If udtUTirri return to
"glasilo k. s. k. jednote"
«117 St Clair are. CLEVELAND, O. Tke larfest Slovenian Weekly in the United Stote« of America. Sworn Circulation 14,000 Issued every Wedneaday Subscription rate. Por members yearly ....$0.84
For Boamembers ............$1.60
Foreign Countries ........$3.00
Telephone: Randolph 628
of the grand carniolian slovenian cathouc union Entered u Second-Class Matter December 12th, 1623 at the Posf Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912
Največji slovenski tednik v Združenih driavah.
Izhaja v8£ko sredo.
Ima 14,000 naročnikov
Naročnina:
Za člana, na leto______....$0.84
Za nečlane .....................$1.60
Za inozemstvo ----------.....$'t00
NASLOV
aredadštva in puravni&tva:
6117 St Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 628
Štev. 34. — No. 34.
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR iN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
i-------1__:_ , " ----------
CLEVELAND, O., 20. AVGUSTA {AUGUST), 1924.
Leto X.—Vol ume X
VABILO
na
PRVI SLOV. KATOL. SHOD V FOREST*- CITY, PA.
DOSEŽEN SPORAZUM.
Kakor že znano, se vrši prvi slovenski katoliški shod v nedeljo 24. avgusta, t. 1. Priprave so večinoma že vse dovršene, dolžnost je sedaj samo vsakega posameznega, previdnega Slovenca in Slovenke, da nastopi isti dan in pokaže, da stoji na stališču in po načelu matere Jednote: "Vse za vero, dom in narod."
Tem potom še enkrat prosimo vse članstvo vseh slovenskih društev v Forest City in okolici, da se točno zberejo ob 9. uri zjutraj pred mestno hišo in se potem uvrstijo v parado, da s tem pokažemo tudi drugo-rodcem, koliko nas je. Zatorej vsi na noge, možje in žene, kakor tudi mladina!
PROGRAM: Dopoldne:
1 Takoj zjutraj sprejem do-šlih društev.
2.	Točno ob 9. uri zbiranje društev pred mestno hišo.
3.	Začetek parade ob 9:80, nakar odkorakamo v cerkev sv. Joiefa k sv. maši ob 10. Uri.
Popoldne:
Shod se prttrie točno ob 2. uri popoldne v Muhičevi dvorani. Govorniki, na shodu bodo:
1.	Premilostljivi gospod okof iz Scrantona, Pa.
2.	Glavni predsednik K. S. K. Jednote, Mr. Anton Grdina iz Cleveland, O.
3.	.Very Rev., Dr. Hugo Bren, O. F. M. iz Chicaga, IU.
4.	Rev. Joseph Skur, župnik iz Pittsburgh, Pa.
5.	Glavni tajnik, Josip Zalar iz Jolieta, BI.
6.	Urednik "Glasila K. S. K. Jednote," Ivan Zupan iz Clevelanda, O.
7.	Mr. Frank Trempuš, porotni odbornik K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa.
8.	Pozdrav domačega župnika, Rev. M. F. Jevnik.
9.	Dalje še vsi drugi, kateri še niso zagotovo prijavili svojega prihoda, kakor tudi nekaj predsednikov domačih društev.
Zvečer bo banket ob 8. uri za vse došle goste, častite gospode duhovnike in glavne uradnike K. S. K. Jednote.
Vabimo še enkrat vse rojake in rojakinje, da se vdeležijo tega prvega slovenska katoliškega shoda v Forest City, Pa.
ODBOR..
I. IZKAZ DAROVALCEV
v pomoč vsled tornada prizade-
tim Lorainčanom.
Društvo sv. Vida, št. 25, K.
S. K. Jednote, Cleveland, O., $10; Josip Beseničar, član društva sv. Vida, št. 25, $1; društvo sv. Jožefa, št. 14, K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa., $4. Skupaj $15.
Iskrena »hvala vsem darovalcem! Nadaljne prispevke sprejema glavni urad K. S. K. Jednote.
Josip Zalar, glavni tajnik.
-o
Odškodnina za ostrižene lase. . Ottawa, IIL, 15. avgusta. — Tu živeča Mary Elias toži trgovca Ad. Bakerja za $25,000 odškodnine, ker ji je nedavno s silo odstrigel njene bujne lase, ker ga i^i hotela poročiti.
ZAVEZNIKI IN NEMCI ODOBRILI DAWESOW NAČRT.
London, 16. avgusta. — Med Nemčijo in Francijo je zopet zavladal mir s tem, da se je na zavezniški konferenci v Londonu sprejelo in potrdilo" Dawesov načrt glede reparacije. To se je doseglo po mesec dni trajajočem burnem posvetovanju. K temu sporazumu sta največ pripomogla nemški državni kancler Mane in francoski ministrski predsednik Herriot. Baš sprejeto reparacijsko pogodbo mora še parlament obeh držav potrditi; označen dogovor bo dne 30. avgusta v Parizu formalno podpisan.
Današnji seji zavezniške konference je načeloval angleški ministrski predsednik MacDo-nald; seje se je vdeležilo okrog 200 delegatov in ekspertov.
Kellogg hvali Dawesa.
Na seji navzoči ameriški poslanik Kellogg (bivši senator iz države Idaho), je prisotnim zborovalcem izrazil svoje veselje, ker so odobrili Dawesov re-paracijski načrt. Pri tej priliki je rekel, da je tozadevno delo ameriškega generala Da največji konstruktivni čin modernih časov. (General Dawes je podpredsedniški kandidat republikanske stranke.)
Francozi zapuščajo okupirano ozemlje.
Pariz, 18. avgusta. — Vrhovni francoski vojaški poveljnik v Badenu je danes odredil, da mora francosko vojaštvo evakuirati zasedeno nemško mesto Offenburg in Appenweier. Vsled tega ukaza je. označeni mesti zapustilo 1700 francoskih vojakov. To je prva izvršena obljuba, katero so Francozi 'Nemcem ponudili na zadnji londonski konferenci, da bo mogoče železniško progo med Varšavo in Parizom, Varšavo in Prago zopet spraviti na prometno stališče.
Gori navedeno ozemlje v bližini Badena so Francozi in Belgijci okupirali začetkom leta 1922 Nemcem za kazen.
Evakuacija Poruhrja.
London, 16. avgusta. — Med Nemci * in Francozi je dosežen dolgo zaželjeni sporazum glede evakuacije Poruhrja. V tozadevni medsebojni pogodbi je določeno, da morajo francoske in belgijske čete najkasneje do 15. avgusta prihodnjega leta, 1925, zapustiti Poruhrje. Nekaj zaffezniškega vojaštva bo že koncem tekočega meseca zapustilo mesto Dortmund.
Nova pogodba.
Na podlagi doseženega sporazuma se bo začetkom oktobra t L obnovilo tudi trgovinsko pogodbo med Francijo in Nemčijo, kakoršna je bila v veljavi še pred vojno.
-—d-
Načelnik suhačev mora ostati v ječi.
New York, N. Y. — Ker je bivši superintendent antisalon-ske lige v Nefr Yorku, William H. Anderson vložil prošnjo za
doiočilom, da mora prestati predpisano kazen v državni ječi v Sing Singu.
h-Vte ■.
Velika rudniška nesreča v Šent Janžu.
VODA VDRLA V ROVE - DpVET RUDAR-JEV MRTVIH, VEČ [TEŽKO RANJENIH.
Krmelj, 4. avgusta. V soboto, dne 2. avgusta okoli pete ure popoldne se je zbra-il pete ure popoldne se je zbrala nad mokronoško dolino velika nevihta. Nastala je skoro noč, ki so jo razsvitljevali strašni bliski. Utrgal se je oblak in v kratkem je bilo vse pod vodo.
Najstrašnejše je gospodarila voda v Krmelu, kjer je tekla po cesti 1 meter visoko. Udarila je v rove: Franjo, Andrej, Vencel in v en rovič. Rudarji so stali do vratu v vodi.
V	rovič Je prišel paznik Žni-daršič, ki zapazi vdirajočo vodo in zakliče delavcem, naj se rešijo. Ti so popustili orodje in zbežali. V Franjov rov je vdrla voda, rudarji so se vsi rešili, brodili so vodo do vratu. Žalostne so pa posledice v rovu Andrej. Koliko rudarjev je voda zalila, se ne ve. Doslej so dobili 3*mrtve, četrtega so prinesli venkaj živega, pa je takoj umrl. Rešilno osebje je videlo več mrličev v jami, neka-
za gozden* g. lesu, pa reši-je new$©*a. Rov Veneti j« zalit, Ijutli ni notri. Rešilna akcija je skoro nemogoča, ker je voda zalila strojnico, pogasila ogenj pok kotli, zalila se-salke in vse napolnila s peskom in pepelom. Tako mirujejo sesalke, ker ni električnega toka. Ognjegasno sesalko so pripeljali z Mokronoga. Na Stras-bergu delajo črpalnice. Katastrofalno je, da so ob času nesreče popravljali transformator, zato ni bilo mogoče črpati vode iz rovov.
Prvi vhodih v rove se vidijo grozni prizori: sorodniki čakajo svojcev; mrliči so skoro goli, obleka vsa razcefrana in raztrgana. Mokronoiki okrožni zdravnik je delal celo noč, ko so prinašali ponesrečence.
V	rov Franjo je vods drla kakor v lijak.
Strela je udarila isti čas v Hrastovici pri Brinškovih. Mati je namestu mrtva obležala, ena dninarica pa močno poškodovana. — Strela je užga-la kozolec v Krmelu, v Laknic, vihar pa jih je Veliko prevrnil.
Pozneje smo dobili o nesreči sledeče poročilo:
Strašna nesreča je ' zadela naš rudokop. V soboto ,dne 2. avgusta je okrog 6 popoldne nastala grozovita'nevihta. Dež je lil kot bi ga nebo zlivalo iž škafa. Kmalu zatem so iz hribov pridrveli hudourniki in v trenutku je bila električna centrala v vodi. Veliki električni stroj je nehal funkcionirati. Takoj so vporabill rezenfb — mali stroj ~ a žal ni mogel zmagati & ogromnega dela. O-krog pol 9 je vdrla voda v Andrejev šaht, v katerem je utonilo enajst rudarjev. Tri so dobili, drugih osem pa ne morejo dobiti ker voda še vedno udira v jamo. Vsaka rešilna akcija je izključena. Nepopisno razburjenje je zavladalo med rudarji, žene, otroci so jokali ponovno obravnavo, mu je sod- pred vhodom v jamo in klicali nik Cordoza to prošnjo odbil z svoje drage, a odziva ni bilo.
