIO Škofja Loka in operativna slu«' ba centrale, preskrbi kadrovska služh' ustrezni strokovni kader; e) rok za izvedbo vseh del pod gornjo toč ko je konec maja 1966; f) obrat v Škofji Loki bo izvajal montažo podpornih konstrukcij po načrtih, ki jit, izdela priprava dela operativne službe cen trale. 5. V zvezi s poročilom komercialne službe centrale o zalogah nekurantnega in odvečnega materiala UOP naroča poslovnim eno tam, da takoj odprodajo ali odpišejo ne' kurantni in odvečni material po navodilih' ki jih je izdala gospodarsko-finančna služ’ ba. V bodoče naj poslovne enote preudarno naročajo material, da ne bodo nastajale zno va nepotrebne zaloge, ki bi vezale obratna sredstva podjetja. 6. UOP vzame na znanje poročilo 0 upo rabi kapacitet centralne betonarne v Ljub ljani. V zvezi s tem naroča: a) še v prihodnje je treba voziti beton 2 avtomešalci in v konicah s prekucniki ki morajo biti v ta namen primerno opremljeni, da ne bo iztekal beton. Z avtomešalci naj se prevaža predvsem beton višjih mark in na večje razdalje; b) z uvedbo kapacitet centralne betonarne je del prejšnjih betonskih mešalcev prostih Popravi naj se le tiste, ki ne zahtevajo več jih popravil. Ostale naj se odpiše ali odproda. 7. UOP ugotavlja, da so osnutek sprememb in dopolnitev statuta podjetja obravnavali člani kolektiva v celotnem podjetju in precl laga delavskemu svetu, da sprejme ome' njene spremembe in dopolnitve. Posebn poročilo v zvezi s sprejetjem statuta bo Uop podal na redni seji delavskega sveta pocl jetja. 8. UOP ugotavlja, da so vse enote podjetja obravnavale osnutek pravilnika o delitvi dohodka in predlaga DSP, da sprejme osnu tek z dopolnitvami, kakršne bodo zapisane v posebnem poročilu. 9. Zaradi uskladitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z veljavnimi zakoni pred jaga UOP delavskemu svetu podjetja določene spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na: a) uskladitev besednega dela z zakonitimi določili, b) na spremembo startnih osnov, izraženih v mesečnih zneskih točk na urne zneske v točkah, c) na spremembo obračuna osebnih dohodkov, tako da bo za vse delavce v podjetju enak obračunski dan, tj. 15. v mesecu, izplačilni dan pa 1. v mesecu. Zaradi tega se pstim delavcem, ki so imeli do sedaj obračunane osebne dohodke od l. do konca meseca, poračunajo prejete akontacije od 15. januarja do konca januarja v 5 mesečnih obrokih. 10. Odobri se uporaba privatnih osebnih vozil v službene namene za naslednje tovariše:, — ing. Francu Gačniku, tehn. pomočniku qV Maribor do 1.500 km mesečno, — Josipu Lipovcu, v. d. šefu SPO do 1.200 kilometrov mesečno, — Ivanu Lovcu, šefu KO Maribor do 1.000 kilometrov mesečno, Ludviku Rizmalu, komer'c. šefu KO Maribor do 800 km mesečno, — Edu Staretu, komerc. šefu KO Ljubljana do 800 km mesečno. 11. UOP predlaga DSP, da sprejme sklep o popravku pravilnika o potnih in selitvenih stroških, v čl. 19 v naslednjem: »Do povračila prevoznih stroškov na delo in z dela so upravičeni delavci, največ do zneska, ki je bil do sedaj izplačan. Event. podražitve cen prevoznih podjetij gredo na račun uporabnika. Ta sklep naj bi veljal za mesec januar, ko bo mogoče ugotoviti dejanske prevozne stroške v zvezi s predvidenimi podražitvami.« 12. UOP predlaga, da se člen 20. obstoječega pravilnika OD, ki govori o 50 V« doplačilu o delu v podaljšanem delovnem času, v celoti črta. Ta predlog naj gre v obravnavo kolektiva. Analogno je potem korigirali Čl. 22. in 23., ki govorita o delu na dan tedenskega počitka in ob državnih praznikih. Predsednik UO podjetja: Ing Rudi Cerkovnik DS podjetja XVI. zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 30. decembra 1965 1. Pri preg.edu sklepov prejšnjega zasedanja je DSP ugotovil, da so bili izvršeni. Glavni direktor in komercialni direktor se pooblastita, da ugotovita, kako bi bilo mogoče financirati dograditev stanovanj za tržišče v Mariboru iz obratnih sredstev. 2. Poročilo overovatelja zapisnika zadnje seje se vzame na znanje. 3. Potrdijo se sklepi upravnega odbora, sprejeti na VIII. in IX. seji. 4. Delavski svet podjetja sprejme sklep o pristopu v članstvo Komercialne investicijske banke v Ljubljani s tem, da se vloži ustanovni delež petdeset milijonov dinarjev na 5 let, vezani depozit petdeset milijonov na tri leta in prenese razpolaganje s sredstvi žiro računa iz SDK v imenovano banko. 5. Dopolni se 19. člen pravilnika o potnih ; stroških delavcev podjetja »Gradis« v naslednjem: »Povračilo prevoznih stroškov poti na delo in z dela pripada delavcem, ki so do takega povračila za prevoz upravičeni, in to največ do zneska j ki so ga prejemali do vključ-• no 31. XII. 1965. Vse event. podražitve cen prevoznih podjetij gredo na račun upravičenca do povračila prevoznih stroškov. Ta dopolnitev velja od 1. januarja 1966 dalje. V mesecu januarju naj UOP predloži utemeljen predlog o dokončni ureditvi povračila prevoznih stroškov delavcem za pot na delo in z dela. 6. Predlog spremembe in dopolnitve statuta podjetja, ki je bil v obravnavi med člani delovnega kolektiva, se sprejme s temi dopolnitvami: a) v 31. členu prečiščenega besedila predloga statuta se v 2. odst. črtajo besede: »od 15. oktobra do 15. aprila pa je pričetek dela ob 6.30 uri in konec ob 14.30 uri«; b) na koncu 36. člena prečiščenega besedila predloga statuta se doda nov odstavek, ki se glasi: »Obvestila iz prejšnjega odstavka vlagajo člani delovne skupnosti preko kadrovskega oddelka v enoti oziroma kadrovske službe na centrali.«; c) na koncu 38. člena prečiščenega besedila predloga statuta se doda nov odstavek, ki se glasi: »Za delavce, katerih delovna doba pri tem podjetju znaša manj kot 1 leto, se čas pod b, c in d skrajša za en mesec.«; č) dopolni se 161. člen prečiščenega besedila tako, da se pripiše nov odstavek tega člena, ki se glasi: »Sklad skupne porabe in rezervni sklad za osebne dohodke predstavljata tisti del dohodka, s katerim razpolagajo samostojno poslovne enote po odbitku skupnih skladov podjetja.