Gospodarske stvari. Kako shraniti poletne sadeže za zimo? (Konec.) O zelju smo že govorili, da se splošno v jeseni zreže in shrani v kad, da se skisa. Skoraj enako delajo po nekod z repo. Nekako do Svečnice je sproti v škaf naribajo, pridevajo za časa nekaj kvasu, da se prej skisa in ko se ta porabi, nariba se v novo. Kadar pa začne na spomlad repa puhla postajati, tedaj se je pa nariblje v kako majhno kad, da ie še v poznej spomladi moči jo rabiti za prikuho. Treba jo je naribano močno potlačiti, zraven pa čvrsto soliti, da izpusti obilno vode in ne gnije. Ako še enkrat priporočamo, da se morajo vsi pridelki, kakor krompir, repa, posebno še korenje spraviti kolikor mogoče suhi in shraniti v kleti na suhem, priraerno toplem prostoru, smo tako glavne sadeže po moči ohranili. Ta skrb nam je potrebna, ker le-ti nam dajejo celi čas dolge zime mnogo živeža, kar bi z drugim težko nadomestili. Izbirčen želodec pa večkrat ni zadovoljen z navadnimi pridelki, nego, vsai ob važnih prilikah in praznikih poželi kaj posebnega. Zlasti se mu ljubi takrat — po zimi — kaj poletnega za prigrizek. Skusili bomo tudi njeinu ustreči po možnosti, za kar nasvetujemo sledeče skušnje. Nekateri shranijo v jeseni, ko začne zmrzovati, ostale drobne in zelene kumare v močnem kisu, kjer lahko počakajo do spomladi. Marsikomu je takSna kumara — brez vseh priprav — jako priljubljena jed. Drugi pa znajo po navadi narezane in napravljene kumare tako okovariti, da počakajo celi čas zime. Za to pa }e treba več pogojev. Prvič se morajo kumare napraviti — najbolje v domačem — pa močnem kisu in z oljem precej zabeljene. Prvi in drugi brani, da zrak ne upliva veliko na mešanico, katera se mora še posebej dobro v kako temno posodo zapreti. Ta naj se postavi v kak teman kot v kleti in ako se rabi, vselej spet skrbno zapre. Tako nam ostanejo zveste kumare še dolgo časa zime, da jih rabimo po volji. Blizu enako se lahko pripravi druga jed za zimo, kakor fižol v stročju itd. Saj takšne prikuhe ob nenavadnih prilikah pogosto dobivamo od daleč in drago, zakaj ne bi si jih pripravili doma? Treba le naše gospodinje opozoriti na to, katere navadno niso preveč trdosrčne v pripravljanju raznih jedil. Še nekaj bi bil skoraj pozabil omeniti. Med okusnimi prikuhami zavzema zlasti za nežnejši spol prvo mesto omaka od brusnice (Vaccinium Vitis idaca). Ta raste navadno ob podnožju najvisjih gor in planin, ter je zelo podobna navadnim črnicam (borovnicam). Nje kiselkaste jagode se obero, čedno prebrane skuhajo in dodd se jim sladkora, da je vsa zmes precej sladka. Ta se shrani potem v zaprtej posodi in bolj hladnem prostoru ter je lahko celo zimo kot mehka, ženskam priljubljena prikuha. Ko smo tako prelistali vrste naSih domačih jedil, katere se že skoraj same priporočajo za porabo, ne smerao še pozabiti raznega drobiža, sicer neznatnega, a vendar potrebnega za dom in v kuhinji. Tukaj menim, kako treba iz vrta v klet presaditi peteršilj, šnitlek, in drugo zelenjad, kjer na srednje gorkem in svetlem prostoru nam skozi celo zimo lahko služi, kot okusna primes. Seveda je za to treba nekaj dela in skrbi, brezi katerih se sploh ničesar ne opravi. Pohorski. Sejmi. Dne 11. marcija pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Dne 12. marcija v Selnici ob Dravi, pri Sv. Lovreneu na Dravskem polju, pri Sv. Juriju ob juž. žel. in v Poličanah (za svinje). Dne 15. marcija v Arvežu in Zdolah. Dne 16. marcija v Vitanju, Celju in v Imenem (za svinje). Dne 17. marcija v Lembergu, na Rečici, v Trbovljah, Podčetrtku, na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Cmureku. Dne 18. marcija na Ptujski gori, pri Sv. Trojici v Slov. gor., na Vidmu ob Savi, v Slov. Gradcu in v Ljubnem.