Kdo je zakrivil nesrečo? Do danes se še ni moglo ugotoviti. Rudarjj trdijo, da je zakrivil
nesrečo paznik Karlič — v koliko je ta trditev upravičena, bo pokazala preiskava. Obe-ne mnaj se pa vse ukrene, da se kaj enakega več ne pripeti, ker nobena, tudi najstrožja kazen, ne more dati ' otrokom očeta, materam sinove.
Od našega poročevalca.
Soboto je ditjala v okolici šent Janža in Krmelja strašna nevihta, kateri je sledil silen naliv. Težki temnosivi oblaki so se zgostili in so padli tako nizko, da so celo okolico skoro zatemnili. Pri tem se je utrgal oblak in padala je voda kot bi lilo iz škafa. Naenkrat so bile vse globine in kotline nsr*>l-njene z voco, ki je vdrl* kontno s «*ia?no silo tudi v rove. Vodu je napolnila v kratkem ca - « vse tri rove in le s sVrajno silo in mučnim naporom s<» je posrečilo rudarjem, ki so pravočasno opazili nevarnost, da so se rešili in prišli iz rovov. Več rudarjev pa je voda vrgla nazaj, nekaj pa jih je zalotila še globoko v.revih.
Prve vesti o strašni katastrofi je dobil rudarski urad v Knaflovi ulici v Ljubljani, ki je takoj poslal na lice mest« močno tehnično rešilno ekspedicijo pod vodstvom rudarskega glavarja, inženirja g. Stergarja in pa rudarskega nadsvetnika g. Pehanija.
Voda je vdrla naj preje v električno centralo v Krmelju, kjer je v kratkem času zalila vse stroje, tako da je bilo celo obratovanje naeTlkrat ustavljeno in so se nastavljenci komaj rešili in prišli na prosto. Ker so odrekle vsled t^ga seveda'tudi vse vodne sesalke, je voda v kratkem napolnila in deloma raztrgala in podsula vse tri rove. Prvi je bil zalit Andrejev rov.
Prvi naliv.
V soboto zvečer je začel prvi naliv. Vihar je divjal s strašno silo, oblaki so zatemnili okolico in kmalu nato se je utrgal oblak. Voda je udrla v centralo in je ustavila stroje, s čemer je bil ustavljen cel promet v vseh treh rovih. Sesalke so bile zalite in voda se je dvigala v rovih vedno višje in višje, ker ni imela nikjer pravega odtoka. Nekaj delavcev se je rešilo, pri čemer so dobili nekateri tudi težke poškodbe, vendar se ji mje posrečilo, da so prišli še srečno iz jame, ki se je vedno bolj polnilo z vodo. 1 Ranjenci.
Težko ranjene so privlekli iz rovov delavce-rudarje: Franceta Pristou, Alojzija Pristou, Jerneja Steklasa in paznika Josipa Kariča. Ti so dobili večje in manjše poškodbe in bodo gotovo okrevali. Povedali so, da je ostalo več tovarišev globoko v rovih in da so izgubljeni, ker je bilo nemogoče, da bi jim mogli kaj pomagati, ker je voda tako silno in hitro naraščala, da je bila, vsaka pomoč popolnoma izključena.
Voda jih je morala zaliti v par trenutkih in so bili ponesrečenci gotovo takoj nezavestni, ker jih je voda v silnem nalivu s strašnim pritiskftm v
par hipih potisnila n$ tla in ob stene ter jih utopila.
Mrtvi.
Kolikor se je moglO do sedaj ugotoviti, je ostalo v rovih devet rudarjev, ki so postali žrtve strašne nesreče in so utonili. Ti rudarji so: ,
Martin Kane, France Keše, Jernej Rugelj, Ferdo TCavšek, Martin Strovin, Martin Kos, France Umek, Martin Dolinšek in Edvard ' Ojstruh. Od teh smrtno ponesrečenih je Šest rudarjev poročenih in zapuščajo precej številne družine.
Rešilna akcija.
Pred vhodom v rove in v okolici se je zbralo veliko število delavstva, žena in pa otrok ter prizor, ko so začeli po padcu vo-okoličanov. Pretresljiv je bil de, ki je tako hitro kakor je narastla tudi padala, vleči mrliče iz rovov. Plakale so žene, matere in deca in solzna so bila očesa onih, ki so se rešili, njihovih svojcev in domačinov. Trupla ponesrečencev so seveda nabrekla, ebrazi pa nise
Pariz 20. julija, 1924. Ob 11. uri je bil telovadni program ^olimpijskih iger končan. Pred glavno tribuno v stadiju Colombes so se uvrstile druga poleg druge vrste devetih narodov ,da čujejo uradno razglasitev o . izidu tekme. Fanfare so odsvirale pozor in ogromna tišina je zavladala mad množico gledalcev iz celega sveta ... Na mostiču visoko pod streho tribune je odjeknil Halo, Halo — rezultati tekme iztelovadbe: Prvak prvakov champion des ch&mpi-ons) sveta Leon Stukel j — Jugoslavija 110.34 od 118 dosegljivih točk ,drugi Pražak (če-hoslovak) 110.323 točk, tretji Supčik (čelioslovak) 106.93 četrti Mandrini (Italija)! 183, peti Vacha (Cehoslovak) 105.30, šesti Guttinger (Švica) 105.176, sedmi Gounot (Francija) 105.153 točk.
Med viharnim ploskanjem je zavihral$ zmagonosno na šta-—	diiu naša državna zastava, da-	PUH
spadetn. PeZmrfo^e je, de jikjsno in levo, od nje čehoidov^-^Jtoo pri zdravi Pa*™^-
5ka. Med sviranjem naše drža	^ * — -
je voda zalotila nenadoma, jih
takoj zalila in čisto omamljene zadušila. Ker vsled visoke vode še nisto mogli prodreti do dna rovov,; ni izključeno, da se nahaja morda še kak ponesrečenec globoko v rovih, katerega voda vsled kake zapreke še ni dvignila, ker so rovi tudi precej globoki in močno s trami in stebrovji podprti.
Ponesrečenci so po večini domačini iz bližnje in daljne okolice in so bili že vsi precej časa uslužbeni pri premogovniku. Nekateri so delali tudi v tujini in po drugih rovih ter so bili dobro izvežbani in pridni delavci. Škoda, ki jo je napravila voda, se še ne da ugotoviti in se ne more vedeti, kdaj bo vsa voda iz rovov izččrpana. Rešilna dela so v polnem teku, voda hitro pada in bo v kratkem bržkone že omogočen dostop v vse rove, nakar se bo dalo vsaj približno ugotoviti, koliko škode je napravila ta katastrofa, kakršne v teh premogovnikih še niso doživeli.
"Slovenec."
Nova določba za prosilce prvega državljanskega papirja..
Naturalizicijski urad v Clevelandu je prejel iz Wash-ingtona nove določbe glede izdaje takozvanih prvih - državljanskih papirjev. Doslej je bila navada, da je vsak prosilec takoj prejel to listino; zanaprej bo moral pa nekaj tednov Čakati, dokler se priseljeniške oblasti ne prepričajo o njegovih podatkih za časa prihoda v Združene države ameriške, če je prišel postavnim potom semkaj ali ne.
Na ta način bo vlada omejila tajno ali tihotapsko priseljevanje inozemcev v deželo.
Žrtve povodnji na Kitajskem.
Pekin, 14. avgusta. — Mednarodni pomožni odbor sa prizadete vsled lakote poroča, da je pri zadnji povodnji na Kitajskem utonilo 18,000 oseb. Vsled povodnji je sedaj na Kitajskem
prizadetih 15,000,000 oseb.
- .., *
SLOVENEC ZMAGAL
NOVOMEŠČAN ŠTUKELJ NAJBOLJŠI TELOVADEC NA SVETU.
vne himne so bile dprte oči nas vseh na našo trobojnico, ki je oznanila celemu svetu, da je na letošnji olimpijadi zmagovalka velika sokoiska ideja, ki druži Slovane v eno srce in v eno telo. Srca naša je napolnila sreča ,iz naših oči je seval ponos. Solza neizmerne radosti je zablestela v očeh brata staroste Gangla. Iz vrste je stopil zmagovalec Štukelj in se predstavil vsemu občinstvu.
Nato so bili razglašeni prvaki na poedinih orodjih, med katerimi je br. štukelj tudi svetovni prvak na drogu.
Sijajen sprejem v Ljubljani.
Takoj ko se je v sredo razširila vest, da prispe sokoiska olimpijska vrsta, ki je tako častno zastopala Jugoslavijo na pariški Olimpijadi, sc je Ljubljana odela v praznično obleko. Po mestu se je mrzlično pripravljalo, da sprejme naše olimpijske zmagovalce in prvaka v svetovni telovadni tekmi Leona štuklja.
Na kolodvoru so pričakovale zmagovalce sokolske in druge organizacije z vojaško godbo. Med drugimi je bil zastopan na kolodvoru tudi Olimpijski pododbor. Vladalo je mrzlično in veselo razpoloženje, ki se je stopnjevalo vsako minuto. Ko je s cvetjem okinčan vlak ob 16:16 privozil na postajo, je iz tisočerih grl zaoril "Zdravo!" Godba je zaigrala sokol-sko koračnico. Občinstvo je predrlo medtem kordon in ob-sulo olimpijske zmagovalce s cvetjem in šopki. Našega olimpijskega prvaka štuklja pa so Sokoli dvignili na rame. Dež cvetja se je vsul nanj in zaorili
MILIJONARSKA MORILCA
LEOPOLD IN LOEB ZDRAVA.