« Delavski svet podjetja sprejme začasno spremembe in dopolnitve statuta, na katere ima občinska skupščina pravico dati svoje pripombe y 30 dneh od prejema predloga, nakar bo delavski svet podjetja dokončno sprejel statut. 7. Sprejme se predlog pravilnika o delitvi dohodka (čistega dohodka) podjetja »Gradis« s temi dopolnitvami: a) V 11. členu predloga se na koncu 3. odstavka namesto pike postavi ve.jica in dopiše: »in to le, če so bili storjeni vsi ukrepi v smislu določil 14. člena tega pravilnika«. b) V 12. členu se črta 2. odstavek. c) Na koncu 14 člena se doda nov odstavek, ki se glasi: »O ukrepih, navedenih v tem členu, odloča delavski svet podjetja.« Pravilnik velja od 1. januarja 1966 dalje. 8. V smislu pravilnika o delitvi čistega dohodka razporedi delavski svet podjetja za skupne sklade iz doseženega dohodka za leto 1965 tele zneske: v milij. din za rezervni sklad za osebne dohodke 400 za obratna sredstva ....... 200 za obvezne rezerve podjetja, občine in republike (ocenjeno)................65 posojilo za energ. in Skopje (ocenjeno) ............................ioo skupne potrebe podjetja (poč. domovi, sindikat, šport) .............85 skupaj ... 850 Sredstva rezervnega sklada za osebne dohodke se bodo uporabljala tako kot so se sredstva iz leta 1964. Ta sklad se začne črpati 1. januarja 1966. 9. Potrdi se predlog plana investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev za leto 1966 in določi enotna stopnja za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev podjetja za let0 1966: 7,5 % od nabavne vrednosti osnovni*1 sredstev. 10. Sprejme se poročilo komisije za inve- sticije. Zaradi sprememb v predračunih se odobri iz poslovnega sklada h gradbenih investicijam, ki jih je odobril delavski svet podjetja dne 31. 3 1965 — za kotlarno LIO Škofja Loka od 35,000.00° din na 57,388 920; — za adaptacijo upravnih prostorov °a centrali od 10.000.000 din na 15,717.000: — za kotlarno Jesenice (varianta II P° predlogu) od 66,062.026 din na 89,981.778. Na novo se odobri gradbena investicija -* polnilnica akumulatorjev v KO Ljubljana na 1,030.000 din. 11. Znižajo se odobrene investicijske vsote za gradbene investicije, ki jih je delavski svet podjetja odobril dne 31. 3. 1965» in to: —- za strop v traktorski delavnici KO Lj-od 8,000.000 na 2,000.000 din; — za rekonstrukcijo separacije Dogoše Pri Mariboru od 10.000 000 na 6,000.000 din; — za nadstrešek za SIP in pred mehanično delavnico KO Ljubljana ter ureditev 25,000.00 na 12,500.000 din. 12. Odobrijo se hov e nabave mehanizacij6' dodatna oprema za betonarno na Jesenicah ........................... 8,000.0°° rekonstrukcija separacije Dogoše 14,000.0°° vibrostroj Duplex za Jesenice . . 4,000.0°° stroj za tirefone za OGP Lj. . . . 1,400.0°° orodje »tornax« za KO Lj. in Mrb. 256.°°° nakladač UL — »14. oktober« . . 21,000.0°° dvigalna naprava za prednapete nosilce .............................. 350.0°° kabine za traktorje Ferguson za OGP ....................................390.0°° komnibus Fiat za SPO.................. 3,050.0°° 13. Odobrijo se nabave osnovnih sredstev za leto 1965: 4 kos stoli za KO Ljubljana . . . 31 °°° O f^0s mize za KO Ljubljana . . . 15.9C0 18 k°S St0lOV............................21.600 06 Jo-Jo blazin za bivalne vagone 358.200 3 05 miza sejna ......................... 39.071 os mize klubske za LIO Škofja 2^°ka................................... 345.527 j 05 stola klubska....................... 40.400 os omara za kartoteko za Celje 274.739 ^°s foto fleš ....................... 166.562 no Mokrijo se nabave iz sklada skupne POl'abe: ^la§ajna register za počitniški 12 Ankaran............................... 660.000 0lriar Za počitniški dom v Anka- ranu................................ 907.200 iz^5 °dobri se prenos objekta G-15026 (hlev) po P°Slovne§a sklada na sredstva skupne 2 a e P° nabavni vrednosti 1,293.435 din hjQdDiSi d° 31 • 12' 1965 994-478 din in seda-ran Vredvnost 298.957 din. Objekt je adapti-v uoilnice, ki jih uporablja Center za raževanje kadrov. __ Odobri se odprodaja osnovnih sredstev oC- Brežice - za m orodje v osnovni vrednosti Odpjsi j..............................16,712.585 seaan. d° 3L 12. 1965 8,102.935 lztrž vrednost na dan 31. 12. 1965 8,609.650 krit ek po kl|Pbi pogodbi .... 4,000.000 Pckj6 razllke iz rezervnega sklada 17 ^etja ■ .............7 4,609.650 _. r va°bri Se prodaja 7 dvigalk za opaž 2l28i°Cn‘h (invent St. G-21279, 21280, 21282, 7,0 21(j284’ 21290> 21292) za skupno vrednost sreds^ti0bri se odPis osnovnih sredstev in shp 6v skupne porabe po predlogu komi-’ ln sicer: po^-vna sredstva: °dni,n:llŽni “snovni vrednosti . . 96,705.899 p0 Sedd°-51' 12' 1965 94,245.570 1965 an;ii vrednosti na dan 31. 12. komi*]" ................................... sanih K° ocenlena vrednost odpi-Za krit' 0snovnih sredstev . . . 599.980 jetja Je 12 rezervnega sklada pod- b) '................................. 1,860.349 Po knr<"StVa skupne Porabe: Vredno'Zni osnovni vrednosti . . 6,767.194 Sedar,.°St 0dpis°V do 31. 12. 1965 . 6,728.677 3 vrednost........................ 38.517 ocenjena vrednost objekta . . . 4,800.000 katera vrednost bremeni sredstva skupne porabe (poč dom Ankaran) Material odpisanih objektivov evid. štev. 232, 233 in 234 se je uporabil za rekonstrukcije, zato se prenese vrednost 4,SCO.000 din v izvršeno adaptacijo Sedanja vrednost opreme sklada skupne porabe v znesku 38.517 din bremeni sredstva skupne porabe c) osnovna sredstva DUR: po knjižni osnovni vrednosti . . . 117.320 vrednost odpisov do 31. 12. 1965 . . 114.843 sedanja vrednost na dan 31. 12. 1985 2.477 ocenjena vrednost odpisanih osnovnih sredstev......................... 300 za kritje iz rezervnega sklada . . . 2.177 19. Odpiše se lesena baraka — mizarska delavnica (inventarna štev. G-6052) v vrednosti 17,454.528 zaradi dotrajanosti in vpiše pod isto številko nova vrednost rekonstruirane barake mizarske delavnice v skupni vrednosti 22,460.351 din. 20. Potrdi se spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja »Gradis« z veljavnostjo od 1. 