STA
Chicago, 111., 16. avgusta. — Včeraj je stal pred izpraševal-nim sodnikom Caverlijem državni zdravniški izvedenec, Dr. Singer, da je podal svoje mnenje o znanih milijonarskih morilcih, Leopoldu in Loebu. Dr. Singer zatrjuje, da sta oba normalna in zdrava. Na podlagi njegovega opazovanja ni našel na njih najmanjšega znaka slaboumnosti. Dalje je temeljito zavračal izjavo morilčevih zdrawiikov-izvedencev, da sta Leopold in Loeb mladega mili-jonarjevega sina Franksa na tako grozovit način umorila v duševni zmedenosti ali hipni blaznosti. Dalje je pobijal dokaze, da izvira njuna • nenormalnost vsled preveč razvitih žil, žlez in drugih telesnih hib.
Senzačna obravnava mladih milijonarskih morilcev se bliža h koncu. Dosedaj 30 bile že vse priče zaslišane, tako tudi vseh pet državnih zdravniških izvedencev. Večina slednjih je mnenja, da sta Loeb in Leopold izvršila ta umor povsem pre-
Sodnik Caveriy bo v par dnevih izrekel svojo sodbo.
Te dni je imel državni pravd-nik Crowe z morilčevim zagovornikom Clarencem Darro^v in z njegovimi zdravniškimi izvedenci hud spor. Omenil je sodniku, da dobiva vsak izmed najetih zdravnikov po $250 dnevne plače, ter da hočejo stariši mladih morilcev na ta nh-Čin sodnijo preslepiti, kar se jim pa ne bo obneslo, kajti tudi država je najela pet najboljših zdravniških izvedencev, da so preiskali duševno stanje morilcev.
Triumfalen obhod po mestu.
Nato se je formirala povor-ka, ki je odšla z godbo na čelu po mestu. Sprevod je bil prava manifestacija sokolske misli in triumf naših olimpijskih zmagovalcev.
Kjer se je pomikala povor-ka z zmagovito olimpijsko vrsto so stale goste množice občinstva. Na olimpijsko vrsto je narodno občinstvo neprestano sipalo cvetje. Zmagovalec štukelj je bil predmet viharnih ovacij. Ljubljana že dolgo ni tako navdušeno in spontano manifestirala. Med splošnim navdušenjem se je vrnila po-vorka pred Narodni Dom. Ilim-pijska vrsta je odšla v Narodni dom, pred katerim je čakala množica občinstva, ki je prirejala zmagovalcem burne ova-cije. štukelj se je moral ponovno prikazati na oknu. Množica .se še dolgo ni razšla.
Novo mesto ▼ zastavah.
Ko je dospela prva vest o svetovnem telovadnem prva-štvu na pariški olimpijadi našega rojaka, člana novomeške-
ga Sokola g. Leona štuklja v so klici "Živel naš zmagovalec! j Novo mesto, je dal župan dr. Živel štukelj!" Sokoli olimpij- Režek takoj razobesiti zastave ci, okinčani s cvetjem in venci j na mestni hiši. Pol ure pozneje so nato' odšli med frenetičnim je bilo vse mesto v zastavah, aplavzom in prisrčnimi ovaci- Navdušenje je bilo nepopisno, jami na prostor pred kolo- Vse mesto se je pripravljalo, dvorsko vrtno restavracijo, da sprejme svojega rojaka, ki
kjer se je vršil oficijelen spre> jem z mnogimi navdušenimi nafovori.
se je tako proslavil pred svetom, čim najslovesneje.
"N. D."

Društvena naznanila in dopisi
S tem naznanjam cenjenim članicam našega društva, da sem se preselila iz New Yorka. Moj novi naslov je 8112 Polk Ave., Jackson Heights, P. O. Flushing, N. Y., Long Island.
To naznanjam, da se boste znale ravnati, ako mi bo katera v društvenih zadevah pisala.
S pozdravom,
Mary Willer, tajnica.
Iz urada društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O. Tem potom naznanjam našim članom in članieam sklep redne seje dne 6. julija, da se korporativno vdeležimo slavnosti razvitja in blagoslovljenja nove zastave društva Presvetega Srca Jezusovega, ki se vrši v nedeljo, dne 24. pvgusta.
Zbirali se bomo ob 2. uri popoldne pred Knausovo dvorano, St. Clair Ave. na E. 62th St.,	VABILO,
kjer se priklopimo drugim dru- Društvo Marije Pomagaj, št. štvom k paradi. Vsak naj pri- 119, Rockdale (Joliet, 111. nese društveno regalijo s seboj. Naznanjam vsem članicam in Dalje naznanjam, da sem prejeli nečlanicam, da bo imelo naše iz glavnega urada čeke za bol- društvo takozvano Card Party niško podporo. Zglasite se po- dne 26. avgusta ob 7. uri zvečer nje pri meni!	v Rockdale na vrtu sestre Ma-
S sobratskim pozdravom, rie Boštjančič, Otis Ave. Vstop-A. J. Fortuna, tajnik. nina za vsakega 25 centov.
--Zato vas vabim in obenem
Društvo sv. Srca Jezusovega, tudi prosim, da se vas kar naj-št. 70, St. Louis, Mo. več mogoče veiiko te prireditve Z žalostnim srcem naznanjam, da je nemila smrt ugrabila iz naše sredine nepozabno nam sestro, Heleno Omerzu, soprogo sedanjega predsednika našega društva. Pokojnica je spadala k društvu celih enajst let, ter je vedno skrbno delovala za napredek društva in Jednote. Po dolgotrajni mučni bolezni je za vedno v Gospodu zaspala dne 10. avgusta v St. Mkrys bolnišnici.
Vdeleži, ker bo v prid naše društvene blagajne. Za vse potrebno bo skrbel tozadevni pripravljalni odbor društva. Na veselo svidenje torej dne 26. avgusta!
S sosestrskim pozdravom, Jennie Zupancich, tajnica.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., se naznanja, da je bilo skle-Pogreb se je vršil dne 13. njeno na redni mesečni seji, da avgusta s sveto mašo zadušnico 3e naše društvo korporativno ob obilni vdeležbi članov in nje- vdeleži blagoslovljenja društvenih prijateljev; pokopana je na ne ustave društva Presvetega pokopališču sv. Petra in Pavla. Srca Jezusovega, prihodnjo ne-
Naj v miru počiva! Bodi ji ohranjen blag spomin! Iskreno sožalje prizadeti družini.
Rojaki, pristopajte h katoliškim društvom, ki izkažejo tudi v zadnjem trenotku prave bratsko ljubezen.
Josip Požek, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo Marije Vnebovzete, št. 77 v Forest City, Pa. bo obhajalo 20 letnico obstanka društva v nedeljo dne 81. avgusta. 1924 s peto sveto mašo ob 8. uri in dne L septembra na "La-bor Day (Delavski praznik), pa bo piknik na Matt Zidar-jevi farmi, katerega naj se vdeleži-jo vsi člani in člance društva ter obenem vabimo tudi vsa druga društva iz. Forest City in okolice na to zabavo.
Začetek veselice bo ob 12.
deljo, dne 24. avgusta t. L Zbirale se bomo pri stari šoli sv. Vida ob 2. uri popoldne, ,potem odkorakamo proti Slovenskem Narodnem Domu, kjer se snidemo z drugimi društvi, nakar stedi parada; po paradi bodo govori v Slovenskem Narodnem Domu *na St. Clair Ave. Zvečer bo pa nadaljevanje slavnosti. Ob 8. uri se prične'slavnosten banket, kjer bo preskrbljeno za lačne in žejne.
Vabljene ste u cenjene sosestre, da se vdeležite korakanja, ako je vam le mogoče, pa tudi banketa.
S pozdravom ostajam vam u-dana sosestra,
Josephine Menart, tajnica.
Naznanilo In rabilo.
Tem potom naznanjam čla-
____, . . .nicam društva Marija Pomoč
uri (opoldne). Ob 5. un popol-; v • __„,	. ....
j	, .. _ , ,	. Kristjanov, st. 16o, West Allis,
dne pa sledi pozdrav društev in w- . __.___„ . . _. t
A__i a.	, ,« Wis., da priredi naše društvo
drugih gostov ter na kratko1
omenjena 20' letna
društva, potem se pa zopet nadaljuje z veselico, katere čisti dobiček bo namenjen za bolniško blagajno.
Za vsakovrstno postrežbo bo obilno preskrbljeno. Vsi dobrodošli!
Za odbor:
John Osolin, tajnik.
. piknik dne 24. avgusta, pri zgodovina|Marčiču ^ 51st Ave> in Haw_
Naznanilo in vabilo.
Cenjeni mi sobratje in sosestre društva sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa.
Uljudno vas vabim, da se vdeležite piknika, katerega priredijo vsa thkajšna slovenska društva iz Broughton, Pa. v nedeljo, dne 24. avgusta in sicer: društvo sv.' Alojzija, št. 95 K. S. K. Jednota, društvo št. 52 S. N. P. Jednote in društvo št. 65 S. Z.
Dalje uljudno vabimo vsa sosedna društva raznih Jednot in Zvez, tako tudi posamezne rojake in rojakinje, da se te naše
ley Rd.
Torej se opozarja vse članice, da se blagovolite vdeležlti tega piknika.
Nadalje prav uljudno vabimo vsa cenjena društva, člane in članice iz Milwaukee in West Allis.
S sosetrskim pozdravom, Mary Muren, tajnica.
Slavnost v Kansas City, Kansas.
Cenjeno uredništvo: Prosim, da priobčite ta dopis v nam priljubljenem listu, da zve naša slovensko katoliška javnost Širom Združenih držav, da tudi mi v Kansas City napredujemo versko in narodno. Ker se od tukaj tako malo sliši, oziroma bere po časopisih, zato sem se jaz namenil poročati nekoliko glede tukajšnih razmer.
Tukaj smo Slovenci združeni
v krogu župnije svete Družine, redke prireditve vdeležijo v o-j Res lepo je ime in prekrasne bilnem številu. Za izborno po-! so ideje naših vrlih pijonirjev bo skrbel za to izvoljen j ustanovnikov iste. Mnogo tru-' da in požrtvovalnosti so mogli prelepi načrt uresničile« Trda prestati, da sb se ideje za ta je bila ledina in težkoče od začetka, ali naši vrli možje in naše žene niso opešali za te predobro stvar, za sveto vero in naš mili jezik, kajti vsak
M
na veselo svidenje dne 24. avgusta. 6 sobratskim pozdravom.
Ipavec, tajnik.
druitva sv. IL 106, New York, N. Y.
najlepše in najraje Boga časti te« iv. Jurija, Št. 49 J. S. K in moli v svojem materhem je- Jednote; v jedrnatih besedah ziku, tako tudi mi Slovenci. je razložil pomen tega krasne-Cloveka v srce veseH, kb vidi, ga večera, da nocoj zažgemo 11 kako le))o je napredoval* naša sti stari dolg, da začnemo po župnija v teh 15 letih, odkai- je novem načrtu za napredek žup-ustanovljena, pa.do danes. MI]nije sv. Družine. Rekel je, da katoliški Slovenci se držimo na-1 kakor je vsem znano, da je do-črta za napredek naše župnije, mača stat* cerkev premala in za sveto vero in ponos sloven- da potrebujemo nove, da se u skega naroda. Tako je khko redi prostor za hašo mladino za danes ponosen vsak član žup- šole in prečastite sestre uči\e-nije Is v. Družine, da je tako le- ljice. Povdarjal je tudi, da po napredovala ttaša Župnija, premalo sloge med Slovenci in Pri vsem tem pa gre vsa čast da je kar pet taborov, kar vse spretnemu vodstvu našega č. to Škoduje napredku naše na-g. župnike, Rev. J. Peršeta, ki selbine. Preveč zavidnosti se tako neumorno trudi, da pri- hevoščljlvofcti. Mnogo Sloven-demo do cilja in le složno Slo-1 cev hodi v hrvatske, nemške venci se oklenimo, da bomo lin druge župnije. Veliko jih kmalo imeli novo krasno cer- pa je tudi.^ki pravijo, da pri-kev.	pada tam in tam, v resnici pa
Nedelja dne 27. julija bo go- nikamor. Ko pa pride zadnja tovo vsakemu Slovencu v Kan-1 ura> takrat pa išče našega du sas City v trajnem spominu, hovnika, da umrje po katoliško ko so se farani sv. Družine mnogi so pa tudi, ki umrjejo .zbrali na cerkvenem vrtu pri kot brezverci; namreč umrje banketu, pri kateremu so naše tako kot je živel. Društvo sv žene in dekleta tako lepo pripo- [Jurija je darovalo> za cerkev mogle in okrasile mize z duh- svoto $25. tečimi cvetkami in okusnimi je- Nato je govoril za društvo sv dili. Banket je sijajno uspel, Petra in Pavla K. S. K. Jednote s tem so Slovenci javno poka- g. Peter Majerle, starejši, ki je zali, da se zanimajo za svojo pojasnil, "kako je bilo še pred župnijo tudi, da so sedaj brez leti, ko ni bilo slovenske fare dolga, katerega je bilo $2,000, in so Slovenci pripadali k nem kar je seveda bilo treba poseči ški cerkvi sv. Antona in kako globoko v žep, smo pa ponosni so irtiell velikokrat težave in sedaj, ko smo se znebili stare- tapreke, ker vsaki narod je rad ge neprijatelja dolga, katerega sam za sefc«. G. Majerle je le-smo župljani izbrisali.	po orisal celo preteklost in za-
Banket se je pričel ob 6. 4etek nai® fare> kar so vsi na-uri zvečer in prišel je tudi na vzo^ z zanimanjem sledili in povabilo presvitli škof iz Leaw- i odobravali. Povedal je tudi, da enworth, Kans., Right Rev. kdor daruje sa božje hiše, tega John Ward in ie par drugih č. tudi ne pozabi in da blago-duhovnikov. Poset* škofa Islt>v božji vedko rosi na take nas je vse prav zelo razveselil, p1^« rekel je tudi, da pozna ta-ker on je veliki prijatelj Slo- ke» ki nlso nikoli nič dali za vencev. Takoj ob 6. uri je pri- cerkev, pa tudi nič nimajo več čel naš slovenski orkester ali	Nadalje je tudi pripo-
"Holy Family Club" igrati le-l™**1 slogo in skupno delovanje pe komade, da je bik) res vese- Mn	*>° dolgo, ko bo kra
lje poslušati ter nam tako zaba- kpa nova cerkev našo na-vo delali celi večer. Vrlim mla- selbino v čast Bbgu in sv, Dru-deničem vsa čast, nismo si mis- žine ter ponos nas Slovencev v lili, da bodo v enemu letu se to- Kansas CIty. Temu je sledilo liko naučili, ŽivelaiAšr god-j ploskanje in feurno odobrava-ba!	nje.
Po večerji'je naš g. župnik, L 5* to/e goVt>ri,a za društvo Rev. Perše lepo nagovoril žup- J«4*« Slovenec, g. Schneller, ljane, kateri so s 'ploskanjem Ikatel? je ^^ Amerikanec, po-odobravali, na to je predstavil j ^ . Je' kako 8rao lahko govornike, katere je tudi naie P^ Amerikanci in poleg tega občinstvo z zanimanjem poslu- tuudi dobri katoličani, šalo. Prva je govorila Sloven- ,Na to J« S°voril za društvo ka, tukaj rojena Miss Frances M Veronike K. S. K. Jednote, Derčar, hčerka našega ugled- h*e>*a našega vrlega farana, g. nega župljana, Louis Derčar- Petra Stepka' Mis» Rosie Sterk-ja, govorila je v angleškem je- P°vedala Je tudi pomen tega ziku, kar je napravila lip utis r*™** v slovenskem jeziku, na škofa, kakor tiMi na druge za kar Je *ela"*burno odobrava-navzoče, ki so s ploskanjem pri-trjevali. Drugi je govoril naš Za Materinsko društvo je go-ugledni rojak in župljan, Jo-1 vorila gospa Terezija Cvitko-seph Kostelc, kateri nam je soproga našega vrlega fa orisal v svojem govoru prak- rana Josip Cvitkovlča. Ona nam tičnega katoličana, kako veli- M* ražložila, kako koristno in kega pomena je sveta vera za d°bro je to društvo, kjer so ma nas katoliške Slovence ter da tere zbrane, ki po materinsko moramo vedno biti pripravljeni, skrbijo za cerkev in altar. To da branimo to drago svetinjo I društvo je darovalo $800 za no-sveto vero, katero smo prejeli vo cerkev sv. Družine, kar jim od svojih starišev, da nam jih U1"® vsa čast. Živilo Slovensko nc oskrunijo naši odpadniki, ki J Materinsko Društvo. Veselo se poslužujejo vseh mogočih odobravanje in ploskanje, sredstev, da bi nas zapeljali v Za društvo Presvetega Imena brezverstvo in pogubo. Pripo- je govoril g. Joseph Rus. S mnil je tudi, kako moraino spo- krasnimi besedami je orisal to štovati naše duhovnike, kateri dično društvo, v katerem bi so sprejeli to milost božjo, da Moral biti sleherni slovenski nam smejo deliti svete zakra- oče in fant zapisan, da bi še mente, tako kot dobri katoliča- bolj napredovalo, ker to lepo ni je naša dolžnost, da jih spo- druitvo varuje pred krivičnimi štujemo in branimo njih ime- preroki ln utrdi vsakega, da je na pred obrekovalci. Nadalje kakor skala na braniku proti je tudi g. Kostelc govoril za sovražnimi napadi. Zopet ži-drtiitvo Triglav, rekel je, da je vahno ploskanje, društvo samostojno tukaj v Na to je domači župnik pred-Kansas City ter da želi, da bi stattl prevz. škofa leawen-ne bilo nobenega Slovehca ali worthske škofije, pod katero Slovenke, ki bi ne pripadal k okrilje spada tudi naia župni-temu druitvu, katero je na ta-Ija sv. Družine, ko dobri finančni podlagi, ^ka- L ja govpril v angleškem tero skrbi za člane v bolezia, ježlfeu sledeče: "Veselje in skrbi za dušni in telesni Mar čast ml je, da zamorem se z gor, kar je priča, da je,dalo to vami veseliti na tem vašem druitvo ob tej priliki $500 za I banketu, katerega ste-danes tU-našo župnijo in je vedno pri- kaj priredili v korist vaše žup-pravljeno žrtvovati, kadar bo hije sv. pružlne. Mihulo je par potreba za dobro stvar. Zup-1 tednov, kar jb vaš č. g. župnik, Uani so vzeli to z veseljem v ftev. Pprše dobil pismo od prev. naznanje ter odobravali to ple- g. ikofa iz Denver, Colo., da se menito delo tega društva. Med Mora spet povrniti nazaj pod ploskanjem je bik) čuti vzkii- isto Škofijo, pod katero še ved-ke: "Živijo društvo Triglav." I no spada in s težkim srcem Na to je govoril za druitvo Vi-]«»m sa bal izgube iz moje ško-
fije tega plemenitega gospoda, katerega bi mi ne bilo mogoče nadomestiti za vašo tako važno župnijo radi pomanjkanja Č. g. duhovnikov. . In ko ste se vi, dragi farani sv. Družine zavzeli in prošnjo naredili, da naj vaš dušni pastir, č. g. župnik, Rev. Perše tukaj med vami ostane, sem se tudi jaz zavzel in tako dosegel, da vam bo še zanaprej vodil v napredku vašo prelepo fora sv. Družine. V srce me veseli, da ste tako vneti za božjo stvar in napredek vaše župnije. Nadalje, dragi Slovenci cerkev imate res premajhno, kar sem opazil, ko sem bil navzoč pri več slovesnostih, katere ste imeli. Želeti bi ^ilo in upam, da boste v teku pet let imeli krasno novo cerkev, katera bo ponos -vas Slovencev Kansas City!"
Sledilo je živahno ploskanje iu odobravanje.
Takoj na to so kolektorji »brali darove, in ko se je preštelo, je nam g. župnik povedal vsoto, katpri je tudi g. župnik sam pridjal $400 za stari dolg in $400 za novo cerkev Na to je prinesel zadolžnice in vpričo faranoV zažgal in tako je plamen uničil stari dolg in med veselimi klici je zgorelo tisto, kar nas je najbolj trio in zastavljalo pot za novo cerkev. Nato pa je godba zaigrala ame-rikansko himno in je škof podelil sv. blagoslov, g. župnik je pa .napravil lep govor, tako je bil lepi in veliki dan končan, nakar smo vsi z veselim srcem se podali proti domu.