1, 1966: a) zaradi uskladitve določil pravilnika s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih; b) tabela startnih osnov se spremeni tako, da se dosedanje število točk, določenih za mesec, preračuna na število točk na uro; c) obračunsko razdobje je za vse delavce v podjetju enako, in sicer od 16. do 15. v naslednjem mesecu. Ker je bilo do sedaj za nekatere delavce v podjetju obračunsko obdobje za izplačila osebnih dohodkov od prvega do zadnjega v mesecu, se s prehodom na obračunsko obdobje od 16. do 15. v naslednjem mesecu, poračunajo prejete akontacije za polovico meseca v petih enakih obrokih, začenši z januarjem 1966. 21. Delavski svet podjetja sklene, da se predloži v obravnavo delovni skupnosti predlog spremembe pri plačilu dodatka za opravljeno nadurno delo, delo na dan tedenskega počitka in državnih praznikov. 22. Potrdi se sprememba pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev, poslanih 150 na izvajanje investicijskih del v ZR Nemčijo, kakor je bila predlagana. 23. Delavski svet podjetja daje soglasje na odobritve posojil za individualno stanovanjsko gradnjo, in to: a) za obrat gradbenih polizdelkov —•tov. Bernardi Smrajc za gradnjo stanovanjske hiše 2,000.000 din, — tov. Marti Grubačevič 1,000.000 din, — tov. Francu Zupancu za nakup stanovanja 1,800.000 din. Zavrne se predlagana odobritev posojila za tov. Ivana Rotmana v znesku 1,000.000 din, ker s posojilom ne bi pridobili nove stanovanjske površine. b) na gradbišču Koper: — tov. Jakob Medved, delovodja, za gradnjo stanovanjske hiše 1,500.000 din. 24. Po 8. členu temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in na podlagi 185. in 277. člena temeljnega zakona o podjetjih se po določilih statuta podjetja o ustanavljanju enot ustanovi enota kot del podjetja za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami, ki so v upravi Gradbeno industrijskega podjetja »Gradis« iz Ljubljane. 1. sedež enote: Ljubljana, Korytkova ulica 2; 2. poslovni predmet: posluje v smislu temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, zlasti pa: a) sklepa stanovanjske pogodbe z nosilci stanovanjske pravice, b) sklepa najemne pogodbe, c) opravlja tekoča vzdrževanja stanovanj, č) določa višino stanarin, ne more pa kupovati in graditi stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov; 3. vodja enote: upravnik, ki ga imenuje upravni odbor podjetja po javnem razpisu: 4. enota nima samostojnih pravic. Podjetje ima v svojem upravljanju preko 360 družinskih stanovanj in garsonier, ki jih je zgradilo ali kupilo za svoje člane delovne skupnosti in je zaradi tega ustanovitev enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v upravi podjetja, utemeljena. 25. Delavski svet podjetja ugotavlja, da bodo že obstoječe organizacijske enote v podjetju, tj. počitniški dom Ankaran v Kopru, počitniški dom v Poreču in počitniški dom na Pohorju, stopali v poslovna raz* merja z drugimi, ki niso člani delovnega kolektiva Imenovane enote nimajo samostojnih pravic. Obračun stroškov za vse počitniške domove potrdi vsako leto posebej delavski svet podjetja. Počitniške domove zastopajo in zanje podpisujejo iste osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje za podjetje »Gradis«. 26. V smislu 3. tč. sklepa o ustanovitvi enote podjetja »Uprava delavskih domov Jn naselij« se določa, da bo imel upravni odbor omenjene uprave skupaj osem članov# od katerih se volijo trije člani iz vrst kolektiva enote, drugi pa iz enot, katerih delavci uporabljajo kapacitete uprave delavskih domov in naselij, in sicer: GV Ljubljana, GR Ljubljana-okolica, KO Ljubljana, SPO Ljubljana in OGP Ljubljana po enega člana, katerega imenujejo delavski sveti navedenih enot. Člane upravnega odbora se mora izvoliti v januarju 1966. 27. Odobri se neodplačani prenos pravice uporabe zemljišča pare. številk 46/19, 36/3, 46/20, 46/1 in 41/4 k. o. Kapucinsko predmestje na občinsko skupščino Ljubljana-Center. 28. Delavski svet podjetja sklene, da se pristopi k poslovnemu združenju »Industrijske cone Koper«. Kot zastopnika v združenju se imenuje tov. ing. Janez Gričar, za njegovega namestnika tov. Mirko Polak. 29. Glavni direktor podjetja se pooblašča za odobravanje gradnje objektov za trg oz-pridobitev lokacije po programu podjetja-Financiranje se izvaja iz namensko določenih obratnih sredstev podjetja. 30. V komisijo za racionalizacijo se namesto tov. ing. Cerkovnika imenuje kot predsednik komisije tov. ing Janez Pogačnik. 31 Odobri se obračunavanje stroškov upravno-prodajne režije v breme stroškov enot podjetja od dosedanjih 5 na 7 odstotkov od doseženega dohodka 32 Na vlogo gradbenega vodstva Celje glede odobritve pričetka gradnje samskega doma ugotavlja DSP, da pričetek gradnje še ni utemeljen O pričetku gradnje bo delavski svet podjetja obravnaval pozneje. i5i 33. V obravnavo se predloži poročilo komisije za varstvo pri delu, ki bo obravnav vano na prihodnjem zasedanju. Overovatelja. Predsednik DSP: Francka Erjavec Božo Lukač Vinko Brglez Strokovni svet podjetja je na svoji IX. seji sprejel sklep, da predloži delavskemu Svetu podjetja naslednji predlog za spremembo •Pravilnika o strokovni izobrazbi in praksi delavcev podjetja, ki delajo investicijsko-tehnično dokumentacijo, in oseb, ki vodijo Posamezne vrste del pri graditvi investicijskih objektov«. Čl. 14 in 15 veljavnega pravilnika se odpravita in namesto njih vstavi novi člen ki se' glasi: Če so določena gradbena dela tehnično 2elo zahtevna in odgovorna, je za odgovorne Vodje takih gradenj imenovati le osebe, ki ibtajo poleg pooblastila po čl. 12 prakso Pri izvajanju podobnih del oziroma posebno 2nanje, ki je za izvajanje takih del potrebno. Za zelo zahtevna in odgovorna Sradbena dela po tem členu se smatrajo zlasti dela, ki so za zaposlene delavce posebno nevarna ali pa pri nepravilnem iz-Vajanju lahko pride do skritih napak s hudimi posledicami. Taka dela so npr. dela Pri težkem fundiranju, gradnja rovov v težavnem terenu, težka montaža, nekatera dela v zvezi s prednapenjanjem kablov pri Prednapetem betonu zelo visokih mark in Podobno. Taka dela se izvajajo samo v prisotnosti odgovornega vodje. Za izvajanje tega člena je zadolžena Predvsem odgovorna oseba, ki je pooblaščena 23 imenovanje odgovornega vodje del in Slavni inženir podjetja. Strokovni svet podrtja je pooblaščen za tolmačenje tega čle-ba v spornih in dvomljivih primerih. DS Kovinski obrati IX. zasedanja delavskega sveta poslovne enote Kovinski obrati Ljubljana, ki je bilo dne 6. XI. 1965 s pričetkom od 12.06 uri v sejni sobi 1. Pri pregledu sklepov VIII. zasedanja je bilo ugotovljeno, da so vsi sklepi v redu izvršeni in da ni pripomb na izvrševanje sklepov ali na sam zapisnik. Vendar je sklep VIII. rednega zasedanja glede izrednih dopustov za. zdravju škodljivo delo dopolnjen tako, da je izredni dopust za delovno mesto mehanika v akumulatorski delavnici 2 delovna dneva. 