Tako vidite, dragi rojaki širom Amerike, ki imate svoje lepe shode in ste v boljšem stanju, daj lahko iste prirejate, smo tudi mi z vami ter kličemo: Živijo! Le tako naprej' po začrtani poti za sveto vero in mili slovenski narod, kakor nam krasna pesem govori: Bratje v kolo se vstopimo, zvezi dajmo si roke. Majki Slavi prisezimo, • zvesto zmer ljubite.! Ena mati nas rodila, ena mati nas rodi In s^venska mati mila vse lji)bežni nas goji. Pozdrav vsem rojakom čirom Amerike, kakor onim onkraj oceana, ostanem vaš
Matthew Papich.
<C
Denver, Colo. — Zadnji cerkveni piknik na Eličevem vrtu se je dobro obnesel; čistega preostanka je bilo $791.65, torej se v imenu naše slovensko-hrvatske fare lepo zahvaljujem vsem onim, ki so kaj v ta namen darovali. Posebno gre zahvala delavcem in delavkam, ki so s? trudili od zjutraj do polnoči; osobito žene in dekleta so se trudile pri kuhanju in pri prodaji, da jc lahko vsakdo zadovoljen z lepim redom in točno postrežbo na tem pikniku.
Zahvaljujem se tudi onim, ki so s svojimi avtomobili vozili narod na piknik in s trucki dru ge stvari, kar se je rablo. Posebno lepa hvala Joe Staniši, ki je šel s svojim vozom od hiše do hiše in vabil ter vozil narod na piknik. Hvala tudi posebnemu odboru, ki je imel skrbi že pred piknikom z raznimi predpripravami; v tem oziru gre osobita pohvala Mr. Andy Jacksonu in Mr. John Peketzu, ml. še enkrat lepa hvala vsem faranom hi drugim, ki bo pri tej priliki kaj pomagali. Dne 31 julija so nas obiskali edeči glavni odborniki K. S. Jednote, na povratku s katoliškega shoda v Pueblo, Colo. : glavni predsednik, brat Anton Grdina, glavni tajnik, brat Josip Zalar, podpredsednik, brat Matt Jerman, in HI nadzornik, brat John Germ.
Lepo število naroda ee je zbralo pred dvorano Doma slovenskih društev, kjer smo cenjene goste težko pričakovali, kdaj pridejo. Šele ob 8:30 zvečer so dospeli v naše mesto in sicer glavni odborniki K. S. K. jednote v družbi Rev. Ciril Zupana in Mr. Rožiča, Najprvo šo se oglasili pri
našega društva, št. 113, bratu Joe Permetu, kjer so jim postregli z okusno večerjo. Zato gostoljubnost gre vsa čast u-gledni Permetovi družini. Zatem smo šli vsi skupaj v dvorano, kjer je čakalo že dosti naroda, da posluša govornike. Ravno ta dan je prišel k nam tudi Rev." Jurij M. Trunk; bil je na .potu da prevzame službo župnika na fari v Leadville, Colo.; z njim v družbi je bil naš domači župnik, Rev. Anton Judnič.
Za predsedatelja tega shoda je bil določen'rojak Frank Okoren. Najprvo je imel govor Rev. Judnič, potem so mu pa po vrsti sledili: Rev. Jurij M. Trunk, Rev. Ciril Zupan, glav ni predsednik K. S. K. Jednote, brat Grdina, glavni tajnik, bra* Zalar, dalje Mr. Rozich, dalje Jednotin nadzornik, brat Germ, Jednotin podpredsednik, brat Jerman; sklepni govor je imel Mr. Fr. Skrabec.
Vsi govorniki so povdarjali velik pomen katoliških društev in organizacij; nad vse navdušeno in Jepo sta govorila glavni predsednik K. S. K. Jednote, brat Anton Grdina in glavni tajnik, brat Zalar. Prvi je na-glašal čemu ravno se je pričelo prirejati katoliške shode med ameriškimi Slovenci. Navzoči so govornika z veseljem poslušali. V resnici, ta velevažna stvar je bila za ameriške Slo-vtnee nujno potrebna, da se povrnejo nazaj na edino pravo (katoliško) pot življenja. Govori so trajali do polnoči, nakar se je znani mojster, Mr. Jerman oglasil s svojo krasno harmoniko in spravil plesaželjne v pravo zabavo. Ob 1. uri zjutraj se je narod ves vesel in zadovoljen razšel na svoje domove.
Drugi dan sth se glavni predsednik, glavni tajnik odpeljala proti Sheboyganu, Wis., na katoliški shod. Težko smo ;se ločili od cenjenih gostov in dra-Sgih nam sobratov. V resnici, dan našega malega shoda v Denverju nam bo ostal dolgo v spominu.
Naj še omenim, da se je pri tukaj živeči družini, Mr. in Mrs. Zalarja oglasila štorklja in ji pustila zalo hčerko; mati in no-vorojenka sta zdravi.
Tukaj v Denverju imamo vedno sušo; že cele 3 mesece ni bilo dežja.
S pozdravom do vseh čitate-ljev tega lista, glavnim odbornikom ždim pa mnogo uspeha pri prirejanju shodov po slovenskih naselbinah.
Geerge Pavlakovich, član društva št j 113, KSKJ.
Jaz in sploh mi vsi, smo vam veliko dolžni. Sicer je v našem življenju nekaj zelo prijetnega, ako se čutimo dolžni drug drugemu.
Vi nam boste ostali v ved-nem spominu. Besede vaše so bile vredne za zlati okvir in navdušenost za katoliško stvar, ki smo jo kar čutili, kako je duhtela od vas, nas je tudi močno navdušila.
Mili Bog naj da rast naši setvi! Bog daj, da se bomo kmalu zopet kje sešli in nekaj* prijetnih ur skupaj | preživeli. Srčna vam hvala za vaše prijazno darilo za našo šolo. Seveda nisem pričakoval, ker že tako doma svoje cerkvene naprave podpirate in ne samo v eni cerkvi. Vse vem.
Vaš prijateljsko in bratsko udani,
P. Cyril Zupan, O. S. B. to,
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Župnija cerkve Presvetega
Rožnega Venca. Denver, Colo., 13. avg., 1924. Mr. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St.
Cleveland, O. Dragi gospod Grdina:
Prisrčna hvala za prijazni pozdrav iz Sheboygana kakor tudi za bodrilno pismo iz Cleve-landK Ni vaša dolžnost, da se komji-^zahvaljujete za vam izkazano naklonjenost, ampak moja in drugih dolžnost je, da se vam zahvalimo za vašo požrtvovalnost v prid nam vsem dragega, vernega slovenskega naroda. Upam, da bo Bog blagoslovil vaše delo, kakor tudi vas in vašo družno.
Želeč vam obilo božjega blagoslova, ostajam z najboljšimi pozdravi,
Rev. J. Judnič, župnik.
1924.
J.,
in
Pueblo, Cok)., 14. avg Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. Cleveland, O.
Spoštovani, dragi mi rojak sobrat:
Ravno včeraj sva se menila z g. John Grmom o prijetnosti in koristi našega shoda. Rekel je. kar tudi sam spoznam: "Moralni vpliv, stalni vtisi iz minulega katoliškega shoda v naši naselbini nam je vredno tisoče. Pomagalo nam bo v vsakovrstnih podjetjih."
V dolžnost si štejem, da naznanim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc neizprosna smrt pretrgala nit življenja moji dobri in zvesti ženi in skrbni materi otrok
Mariji Maurin, roj. Bukovac, v starosti 42 let, doma iz vasi Dečina, fara Staritrg na Dolenjskem.
Umrla je na porodu dne 17. junija, t. 1. Pokopali smo jo dne 20. junija s sv. mašo iz cerkve sv. Družine na katoliško. Calvary pokopališče. Pokojnica je spadala k društvu sv. Veronike, št. 115 K. S. K. Jednote in je bila večletna tajnica tega društva: zdaj je bila predsednica bolniškega odbora.
Pokojnica je bila dobro poznana med našim ljudstvom in drugmi narodom, kar je pokazalo ob času, ko je ležala na mrtvaškem odru in pri pogrebu, ko so jo hodili kropit v tako obilnem številu.
SrČfro-sd-zahvaljujemo vsem članicam tega društva za veliko vdeležb^ pri sprevodu. Lepa hvaTa vsem onim, ki so čuli ob njeni krsti; lepa hvala V3em tistim, ki so darovali tako krasne vence in lepa hvala vsem onim, ki so bili v tolažbo pri-defci družini.
Tebi, draga in nepozabna nam žena in mati, naj bo lahka ameriška gruda. Žalujoči ostali:
Jurij Maurin, soprog. Jurij in Mary, pastorka, poročena. Ana, Helena, Louise, Eredy, Neža, Margaret, John in Alberf, otroci; novorojenčka, sina je pa vzela seboj v hladni grob.
V stari domovini zapušča očeta in brata, v Brooklynu, N. Y., eno sestro Katarino Jonke, v New Jersey tudi eno sestro Margaret Kapš, v New Yorku sestro Katarino TriscoK, roj. Butala in v Kansas City sestrično, Mary Višček.
Starim odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom naznanjam, da bom tudi letos razpošiljal newyorško grozdje. Ako ste torej namenjeni napraviti si kaj grozdnega soka in ako hočete imeti res dobro pijačo, tedaj je v vašo korist, da mislite na newyorčana, ker ta najbolje odgovarja našemu okusu in se iz njega tudi največ dobi. Med našimi rojaki raste zahteva po tem grozdju od leta do leta. Zato je potrebno, da mi svojo zahtevo sporočite še pred trgatyijo, da sc bom vedel ravnati. Za letos se obeta prav dobra kapljica. Prijaviti se čim prej.
JOSEMf VOGRIC,
Box 8, Sta. D, New York, N. Y.
Marija Kmetova:
MATI.
Nekaj besed o trpljenju.