2. Delavski svet je bil seznanjen z delom 4 redne seje upravnega odbora poslovne enote Kovinski obrati Ljubljana in je soglasno potrdil vse sklepe in delo tega samoupravnega organa. 3. Nadalje so bili člani seznanjeni z delom delavskega sveta podjetja in glavnimi pokazatelji poslovanja celotnega podjetja po periodičnem obračunu proizvodnje per 30. IX. 1965. Vsa izvajanja o delu tega samoupravnega organa podjetja je delavski svet vzel na znanje brez bistvenih pripomb. 4. Delavski svet je razpravljal o analizi poslovanja po periodičnem obračunu proizvodnje naše poslovne enote per 30. IX. 1965 in je v zvezi s pokazatelji analize sprejel tele sklepe: 1. Zmanjšati je zaloge v skladiščih. 2. Specifikacije materiala naj bodo izdelane brez večjih pribitkov rezerv. 3. Ob razpisu vsakega delovnega naloga mora biti izdelana specifikacija delovnih ur in materiala, oziroma točno kalkulirani stroški. 4. Takoj po izstavitvi delovnega naloga naj se material v skladišču dvigne. 5. Popisna komisija ob inventuri naj sestavi seznam in naj izloči ves nepotreben material. Kolikor obstaja nekurantni ali odvečni material, ga je ponuditi interesentom 6. Obvezno je uveljaviti vse razlike v cenah. 7. Vse delovne naloge, ki so izstavljeni, je treba boljše tehnično obdelati. 8. Ponovno je izvršiti analizo režije poslovne enote in jo predložiti na prihodnjem zasedanju. 5. Delavski svet je bil seznanjen s poslovnikom o delu uprave samskih domov in naselij in nanj nima pripomb. K sklepu delavskega sveta podjetja o ustanovitvi enote — uprava samskih domov in naselij pa delavski svet poslovne enote pripominja, da je plačevanje karšnihkoli razlik za bivanje naših delavcev v samskih domovih in naseljih nerealno, če hočemo naše poslovanje postaviti na bazo ekonomskih medsebojnih odnosov. Zaradi tega je potrebno, da se pri zaračunavanju stanarin uvede dosledna ekonomska cena. G. Delavski svet je imenoval popisne komisije za popis per 31. XII. 1965, kot sledi: Glavna popisna komisija: Paternost Stojan, šef nabave in prodaje Hlade Peter, VK avtomehanik Sterle Ivanka, administratorka — likvidator. Komisija za popis osnovnih sredstev: Košir Janko, obratovodja Zobec Alojz, vodja priprave dela Adela Rebolj, strojepiska Popisna komisija za skladišče I: Jože Karun, VK ključavničar Justina Mesesnel, mat. knjigovodja skladišča II Vinko Močnik, skupinovodja Plesk. del. Popisna komisija za skladišče II: Janez Mlinar, mojster traktorske delavnice Ferdo Jauk, VK avtomehanik Marinka Bajt, mat. knjigovodja skladišča I Popisna komisija za skladišče III: Miha Dermol, konstruktor Ivan Dolenc, vodja prirezovalnice Slavko Jerman, mojster strug, delavnice Popisna komisija za inventar in orodje: Mirko Košir, VK ključavničar Ludvik Vehovec, skupinovodja režijske skupine Ivanka Leban, blagajničarka Popisna komisija nedokončane proizvodnje: Franc Rode, kalkulant obratov Janez Šifrer, obratovadja OE kleparske delavnice Ada Šenčur, materialni knjigovodja.., Popisna komisija za terjatve in obveznosti: Jana Šušteršič, likvidator Jana Šeligo, finančni knjigovodja Marta Zevnik, administratorka 7. Delavski svet sklene, da se na tečaj za HTV v okviru DU Ljubljana-Moste-Polje ne pošlje udeležence, da pa se pošlje- predlog Centru za izobraževanje, da se tak seminar izven delovnega časa organizira v okviru podjetja. 8. Nadalje sklene delavski svet, da se račun za počastitev članov kolektiva ob 20-letnici podjetja krije iz sredstev neindivi-dualnih osebnih dohodkov poslovne enote. 9. Delavski svet se strinja za organizacijo stalnega servisa za stroje in naprave firme »Wacker« iz Zah. Nemčije in odobri 14-dnev-no praktično Izpopolnjevanje pri tej firmi tov. F. Plescu, mojstru elektrodelavnice. 10. V smislu poročila posebne . komisije sklene delavski svet, da tov. Milan Lebe-ničnik ustreza na svojem delovnem mestu in da ostane še nadalje v delovnem razmerju. 11. Vlogo članov kolektiva, ki imajo postavljene garaže na našem območjy, s6 odstopi v reševanje upravi poslovne enote. 12. Ustrezno je urediti pospešeno- delitev toplega obroka in na sestanku mojstrov delavnic določiti ponoven vrsti red delavnic za dopoldanski odmor pri delu. 13 Poveljniku gasilske ekipe se naroči, nšj v skladu s finančnimi možnostmi napravi prioritetni vrstni red nabav novih gasilskih aparatov. Nadalje sklene delavski svet, da morajo biti vaje gasilske ekipe 1-krat mesečno in da se za te vaje izstavi poseben delovni nalog, katerega stroški se delijo za vse koristnike območja obratov. 14. Nadalje je bil delavski svet seznanjen z zasedenostjo z deli v posameznih delavnicah. Sklenjeno je, naj uprava poslovne enote poskrbi, da se najde primerno delo za zimski čas za kleparsko obračunsko enoto. Drugih pripomb ali problemov ni bilo in je bilo zasedanje zaključeno od 15.30. Predsednik DS KO: Lado Povž uo Kovinski obrati IV. redne seje upravnega odbora poslovne enote Kovinski obrati Ljubljana, ki je bila dne 19. X. 1965 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi 1. Ugotovljeno je, da so bili vsi sklepi prejšnje seje izvršeni. Člani nimajo pripomb na izvrševanje sklepov ali na sam zapisnik. 2. Upravni odbor je bil seznanjen z delom DS podjetja in z njegovimi sklepi na 13. in 14. zasedanju. Člani nimajo ostalih pripomb na delo samoupravnih organov podjetja, vendar postavljajo vprašanje, kako da se pripombe članov kolektiva ob sprejemanju samoupravnih aktov ne upoštevajo. V pravilniku o potnih stroških oziroma znižanih dnevnicah za terensko delo so namreč razponi postavljeni prenizko in obstaja v naši poslovni enoti problem, kako pošiljati na terensko delo delavce, ki si iz dnevnic ne morejo kriti stroškov na terenu. 