Trpljenje je beseda, ki preplaši vsakega človeka, in trpeti ni nihče voljan. In vendar ni na svetu ničesar toliko kakor trpljenja in so najmanj tri četrtine vsake človeške poti napolnjene s trpljenjem. Malokdo ve, zakaj trpi, marsikdo se izprašuje dan za dnem o vzroku svojega trpljenja, vsak si ga poizkuša olajšati in se otresti težkega jarma.
Pa je trpljenje lako naravno, kakor je vse drugo v človeškem življenju, in je celo še bolj naravno od vsega drugega. S pravimi, z duhovnimi očmi poglejmo ljudi in njihovo življenje, pa bomo koj videli, da je trpljenje popolnoma upravičeno in potrebno za izenačenje različnih vrst globin in jarkov našega duševnega življenja.
Živijo ljudje, ki vse življenje pretakajo kalne vode nemoralnega, krivičnega, pregrešnega življenja. Delajo vrzeli v življenje svoje duše, delajo jih v življenje drugih, jame in jarke izkopavajo, ki jih je treba zasuti in izravnati. To izravnavanje globin provzroča trpljenje. In čeprav ne zadene to zasipanje jarkov vedno dotič-nega človeka, ki je te jarke izkopal, pa zadene n. pr. njegovega otroka ali sploh potomca, morda celo kakega popolnoma tujega človeka, ki s svojim kri-ževim življenjem, s svojim velikim trpljenjem plačuje dolgove svojega bližnjega. Ker je Bog pravičen in mora biti vse izravnano in poravnano, je velika stvar, če smemo na tem svetu zasipati jarke pregreh in . krivic.
Pravijo in je tudi resnično, da je posebno žensko bitje, ki mora veliko trpeti in je tako-rekoč trpeče bitje v ožjem zmi-slu besede. Ženska-mati mora trpeti zase, mora trpeti za svojega moža, mora trpeti za svoje otroke. Ce redno ne zauživa zdravila zoper trpljenje, to je, če se venomer ne hrani s potrpljenjem, tedaj se trpi jt nje še veča, rana narašča, plačevanje dolgov polzi z njenih ramen na rame njenih otrok. Ker sama noče trpeti, že v naprej pripravlja trnjeva pota svojim otrokom. Zakaj trpljenje mora priti, trpeti mora vsak človek, da se izčiščuje in pripravlja za življenje duše na onem svetu.
V zvezi s trpljenjem je tudi silna zabloda današnjega družinskega življenja, ki se je — žal — razpasla tudi med Slovenci: da nočejo otrok in se jih iznebljajo, še preden so na svetu. Zares da pomenijo dandanašnji otroci skrb in skrb in skrb, ker so prevečkrat 'razmere take, bodisi stanovanjske ali prehranjevalne in druge, ki navidezno kar onemogočujejo prirastek novega družinskega člana. Na kratko in enostavno: bojazen je tu, strah, groza pred novim trpljenjem. Ali pa se spomnite družin z devetimi in več otroki — z majhnimi, res nezadostnimi prejemki — in vendar, in vendar so se lepo razvili vsi otroci, so lepo do-rastli, so našli dostojnega kruha sebi in svojim novim družinam in "se je vse lepo izteklo."«
Potrpljenje je živelo v takih družinah, potrpljenje je hranilo tako ženo-mater; zaupanje v božjo pomoč je dajalo moči v prenašanju vsega ogromnega trpljenja. *
In tega skoraj ne poznamo več; ne poznamo potrpljenja in ne zaupanja v Boga.
Ce pa tega nočemo poznati, če odrivamo z ramen že samo slutnjo, že sam spomin na trpljenje, tedaj si režemo globoke zareze v življenje duše, orjemo v brazde v svoje življenje, kopljemo jarke in brezdna trpljenju, ki bo nekoč z vse večjo silo padlo na nas, na naše potomce, kakor pa je bilo ono trpljenje, ki smo mislili, da smo se mu izognili. In če je n. pr. v družini dvoje otrok, pa zamo-
rimo življenje še pred rojstvom tretjemu, četrtemu otroku, kaj ni neizogibna posledica, upravičena posledica ,da bosta morala ta dva živa otroka vzeti nase vse breme onih dveh bitij, ki jih ni bilo, ker nista smeli za-gledati luči sveta? In da bo padlo tisto ogromno breme pregrehe in nasilne krivice stari šev na njihovo pot življenja? To je ona groza, to bi moral biti oni strah pred trpljenjem, ki bi nas moral venomer svariti in čuvati nenaravnih in ne-nravnih dejanj. In to pomni mo: če nočemo trpeti na tem, bomo morah trpeti na onem svetu. To resnico je izrekel Bog, ki je Resnica.
Semkaj spadajo tudi vprašanja samo za ta je, samopremago-vanja, samopozabe, celo muče-ništva. Zdi se, kakor da je Bog izbral posebne ljudi, ki še posebej mrtvičijo svoje telo, ki si ne privoščijo niti dovoljenega veselja in uživanja tega sveta, ki sami od sebe sprejemajo nase trpljenje telesa, čeprav njihovo življenje ni lako, ki bi klicalo po trpljenju in prenašanju nadlog. To so izbrani ljudje, ki jim je Bog navdahnil misel in dal zmožnosti, da trpijo za druge, da trpijo radovpljno za one, ki grešno, a sami zase nočejo trpeti. Tedaj se one pregrehe plačujejo s trpljenjem teh izvoljenih, da se tako zasipajo globine človeškega trpljenja.
In mučenci so posebni izvoljenci, ki trpijo za prestopke desetih, morda še več drugih ljudi. In ko včasih zaslišimo vest, da se je tak in tak človek izpreobrnil, našel pravo pot — kaj ni tu misel, da je dotične-mu človeku prinesel odrešitev prav tak izvoljenec, ki je trpel za druge? Zato je tolikega pomena radovoljnp, prostovoljno trpljenje, ki je višja stopnja duševnega življenja.
-o-
Katoliški dan na Eve-leth-u, Minn.
Tisti veliki nepremagljivi ideali, ki žive od začetka sveta kljub temu, da jih sovražni, prevzetni svet napada od njih začetka vedno besneje — za katere so kristjane cela tisočletja prelivali svojo srčno kri — in na katerih edino je človeku mogoče zidati človeka vredno in Bogu dopadljivo življenje, so v nedelje, dne 20. julija, 1924 prebudili in prerodih ves slovenski živelj v severni Minnesoti.
Od ust do ust je šlo in še gre, da kaj takega severna Minnesota še ni videla. To je bil dan, ki bo ostal na najbolj častnem mestu v zgodovini naših severnih rojakov, ki je jasno pokazal in potrdil s tisoči navzočih rojakov, da Slovenci v severni Minnesoti niso še v zakupu zapeljive in zavajafske gospode, ki tabori na Lawndale, na Cort-landtu in drugih zakotjih, od kjer se kvari naš narod moralno in duševno.
Pokazali so odkrito vsej javnosti v celoti, da hočejo ostati trdni kakor hrast v zvestobi do svojega naroda in svoji veri.
Težko je dobiti primernih besedi, s katerimi bi se primerno opisalo ta veličasten katoliški shod na "Iron Range." Predvsem moramo povdariti to resnico, da ta shod je bil izmed vseh dosedanjih shodov razven clevelandskega, največji po številu. Prirejen je bil pa menda najbolj izmed vseh. Na tem shodu ni triumfirala Samo ena naselbina, pač pa je triumfi-ral ves Slovenski "Iron Rrange." Zastopanih je bilo okoli 15 slovenskih naselbin, ki "so poslale svoja zastopstva na shod.
Ljudstvo je začelo prihajati na Eveleth že v soboto popoldne. Med njimi so prišli tudi glavni uradniki K. S. K. Jednote, Kmalu popoldne so začeli s krasnim pritrkavanjem v zvoniku slovenske cerkve, ki stoji bolj na vrhu mesta. Mojstrsko in umetno pritrkavanje se je krasno razlegalo po divnem že-
leznem okrožju in je ponosno naznanjalo celi okolici, da se bliža veličasten dan katoliškega shoda. Možje so delali na vso moč s pripravami za shod. Sekali in dovažali so lepe smrekove mlaje, krasno zelenje in cvetlice, s katerim so krasili mlaje, cerkev in dvorane. Zgle-gnanje." In bilo je. -a?„ ojisrsasioi^s ojfipA to *ff -AKidud maiaA3 as up 'ef opip
Ko je noč- odgrnila svoje črno zagrinjalo po Iron Rangu je začelo novo živahno gibanje na Evelethu. V mesto so začeli prihajati avtomobili polni naših rojakov. Dovažali so veliki avto busi, začeli so se zbirati. Tupatam je stalo celo društvo, tam druga skupina rojakov iz drugih naselbin. Zbiranje je trajalo skoro do 10. ure dopoldne, nakar so odkorakala aru štva, s svojimi zastavami na čelu v cerkev. Dasi zelo prostorna cerkev je bila kmalu napolnjena do zadnjega kotička.
Pričela se je slovesna peta sv. maša, katero je daroval Ver/ Rev. M. Šavs, dekan iz Shako-pee, Minn. Asistirala sta mu domači g. župnik, Rev. Father Anton Leskovic in slovenski g. župnik iz Hibbinga, Rev. Father Sedej. Cerkveni pevci so krasno peli pri sv. maši, kar je dvigalo in poviševalo lepo cerkveno slavnost. Slovesno pridigo je imel Very Rev. M. iviva, kateri je v lepih besedah govoril o pomenu velikega dne. Izrazil se je, da je tekom 29 let imel to pot prvo slovensko pridigo, ker on vedno deluje med tujci.