3. Na podlagi periodičnega obračuna za III. kvartal poslovnega leta 1965 ugotavlja upravni odbor pozitivno poslovanje poslovne enote, vendar naroča, da se do prihodnje seje izdela stroškovnik, oziroma ugotovi poprečje stroškov na 1 vajenca na poslovni enoti. 4. Po poročilu šefa poslovne enote o zasedenosti z delom, ugotavlja upravni odbor potrebo, da se od naročnikov po možnosti že ob podpisu pogodbe zahteva vse potrebne načrte in da je potrebno ojačati oziroma še bolj aktivirati delo v sami tehnični pripravi dela. Zaradi kontinuiranega dela v vseh delavnicah je treba vse pripadajoče letne dopuste obvezno koristiti do konca leta. 5. Upravni odbor ugotavlja pozitivne rezultate ocenjevanja po pravilniku o nagrajevanju po delu vendar smatra, da je potrebno sistem nagrajevanja še naprej poglabljati in nadaljevati v smislu že prej sprejetih sklepov ter v vse delavnice dostaviti prepise ocen j e vanj a. 6. Na podlagi poročila in analize Zdravstvenega doma Ljubljana-Moste o opravljenih periodičnih pregledih, je upravni odbor zavzel naslednje sklepe: — vsako ravnanje železa na ravnalni plošči in zagon motorjev je v delavnicah prepovedano; — ponovno naj sc da predlog komisiji DS podjetja za investicije, za dodelitev nujno potrebnih sredstev za zgraditev nadstreška na obeh straneh glavne hale* kjer bi se potem lahko opravljala vsa ravnalna dela in preiskus motorjev ob vsakem vremenu: — nabava stekel za elektrovarilce naj se vrši s sodelovanjem samih varilcev, ker se tako zagotovi ustrezna zatemnitev, ker je ugotovljeno, da obolenja na očeh zaradi varjenja pri varilcih ni; — mojstri posameznih delavnic so zadolženi in odgovorni za naslednje ukrepe: prepovedano je odlaganje mastnih krp kjerkoli v delavnicah, razen v zato določene zaboje, prepovedano je imeti v delavnicah odprte posode z nafto, bencinom ali olji; — vzame se na znanje priporočilo zdravstvene službe za preventivno okrevanje v letu 1966 za tele delavce: Jože Fevče, Jože Ivanc, Franc Štalec in Franc Zakrajšek. 7. Upravni odbor se načeloma strinja s sodelovanjem ZD Ljubljana-Moste, vendar je predhodno doseči prednostni čas v popoldanskem času, nakar bo o pogodbi sami še razpravljal delavski svet poslovne enote. 8. V zvezi s pregledom požarno-varnostnih naprav in dopisom centrale podjetja št. 3541 z dne 27. IX. 1965 glede dodatne nabave gasilnih aparatov, kar bi terjalo dodatne stroške preko 700.000 din, je urediti vprašanje financiranja s komercialno službo podjetja. Člani gasilske ekipe morajo imeti redne vaje vsaj enkrat mesečno. 9. Prošnjam za povračilo potnih stroškov prihoda na delo, ki so jih vložili člani kolektiva tov.: Franc Kutnjak, Peter Urankar, Alojz Luzar, Stanko Kordič, Stane Hren in Vili Celec se ugodi v smislu pravilnika. 10. Tov. Rudolfu Cotiču odobri upravni odbor na njegovo prošnjo izredno plačani dopust 5 dni zaradi smrti očeta, ki je umrl v inozemstvu, imenovani pa nima več rednega letnega dopusta. 3 dni pa ima izredni neplačani dopust. 11. Prošnja za stanovanje, ki jo je vložila tov. Marjeta Poredoš, se odstopi v reševanje komisiji za stanovanjska vprašanja na poslovni enoti. 12. V seminar za produktivnost dela, ki ga organizira DU Ljubljana-Moste-Polje, je prijaviti šefa poslovne enote in izvršiti prijavo na center za izobraževanje zaradi plačila šolnine. 13. Članom upravnega odbora je bil ponovno pojasnjen način izplačevanja sredstev za osebne dohodke iz leta 1964. 14. Odobrene so cene režijskih prevozov z režijskimi avtomobili poslovne enote, in sicer: Fiat 1100 110 din/km, Fiat 615 B 130 din/km. 15. Zaradi formiranja delovnih skupin je čimprej sklicati sestanek članov kolektiva v mehanični delavnici. 16. Uprava naj uredi vse potrebno za permanentni delovni nalog za popravilo orodja iz orodjarne. 17. Zavrne se obremenilna nota GV Ljubljana za dodatno obremenitev za vzdrževanje samskih domov, ker upravni odbor smatra, da so najemnine, ki s plačilom elektrike vred znašajo 5 000 din na stanovalca v samskih domovih, dovolj visoke za redno vzdrževanje samskih domov. Seja je bila zaključena ob 15.30. Predsednik UO KO: Franc Pevec UO Jesenice lil. redne seje upravnega odbora poslovne enote »Gradis«, Gradbeno vodstvo Jesenice, z dne 8. XI. 1965 1. Sklepi zadnje seje so izvršeni. K 7. sklepu zadnje seje se sprejme ponovni sklep in se ga posreduje s celotnim spisom pravnemu oddelku centrale podjetja, in sicer: Podjetje je pripravljeno Malkoču Mehu izplačati socialno pomoč v višini 300.000 din, katero je smatrati kot uvidevnost do po- nesrečenega glede pogojev nadaljnje slitve. v Podjetje nadalje prizadetemu zagotavlja možnost napredka in zaposlitve pri podjetju, kolikor bo sam za to pokazal interes. 2. Vzame se na znanje s/4-letni pregled fin. pokazateljev za celotno podjetje, ki ga poda komercialni šef. Vsi pokazatelji triČetrtletnega gospodarjenja kažejo ugoden rezultat poslovanja. UO ugotavlja, da je pokazatelj OD za našo poslovno enoto v .merilu podjetja v poprečju med naj nižjimi, zaradi tega so sprejeti naslednji sklepi: proučiti je preko proizvodnih svetov tarifne postavke posameznih članov kolektiva, po potrebi je zaprositi posamezna gradbena vodstva, da nam pokažejo njihove plačilne liste, da jih primerjamo z našimi po kvalifikacijah, preiti na akordiranje na vseh delovnih mestih, kjer je to mogoče, na delovnih mestih, kjer je mogoče delo akordirati, so delavci dolžni delati po akordu in akordnem ceniku. 3. Poročilo tov. šefa o rebalansu in spreminjanju plana v predvideni višini med gradbenimi in obrtniškimi deli, doseganju letnega plana, o prognozi plana za leto 1966, o tekočih delih, prevzemanju oziroma pridobivanju novih del se vzame na znanje. K poročilu o stanju del. sile se sprejme sklep: Pri sprejemanju nove delovne sile je zaostriti kriterij. Tehničnemu in delovodskemu kadru se prepoveduje popoldansko »fuš« delo izven podjetja. Upravni odbor nadalje vzame na znanje informacijo o tem, da situacija v okviru podjetja ne dopušča, da bi pričeli z gradnjo lastnih investicij — kotlarne. Zato se sklene, da še nadalje zbiramo sredstva, da ob prvi možnosti priskočimo k tej gradnji. Sedaj pa nam ostajajo možnosti: da dogradimo betonarno, izboljšamo pogoje v naselju, zvišamo prizadevnim delavcem plače, dopolnjujemo pripravljalna dela, izboljšamo pogoje na deloviščih, izSpijšamo zaščitna, sredstva, izboljšamo orodje .delavcem in vajencem, na terenu vodimo konkurenčno borbo pri pridobivanju novih del, investiramo, sredstva v stanovanja, vlagamo sredstva v individualno gradnjo. 4. Imenovane so naslednje inventurne komisije za redno letno inventuro (popis) sredstev podjetja za leto 1965: I. popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe: Stane Matjašič, laborant, Stane Simeonov, strojni referent, Marica Ambrožič, fin. referent; II. Glavna popisna komisija za popis materiala in drobnega inventarja: Marica Ambrožič, fin. referent, Jože Bertoncelj, gr. tehnik, Ivan Koračin, delovodja; III. Področne popisne komisije za popis materiala in drobnega inventarja: a) glavno skladišče — tesarska delavnica: Marica Ambrožič, fin. referent, Jože Franko, nab. referent, Viljem Zrim, delovodja, Ivan Koračin, delovodja, Marija Brajkovič, likvidator; b) skladišča na gradbiščih: Stane Matjašič, laborant, Janez Makovec, gr. tehnik, Betka Dečman, mat. knjig., Tine Markeš, električar, Mirko Kemperle, VK delavec; c) skladišču DUR in kantine, naselje, uprava, pisarniški material, zdravila, zaloge gotovih izdelkov: Alfonz Kočar, upravnik naselja, Justi Mekiš, upravnica DUR, Dora Rogelja, admin. moč, Tone Mohorič, skladiščnik, Vida Vidmar, blagajnik; č) cevni odri, spojke, zatiči itd.: Jože Franko, nab. referent, Tone Mohorič, skladiščnik, Aleks Potočnik, skladiščnik; IV. Popis terjatev in obveznosti: Marica Ambrožič, fin. referent, Mari Kramar, tajnica, Marija Jeločnik, admin. moč. Popis sredstev se izvrši po stanju 15. XI. 1965. 5. Ob upokojitvi se odobri nakup spominskih daril sledečim članom kolektiva: Ignac Kenda — v vrednosti 50.006 din, Srečko Arčon — v vrednosti 50.000 din, Jože Pavlinjek — v vrednosti 50.000 din, Alojz Čelik — v vrednosti 50.000 din, Tone Mohorič — v vrednosti 20. din. 6. Odobrijo se predložene prošnje za odprodajo nekurantnega materiala. 7. Dopis Občinskega sindikalnega sveta Jesenice, ki apelira za pomoč poplavljencem, se odstopi centrali podjetja v rešitev. 8. Občinskemu sindikalnemu svetu Jesenice, ki apelira, da vse člane kolektiva, ki nimajo osnovnošolske izobrazbe, pošljemo v večerne šole, se odgovori: Skrbimo za strokovno vzgojo članov kolektiva. Nezadostno šolsko izobrazbo imajo NK in PK delavci, ki so prišli iz drugih republik, ki številno fluktuirajo, zato nismo zainteresirani za to šolanje. 9. Pritožba Nazira Pračaliča se zavrne, ker je s pričami dokazano, da je bila škoda resnično prizadejana. 10. Vloga Franca Lavtežarja se zavrne, ker tovrstnega odpadnega bet. železa nimamo na zalogi. 11. Vloga patronažne službe Jesenice, ki apelira za dodelitev družinskega stanovanja Stanetu Matjašiču, se obdrži v evidenci; ko bo na razpolago stanovanje, se mu ga do- Za ureditev sedanje situacije se mu pomaga, kolikor so za to dani pogoji. 12. Prošnja Milene Hribar, ki prosi za dodelitev štipendije, se zavrne. 13. Vloga železarskega izobraževalnega centra pri Železarni Jesenice, ki v imenu TSŠ Jesenice prosi za prispevek za končni izlet, oziroma izdajo propagandnega koledarja, se odstopi centrali podjetja v rešitev. 14. Vloga Ljubomira Timarca, ki prosi za odprodajo okenskih in vratnih okvirjev, ostane do naslednje seje v evidenci, da se ugotovi, če imamo take okvirje na razpolago. 15. Vloga Mata Tuferdjiča se zavrne, izvršeno delo praktičnega dela izpita za PK, komaj krije stroške teoretičnega dela pouka. Overovatelja: Ing. Jurij Moi^f Predsednik UO: LjuTeft Tarman Jože Frjan SPO Ljubljana XII. rednega zasedanja sveta sam. obrač. enote strojno prometnega obrata Ljubljana z dne 13. XII. 1965 1. Zapisnik XI. zasedanja sveta sam. obrač. enote z dne 11. X. 1966 se potrdi. Tov. Marinu Završniku se naroči, da poskrbi za točno dostavo zapisnikov in sklepov sveta sam. obrač. enote SPO. Po en izvod zapisnikov in sklepov se dostavi na sektor Drava, KO Maribor, GV Jesenice, av-toparku, enega naj da na oglasno desko in en izvod v kroženje za upravo obrata. Na Jesenice se pošlje en izvod zapisnika tov. Debeljaku, ki ga naj izobesi na oglasni deski tako, da bo lahko dostopen vsakemu članu SPO. 2. Sklepi XI. zasedanja so realizirani razen predloga pod tč. 3. sklepov. Predlog ni bil sprejet na DS niti na UO podjetja, ker bo v bližnji prihodnosti reorganizacija v podjetju in bo takrat potrebno določiti akontacijske postavke na osebne dohodke. 3. Glede sklepa pod tč. 10. o prezimovanju strojnikov in šoferjev, katere ni mogoče zaposliti v delavnici, se sprejme sklep, da naj prvenstveno uporabijo brezplačni dopust. Organi upravljanja poslovnih enot naj individualno določijo, kdaj naj gredo na dopust in kdaj naj se članom kolektiva prizna 70 °/o nadomestilo osebnega dohodka zaradi prekinitve dela v smislu 25. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Tov. Lipovec pojasni, da se bo na sektorju Drava delo nadaljevalo čez zimo. Vsa dela se bodo predvidoma povečala še za ca. 500.000 m3 izkopa materiala. Zaradi tega bo določeno število strojnikov in šoferjev ostalo na sektorju Drava in se bo tudi zmanjšal procent ljudi, ki bi prišel v poštev za brezplačen oziroma 70 ”/• zimski dopust. 4. Ker se pojavljajo ovire avtomobilov in strojev navadno ob ponedeljkih in sobotah, strojniki pa se nato odpeljejo v Ljubljano zaradi popravila stroja ali po majhne rezervne dele, nastajajo veliki zastoji v proizvod- nji. Da bi te preprečili, se sklene, da se vsaka okvara na stroju ali avtomobilu telefonič-no sporoči tehnični službi SPO, ki nato po hitrem postopku ukrepa tako, da se okvara čimprej popravi. 