HPq končani slovesni sv. maši, se je pričel paradni del tega velikega dneva. Pred parado je jahal iskrega vranca v lepi uniformi glavni maršal, ki je vodil celo parado rojak, Mr. John Maček. Za njim je korakala mestna godba, ki je svirala lepe koračnice na čelu parade. Za godbo je korakal glavni odbor K. S. K. Jednote. Takoj zatem pa so se uvrstila sledeča • društva K. S. K. Jednote: Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn.; društvo sv. Janeza Krstnika, št.. 13, Bivvabik, Minn.; društvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn.; društvo sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn.; društvo sv. Antona Fa-dovanskega, št. 72, Ely, Minn.; društvo sv. Jožefa, št. 112, EJy, Minn.; društvo sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn.; društvo sv. Cirila in Metoda, št. 135, Gilbert,. Minn.; društvo Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn.; društvo sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn.; društvo Marija Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn.; društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm. Minn.; društvo sv. Elizabete, št. 169, New Duluth, Minn. Od J. S. K. Jednote se je vdeležilo društvo Imena Jezusovega, št. 25, Eveleth, Minn. Od S. N. P. Jednote sta se vdeležila sprevoda in shoda: društvo Napredek, št. 69, Eveleth, Minn. in žensko društvo Eveleth, št. 130, Eveleth, Minn. Od N. H. Z. se je vdeležilo društvo sv. Družine, št. 94, Eveleth, Minn. Od S. H. Z. se je vdeležilo društvo sv. Petar, št. 20, Eveleth, Minn. Od Slovaške Katoliške Jednote se je vdeležilo društvo Spo-ljak. Dalje se je vdeležilo tudi samostojno društvo Složni Bratje iz Eveletha,«Minn. in društvo Krščanskih žena in mater.
Parada je štela gotovo nad 3000 glav. V sprevodu je plapolalo ponosno nad 30 zastav in banderov. V splošnem se govori med tujci, da kaj takega še menda ni videla nobena naselbina na Rangu. Drugi narodi so s začudenjem zrli na slovenski narod, ki je prišel na ta dan v tako ogromni masi na plan. Videlo se je, da kot bi se hoteli minnesotski rojaki malo bolj zanimati za politično delovanje bi z malimi izjemami kontrolirali politično ves Iron Range.
Glasno in ponosno je svirala godba na čelu parade, ki se je pomikala izpred cerkve dva blo-
ka proti jugu po Adams Avenue, tam je krenila proti zapadu doli na prvo ali business ulico, od tam po glavni business ulici proti severu do ulice, na kateri se nahaja mestna Recre-ation dvorana, kjer je čakalo vse goste izborno kosilo. Ko smo dospeli pred dvorano je godba zasvirala še par komadov, nakar smo vkorakali v prostorno dvorano, kjer so servira-li kosilo. Takoj po kosilu, pa je bilo navzočemu občinstvu naznanjeno, da se bo katoliški shod uradno otvoril ob 2. uri v auditorium dvorani dva bloka južno na ravno isti ulici.
Mestni auditorium ima kakih 1,500 sedežev. Na vrhu ima še prostorno galerijo, kamor gre več kakor 500 ljudi. In če povem, da je bilo do 2. ure že vse napolnjeno do zadnjega kotička m da so ljudje stali na hodniku po stopnicah, govorim resnico, to bo potrdil vsak, ki je bil na shodu. Za red na shodu pa zaslužijo evelethski rojaki vso pohvalo. Pri tako veliki vdeležbi- je vladal v dvorani najlepši red in mir. Vsakdo je lahko slišal sleherno besedo govornikov, zato se mora Eve-letčane najlepše pohvaliti.
Nekako kmalu po 2. uri je dospel v dvorano prevz. g. škof duluthski, John T. McNicholas v spremstvu čč. gg. duhovnikov, kateremu je navzoče občinstvo navdušeno aplavdiralo Takoj nato je predsednik shoda, Mr. Frank Peterlin, otvoril uradnim potom shod s primernim nagovorom. Pozdravil je navzoče občinstvo v lepih besedah ter se jim vimenu naselbine najlepše zahvalil za tako o-gromno vdeležbo. Njegov otvoritveni govor je bil z navdušenim odobravanjem sprejet.
Nato so nastopili dečki in deklice z lepimi deklamacijami. Amerikanskim gostom je govorila v angleškem jeziku krasen pozdrav Miss Frances Zakrajšek. Slovenskim gostom pa Miss Jennie Kas^elic, ki je govorila slovensko..<tako-le: <. -Velečastita duhovščina, spoštovani gospod predsednik, ve-lecenjeni glavni uradniki K. S. K. Jednote, cenjeni gostje in dragi domačini!
Velika čast, ki me je ^»letela, da vam smem v imenu naše slovenske naselbine pozdraviti. Kličem vam, iz dna dekliškega navdušenega srca: Dobro do-šli, dragi bratje »n sestre, dobre in skrbne naše matere K. S. K. Jednote! Preblag je namen vašega prihoda v naš Eveleth, namreč v naslednjem zborovanju navdušiti nas sorojake in sorojakinje za najsvetejšo Stvar, ki je nam bila podeljena od naših dobrih starišev, namreč sveto vero, in jo znova oživeti v naših srcih. Pri tem važnem delu naj vas spremlja Božja pomoč, da bo uspeh velikanski.
Ponovno vam kličem: Bog vas živi v naši naselbini!"
Za mladinski oddelek je pozdravil vse goste Joe Peterlin. Vse pozdrave je občinstvo sprejelo z najvejim navdušenjem.
Nato je cerkveni mešani žbor zapel krasno pozdravno pesem, katera je blagodejno vplivala na zbrane poslušalce, kar je pričalo dolgotrajno ploskanje, ki je hotelo pevce ponovno privabiti nazaj za ponovni nastop.
Predsednik, Mr. Peterlin je najlepše zahvalili dečke, deklice in pevce za krasne nastope. Nato je pa v angleškem jeziku pozdravil mil. .g. škofa in ga' občinstvu predstavil kot prvega glavnega govornika. Zborovalci so mil> g. škofa burno pozdravili s živahnim ploskanjem, ki ga kar ni hotelo biti kon
Rt. Rev. John T, škof duluthski, se je za burni pozdrav najprvo : vsem navzočim zborovalcem lepo zahvalil, nakar je pričel s svojim krasnim govorom, v katerem je izvajal, da je neizrecno vesel, da je prihitel na ta veličastni shod/ Slovence je jako lepo pohvalil in povdaril je, da veličastna o-
gromna udeležba ga je docela presenetila. Dalje je izjavil, da •so Slovenci v njegovi škofiji najboljši katoličani in da kot take tudi najbolj spoštuje in ceni. Slovenski narod ima v njegovi škofiji najboljše duhovnike, ki so možje najboljšega tipa za svoj duhovniški poklic. Spodbujal je navzoče k medsebojni bratski ljubezni, zakaj kjer ta vlada, tam je sreča in zadovoljnost doma, je povdaril. V svojem krasnem govoru je tudi krepko posegel v protiver-sko delovanje ^laših sovražnikov, ki glodajo temelje krščanstva in bi ga radi podrli. Toda zastonj je, kar je Gospod pozidal je pozidano trdno in je nepremagljivo.
V svojem govoru se je večkrat spominjal našega pijonir-ja, pokojnega Msgr. F. Buha, ki počiva na duluthskem pokopališču. Povedal je, da o njegovem vzvišenem delovanju v vinogradu Gospodovem on misli veliko in njegovo delo čisla nad vse. Mil. g. škof je bil večkrat prekinjen med njegovim govorom, za katerega je nam žal, da ga nimamo v celoti. Proti koncu* svojega govora je tudi povdaril, da so katoliški Slovenci v Minnesoti najboljši državljani, ki so tekom svojega bivanja v tep novi domovini veliko storili za gospodarski dvig in v splošnem za vse dobro v tej veliki deželi Ameriki. Govoru mil. g. škofa je občinstvo tako navdušeno ploskalo, da je ploskanje trajalo skoro do deset minut. Takoj po govoru se je mil. g. škof podal domov. Ko je šel iz odra in po dvorani, je občinstvo vstalo in stoje ploskalo v pozdrav visokemu cerkvenemu predstojniku, ki je posetil slovenski katoliški shod.
Nato je godba zaigrala ameriško himno "The Štar Span-gled Banner," katero je občinstvo stoje poslušalo. Predsednik shoda je nato predstavil občinstvu mestnega • župana,
Mr. Essinga, ki je nastopil tudi burno pozdravljen. Mestni župan je čestital Slovencem na tako krasni prireditvi katoliškega shoda. Tudi on je omenjal zasluge našega naroda in povedal je, da ga veseli biti župan takega finega ljudstva, kakor so evelethski Slovenci, ki so delavni za splošni napredek na govoril par besedi tudi mestni vseh poljih. Za njim je spre-sodnik, Hon. Moylan. On je povedal, da danes je mesto odprto vsem Slovencem in da • je mestni ključ zagnal v jezero. Oba, tako župan kot sodnik, sta žela za svoje govore živahno odobravanje.
Sedaj je pa prišla na dnevni red zopet lepa točka tega shoda. Na oder je pripeljal predstavitelj malega 8 letnega dečka Edward Shukleta, sinčka Mr. in Mrs. M. Shukleta, nadzornika K. S. K. Jednote in malo, 9 letno deklico, Heleno Pre-glet, hčerko Mr. in Mrs. Pregle-tove družine iz Gilberta. Oba sta deklamirala o narodni noši sledeči kuplet:
ONA:
Jaz sem. slovenska deklica, slovenskih staršev hčerkica.
ON:
Jaz tudi vaše sem krvi od pet do glave, do lasi.
ONA:
Da, da! Slovenca sva 9ba, kot najin ded in babica. (Smejoče) A kaj da pogledujete tako prečudno nas, ljudje?
ON:
Ej, zdi se mi, da dobro vem, kaj je v pogledu slehernem. Vi gledate na jopič moj in tega krilca stari kroj. Vi zrete z radovednostjo obleko našo narodno, in mislite: " "Saj napčna ni, životu dobro pristoji!"
ONA':
In v mene vpirate oči s spominom na pretekle dni, ko so se naše matere tako kot jaz oblačile!
In mislite na divni čas, ko ste korajžno skozi vas — na ples in v cerkev stopali, v prelepi noši narodni! .
ON:
Pa če se nisva zmotila, pomozite prijatelji, da se ta noša narodna povsod med nami spet kroji. Z gore v dolino, na ravni, povsod po vsej Sloveniji, naj se sprostre ta običaj, da ga gojil bo slehern kraj.