5. Na gradbišču v Slovenski Bistrici grad vod. Maribor ne upošteva zmogljivosti strojev in strojne službe. Vodstvu SPO se naroča, da se s sektorjem v Slovenski Bistrici in tudi v bodoče z gradbeno edinico uredi tako, da bodo stroji pravilno izkoriščeni pc preizkušenih normativih. (Liebherje uporabljajo na terenu, ki je popolnoma razmočen, in se pogrezajo do osi. Liebherje premikajo le z buldožerji, kai še poveča možnost zloma podvozij). 6. Poročilo o delu in sklepih UO podjetja se vzame na znanje. 7. Pri pregledu finančnega poslovanja SPO po podatkih tričetrtletnega uspeha poslovanja je razvidno, da je bilo realizacija storitev . . 981,250.48( poslovni stroški storitev doseženi dohodek . . . 187,871,168 793,259.31 v davek 15 % iz dohodka 14,783.000 čisti dohodek .... izplačane plače .... 213,251.529 173,108.16i čisti dohodek . . . . . 173,108.169 nekrito 40,143.362 Plan za 3/4-letje . . . 855,800.000 Realizirano ali 11,8 °/o nad planom 979,081.285 Iz poročila o primerjavah dohodkov in de litev na enega zaposlenega glede na izvršene ure, izplačane osebne dohodke, režijo, za loge materiala in tekoča popravila je raz vidno, da so bili stroji premalo izkoriščeni Zato je potrebno izračunati in izdelati nove cene ter pri tem upoštevati, da stroji normalno obratujejo. Za izdelavo novih cen na vodstvo SPO pripravi za to predpisano dokumentacijo in predloži centrali podjetja ' potrditev. 8. Sklene se, da finančna služba pri mesečnem obračunu za posameznika javno objav; odstotek izkoriščenosti stroja in kamio-na. na katerem je posameznik delal v tekočem mesecu. 9. Glede na to, da finančna služba obrati jtiračunava svoje storitve in usluge po več mesecev za nazaj in se pri tem izgubi velik procent obresti na obračunanih storitvah, se sklene, da naj se prouči možnost hitrejšega obračunavanja storitev. Ker je eden izmed vzrokov, ki ovira hitro obračunavanje in tudi povzroča natančno pošiljanje strojnih in šoferskih poročil, se sklene, da se ponovno naroči vsem strojnikom in šoferjem, da zaradi večje ažurnosti pošiljajo strojna poročila tedensko tako, da bodo na SPO ob ponedeljkih. Ce je 15. v obračunskem mesecu v sredini tedna, se poročila za tisti teden odpošljejo najpozneje do 17. v mesecu V naslednjem tednu pa od 16. do konca tedna. Ta sklep velja od 1. I. 1966 dalje. 10. Komercialna služba naj prouči možnosti in pogoje, da bi se tedensko obračunala in fakturirala vsa dela minulega tedna. 11. Zaradi hitrejšega in lažjega pošiljanja strojnih poročil se naj dajo tiskati kuverte, kjer bo že tiskan naslov prejemnika strojnih poročil. Kuverte se bodo mesečno izdajale vsem tistim članom kolektiva, ki so vezani na pošto, in naj bodo tudi že fran-kirane. Kdor teh navodil ne bo upošteval, ne bc ob mesecu točno obračunan in bo dobil samo akontacijo na osebne dohodke. 12. Zaradi zmanjšanja zalog in znižanja režijskih stroškov se sklene, da se vsa oprema, ki ni potrebna v skladišču, odda v centralno skladišče. Skladišče SPO naj ima v skladišču le drobni inventar. Z ozirom na to, da se vse zaloge gum in ostali material odda v centralno skladišče, pridobi obrat veliko na prostoru, ki bo služil za garaže štirih kamionov. 13. Procent režije je bil izredno visok in je bistveno odstopal od režije ostalih enot. Ugotovljeno je bilo, da so zaradi napačnega tolmačenja vodeni v režiji tudi delavci iz neposredne proizvodnje, kot npr. cela montažna skupina za žerjave, vsi inštruktorji, ki pa dejansko ne delajo kot inštruktorji, >ač pa kot delavci na strojih, in vodja servisne delavnice. V naslednjem mesecu bo prikazan režijski sestav realno tako, kot dejansko tudi je. 14. Obravnava 3/4-letnega uspeha poslovanja samostojne obračunske enote SPO je po- kazala in ugotovila, da so neuspeh povzročile nizke enotne cene predvsem na Dravi in drugič nezadostna produktivnost in previsok procent izpadov strojev. Za tem pa tičijo predvsem subjektivni vzroki. 15. Predlog komisije za popis drobnega inventarja zaščitnih sredstev in tirnega materiala, da se dotrajala sredstva odpišejo v višini 6,946.734 din, se potrdi. 16. Poročilo komisije za popis obratnih in osnovnih sredstev se vzame na znanje. 17. Poročilo strokovne komisije za ocenjevanje delavčeve sposobnosti se sprejme na znanje. Sklene se, da naj komisija nadaljuje s svojim delom tako kot je začela s tem, da se ocenjevanje posameznikov nadaljuje. 18. Poročilo komisije za kaznovanje zaradi kršitve delovne dolžnosti in komisije za sklepanje in o prenehanju dela se sprejme na znanje. 19. Komisija za zdravstveno in tehnično zaščito delavcev ni v času svojega mandata nikoli zasedala, zato se sklene, da komisija takoj pristopi k delu ter sprejme sklepe za nabavo vseh zaščitnih sredstev, ki so predvidena za strojnike in šoferje po pravilniku HTV. 20. Iz sklada skupne porabe se potrdi kvota na nakup praktičnega darila, do katerega sta upravičena po pravilniku o dajanja spominskih daril tov. Andrej Florjančič in Leopold Torkar v višini 50.000 za vsakega. Imenovana tovariša sta sprejela odločbo o upokojitvi. Naknadno se potrdi tudi kvota v znesku 20.000 din za tov. Andreja Omana, ki je dopolnil petdeset let starosti. Do darila v prej navedenem stavku je prav tako upravičen na osnovi prej citiranega pravilnika. 21. Ker je na osnovi temeljnega zakona o delovnih razmerjih naša delovna organizacija dolžna, da enkrat letno pošlje na zdravniški pregled vse strojnike in šoferje, se sklene, da se ti pregledi redno izvršijo v naslednjem letu. Stroške pregleda povrne podjetje. Ugotovi naj se pri pristojnih zdravstvenih domovih oziroma inšpektorju za delo pri občinski skupščini, kdo lahko te preglede opravi in naj se nato dogovori zanje. Kolikor želijo šoferji ali strojniki pridobiti višjo kvalifikacijo ter je zanjo potrebno zdravniško spričevalo, se taki stroški ne povrnejo, lahko pa zaprosi center za izobraževanje podjetja. Prošnjo mora vložiti preko kadrovskega oddelka SPO. 22. Sprejme se sklep, da se pravilnik o delitvi čistega dohodka podjetja predloži v potrditev delavskemu svetu podjetja v ne-izpremenjeni predlagani obliki. 23. Prošnji Rada Topiča za odobritev režijske vožnje z avtomobilom campagnola se ne ugoti, ker je campagnola v popravilu. 24. Prošnjo Marjana Igličarja, zaposlenega v KO Ljubljana za bager Liebher, s katerim bi izkopal klet pri gradnji lastne stanovanjske hiše, se odobri. Cene se obračunajo po dejanskih stroških. 25. Odobri se režijski prevoz gramoza tov. Janezu Vogrincu, šoferju SPO. Stroški prevoza se zaračunajo po ceni storitev za člane kolektiva SPO. 26. Odobrijo se neplačani dopusti, ki jih potrebujejo za osebne opravke, sledečim članom kolektiva: Štefanu Pintariču 5 dni Smailu Klipiču 13 dni Trivun Despotoviču 2 dni Jelki Ahec 6 dni in Amaliji Marinčič 30 dni 27. Prošnji Jožeta Peneziča za režijski prevoz ob selitvi iz Slovenje vasi v Kumrovec se ugodi po ceni za člane SPO. 28. Odobri se priložnostni prevoz mivke iz Slovenje vasi v Litijo Stanku Mesojedcu po ceni za člane kolektiva SPO. 29. Jožetu Jeranku se sporoči, da je delavski svet podjetja sprejel in potrdil spremembo pravilnika o delitvi OD, kakor jih je predlagala komisija za notranjo delitev dne 29. IX. 1965. Spremembe pravilnika pa veljajo od 1. X. 1965. Tov. Jeranko je plačan po prej navedenem pravilniku. Vsi šoferji, ki vozijo tovorne avtomobile do vključno 5 ton nosilnosti brez prikolic, so obračunani v višini 375 točk. Pri tem se ne upošteva kategorija pač pa delovno mesto. 30. Na prošnjo Janka Šafariča, gradbenega tehnika pri g. v. Celje, se odgovori pozitiv-po s tem, da se mu odobri posojilo bagra Liebherja. Cena storitev se zaračuna po ceni storitev za Gradis ali po pavšalni ceni, za kar se lahko na njegovo željo dogovori s tov. Lipovcem. 31. Jožetu Vavknu se odobri, da prekine delovno razmerje pred potekom odpovednega roka, določenega po pravilniku, ko bi moral ostati še na delu. Službo lahko prekine dne 11. XII. 1965. Predsednik Sveta: Leopold Torkar 1. r. DS Ravne na Kor. XII. redne seje DS PE »Gradis« Ravne na Koroškem z dne 21. XII. 1965 1. DS PE se z osnutkom pravilnika o delitvi čistega dohodka oz. dohodka podjetja v bistvu strinja, upoštevajo naj se le naslednje pripombe: Osnutek pravilnika o delitvi čistega dohodka podjetja je v čl. 5 in 6 pomanjkljivo preciziran glede na določilo v gospodarskem načrtu za poslovno leto, čeprav pri tem sodelujejo kolektivi enot. Gospodarski načrt naj bi zaradi boljšega zasledovanja realizacije, konkretno na PE, oz. na vseh poslovnih enotah, vseboval vse elemente od celotnega dohodka do dohodka ter od osebnih dohodkov do ostanka čistega dohodka. V čl. 18 naj se črta besedilo: osebni dohodki delavcev ne smejo naraščati hitreje, kot naraščajo življenjski stroški. Smatramo, da ne more biti merilo za naraščanje osebnih dohodkov naraščanje življenjskih stroškov. 2. K spremembam in dopolnitvam statuta podjetja nima DS PE bistvenih pripomb. 3. Iz sredstev sklada skupne porabe se dodatno nameni 6,000.000 (šest milijonov) din za gradnjo oz. odkup 4 družinskih stanovanj v vrstni hiši v Cečevju — Ravne na Koroškem. 4. Železarni Ravne se za 12,600.000 din odproda eno stanovanje v vrstni hiši na Cečevju s tem, da nam 2R odstopi razpola- galiio pravico za tri (3) že zasedena stanovanja za dobo 15 do 30 let. 5. Svečana seja DS PE skupaj s člani UO in IO SP ter predstavnikom mladine bo v torek, dne 28. decembra ob 17. uri v sejni sobi samskega doma III. 6. Skladu za družbeno dejavnost krajevne skupnosti Ravne se za organizacijo novoletne jelke prispeva 5000 (pettisoč) din iz sredstev sindikalne podružnice. 7. Za okrasitev starega delavskega naselja se zadolži tov. Lihtenegerja, za novo del. naselje pa mizarsko delavnico in tukajšnji mladinski aktiv. 8. Vratarje Železarne Ravne (katerih spisek predhodno preveri tov. Ciringer) se za novo leto obdari s 5000 din honorarja. 9. Skladiščnika Jožeta Kupljena in Janka Vnuka se za izkazane inventurne manjke ob rednem letnem popisu zalog, bremeni v znesku 20.000 din na posameznika. Prav tako se jima odvzame pravica do opravljanja skladiščne službe. 10. Z ozirom na nujno opravljene nadure ob rednem letnem popisu blaga, se le-te iiadure izplačaj o na podlagi predhodne overitve, in odobritve predsednika inventurne komisije, tov. Berčiča in tov. Ciringerja. 11. Število zaposlenih v DUR in starem naselju naj . se .zmanjša na pet. Kadrovska služba naj v povezavi s tov. Ciringer jem in upravnikom DUR ustrezno ukrepa. 12. S 1. januarjem 1966' se" žarddi zmanjšanja števila abonentov do nadaljnjega ukinejo večerje. 13. Kurjaču v novem del. naselju tov. Rudolfu Benku se prizna skozi vse leto mesečni pavšal 50 nadur. Prav tako se mu za dobo opravljanja službe kurjača da na razpolago brezplačno stanovanje v kotlarni. 14. Preselitev tov. Slavice Kren in Vide Vecej se odloži, dokler pristojni referent za higiensko-tehnično. in požarno varnost stanovanja ne bo pregledal in ocenil 15. Izplačilo osebnih dohodkov za mesec december bo v četrtek, dne 30. XII. po 15. uri. V petek, dne 31. decembra, se dela do 12. ure. 16. Kadrovski službi se naroči, da razčisti nastale spore zaradi trošenja električnega toka, upravnik naselja pa se zaradi prekomernega trošenja vode poveže s stanovalci. Predsednik DS PE Nikola Novak 1. r. GV Ljubljana II. izredne seje upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana z dne 25. XI. 1965 1. Delavcem, ki so zaposleni pri gradnji skladišča v Zalogu in ki so upravičeni do prejemanja terenskih dodatkov, se bodo ti dodatki izplačevali v sledeči višini: VK delavci in delovodje 756 din na dan KV delavci 585 din na dan PK delavci 298 din na dan NK delavci 255 din na dan Pri višini terenskih dodatkov je upoštevano, da na gradbišču ni preskrbljeno za nastanitev delavcev. Delavcem, ki niso upravičeni do prejemanja terenskih dodatkov, se bodo izplačevali vozniški dodatki v skladu s tozadevnimi predpisi podjetja. 2. Z ozirom na nastale vremenske razmere naj delavci izkoristijo še preostale dni rednega letnega dopusta. 3. Odobri se predložene ocene za uslužbence na gradb. vodstvu za tretje trimesečje t. 1., upoštevajoč pri tem pripombe, ki jih je dal upravni odbor. 5. Prošnja tov. Brezigarja za nakup lesenih elementov se odstopi v rešitev komisiji za ocenitev inventarja. Predsednik UO gradb. vodstva Lj. Leopold Pepelnik