Deklamirala sta kuplet jako glasno in razločno. Dasi oba tu rojena, sta povdarjala slovenske izraze tako čisto, da so ju vsi občudovali. Deklamaciji je občinstvo navdušeno ploskalo. •
Nato je predstavitelj predstavil občinstvu mestnega svetovalca, aldermana, rojaka, Mr. George Brinca, ki je v lepih -besedah pozdravil zborovake- in jim čestital k prireditvi tako lepega shoda. Govoril je v angleškem jeziku. Pohvalil je tudi delovanje naše podporne organizacije, K. S. K. Jednote in je dejal, da namerava v kratkem tudi sam stopiti pod njeno okrilje. Temu so zborovalci živahno ploskali.
Nato je nastopil mladinski pevski zbor in je zapel lepo angleško pesem "Eveleth." Takoj za njim pa je nastopil moški pevski zbor, ki je zapel lepo slovansko himno: "Hej Slovani !'*
Občinstvo je obema zooroma navdušeno ploskalo za krasno petje.
(Dalje pride.)
Ko ta list preči ta te, dajte g« svojemu sosedu ali prijatelju na ogled. •
ZASTAVE, BANDERA, REGA LIJE in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. ChicAvo. IIL
RflBPEMin ■^fl
Naznanilo
Slovenskemu občinstvu v Jolietu
Podpisani si usojam naznaniti slovenskemu občinstvu v Jolietu, IU., da bom
obhajal
v petek, dne 22. avgusta in v soboto, 23. avgusta
TRILETNICO OBSTANKA GROCERUSKE PRODAJALNE IN MESNICE V LASTNI HISI NA 1134 N. HICKORY ST.
kjer že toliko časa poslujem.
V soboto dne 23. t. m. bo dobil vsakdo, kdor pride v mojo trgovino eno vrtnico (gartrožo) ali nagelj, če kaj kupi ali ne.
Ta dan se bo dobilo vse grocerijsko blago in raznovrstno prekajeno in sveže meso po nizki ceni. Cenjene slovenske gospodinje, zglasite se ta dan v, moji trgovini, kamor vas uljudno vabim in vam kličem: Dobrodošli!
Osobito vas opozaram na to, da sem dobil ta teden cel vagon priznano najboljše Sweet Loaf bele pšenične moke. Povodom 3 letnice moje trgovine, sem določil za to moko sledeče nizke cene:
Vreča 98 funtov težka Vreča 49 funtov težka Vreča 24 funtov težka
$4.25 $2.15 $1.15
Naročila razvažam na dom.
Tako fine in dobre moke, ki je mleta nalašč za mojo trgovino, ne dobite v celem Jolietu. Doslej imam že nad 200 stalnih odjemalcev za to moKo, ki so vsi zadovoljni s tem blagom. Samo nekaj gospodinj je še takih, da nočejo te najboljše moke poskusiti.
Vsaka vreča je garantirana. Ce s to moko ne boste bolj zadovoljni, kakor s katerokoli drugo moko, dobite denar, nazaj, kadar boste že dvakrat pekli kruh.
Jaz iskreno želim, da te vrste moko vsaka slovenska gospodinja naroči, ker boste gotovo ž njo zadovoljni. Poskusite jo samo enkrat! 1
Pri tej priliki se lepo zahvaljujem vsem cenjenim odjemalcem za dosedaj mi izkazano naklonjenost in sem vam toplo priporočam še v bodoče.
Svoji k svojim! Jaz sem že večletni član K. S. K. Jednote. Z velespoštovanjem
Martin Gorsich,
Slovenska grocerija in mesnica.
1134 N. Hickory St. (v lastni hiši), Joliet, 111.
Telefon: 3301.
GLASILO K. S. K, JEDNOTE
tMiates Kraai*».ni*r«*« KateBjfc JoCnate v Zdrufcaib Mrak		
•117 St Clair Av«.	Uradatttvo is spravni* Talafoa: Ba^oljh U	tvei ._ CLEVELAND, OHIO. a.
Ea flm. aa late ......	Narotaiaa:	' -P
Za ntflan« .		ti aa
Tm imtuMmmtrm		is-M
		
OFFIOAL OBOAM
of tho	_.	-i
1 GHAND CA&NIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
of Um
' ~	UNITED STATES OF AMERICA. t
bj and in the hiter«* al tfcj| Inud •wtrj W«
OFFICE: «117 St Clair At®.	CLCTELAND, OHIO.
THtphft • "naili^h CSC.
»M
K PREDSEDNIŠKIM VOLITVAM.
Vsako četrto leto nastane v Združenih državah živahno razpoloženje povodom predsedniških volitev. Ce sta za to važno in častno službo nominirana več kot dva kandidata, tedaj se privede lahko ves kampanjski in volilni položaj v pravo zagato. Ce so m* primer trije ali štirje predsedniški kandidatje v volilni borbi, je treba pred vsem računati na to, če bo kateri izmed teh dosegel predpisano nadpolovično večino v elektoralnera kolegiju; v nasprofnem slučaju izvoli predsednika Združenih• držav kongresna ali pa senatska zbornica.
Dvakrat v zgodovini Združenih držav se je že pripetil tak izjemen slučaj in sicer leta 1800 in 1824. Tedaj ni dobil noben izmed predsedniških kandidatov ustavno zahtevane nadpolovič-*ne večine elektoralnih glasov, nakar je predsednika imenovala kongresna zbornica.
Elektoralni kolegij šteje sedaj 531 glasov; to število je enako skupnemu številu članov kongresne in senatske zbornice; v prvi (kongresni), je 435 poslancev, v drugi (senatski), pa 96 senatorjev. Vendar nimajo pri tem niti kongresniki, Biti senatorji nikake pravice v elektoralnem kolegiju; iste se izbere in voli za časa volitve.
Kakor že omenjeno, če ne dobi noben kandidat predpisane večine elektoralnih glasov, je potem naloga kongresa, da izvoli predsednika Združenih držav izmed treh kandidatov, ki so dobili pri volitvah največje število glasov. Ker se pk zaeno s predsednikom vsako četrto leto vpli tudi podpredsednika, in če do-tični kandidat ne dobi predpisane večine glasov, potem podpred-nika izbere senatska zbornica izmed dveh podpredsedniških kandidatov, ki imata naj veče število oddanih glasov.
V slučaju, da bi pri volitvi predsednika Združenih držav v kongresni zbornici ne moglo priti do zaključka, tedaj postane od senatske zbornice izvoljeni podpredsednik predsednik Združenih držav.
Zelo pomemben je pa način take volitve v kongresni zbornici. Tukaj se v sličnem slučaju ne vpošteva števila navzočih držajih poslancev (kongresnikov), ampak se glasuje po številu držav; vsaka država Ima en glas. - Za predpisano število volilcev (kongresnikov), oziroma za kvorum se zahteva dve tretjini držav, za končno veljavno izvolitev pa nadpolovično število držav.
Ravno letošnje predsedniške volitve so podobne onim iz leta 1800. Vsi trije glavni predsedniški kandidatje, Coolidge, Daviš in La Follette so si v takem nasprotju, da je dvomiti, bo li kateri izmed teh označenih pri glavnih volitvah meseca novembra dosegel predpisano nadpolovično večino elektoralnih glasov, 266. Še bo pisalo razno časopisje o Coolidgu, Davisu in La Follettu, kajti vsakdo izmed njih se boji, da bo morda propadel.
Velika stara stranka (G. O. P.) Grand Old Party, ali republikanska, kontrolira sedaj 23 držav; torej bi dobil republikanski predsedniški, kandidat pri sličnem glasovanju samo 24 glasov. Te države so sledeče:
California, Colorado, Connecticut, Idaho, Illinois, Indiana, Iowa, Kansas, Maine, Maseechusetts, Michigan, Minnesota, North Dakota, Ohio, Oregon, Pennsylvania, Rhode Island, South Dakota, Utah, Vermont, Washington, Wisconsin in Wyoming.
Demokratje bi imeli pri tem glasovanju 20 glasov iz sledečih 20 demokratičnih držav:
Alabama, Arizona, Arkansas, Delaware, Florida, Georgia, Kentucky, Louisiana, Mississippi, Missouri, Nevada, New Mežico, New York, North Carolina, Oklahoma, South Carolina, Ten-ness^e, Texas, Virginia in West Virginia.
^/Je šc 5 držav, ki niso ne za to ali drugo stranko in sicer vsled tega, ker je število njih kongresnikov razcepljeno; te države so: Marjiand, Montana, Nebraska, New Hampshire in New Jersey.
-Pristaši La Folletta kontrolirajo državo Wisconsin; teh kongresnikov je 25, Poleg tega pričakuje progresivna stranka & kaj pomoči od drugih držav.
Na vsak način bodo letošnje predsedniške volitve nad vse burne in živahne; kdo bo izvoljen, je pa še veliko vprašanje.
-LO——
Za krščansko šolo.
(Po Slovcncu)

šolo, se vračajo k misli verske vzgoje otrok ne samo doma, ampak tudi v šoli. To velja n. Zdi se, da je brezvorska šola pr. o Združenih državah Sever-pri vseh treznih, poštenih ljudeh premagano stališče. Po- ne Amerike, Italiji in Franciji, vsodi prodira spoznanje, da je j Posebno zanimiv zgled v tem v ^noralnem življenju narodov pogledu nam nudi sedanja in posameznikov vera bistveni | Nemčija. Tam, kakor znano, pogoj, katerega ne more polno- Šolsko vprašanje še ni končno-vredno nadomestiti nobena fi- veljavno rešeno. V načrtu je losofija, nobena meščanska mo- oblika v rešitvi treh šolskih tirala, noben narodno ali socialno pov: državnega s fakultativ-• politični ideal. V šir, navzdol nim poukom, verskega in brez-in navzgor grabeča nenravnost verskega. Za poslednji tip se v najširšem pomenu besede, po- zavzemajo pred vsem socialisti sebno pa rastoča izkvarjenost in komunisti. Dočira je pa nji-med mladino pretresa V3e ko- hova lista za šolske roditeljske
ličkaj resne duhove in svobodomiselne fraze nimajo več nikake prepričevalne moči. Zlasti v deželah, kjer imajo daljše in (prajše izkušnje j bresversko
sosvete pri volitvah leta 1$22 dobila n. pr. v Berlinu še približno polovico vseh oddanih glasov, so zbrali pri zadnjih volitvah, ki »o se vršile te 4*1
svojo Ijato, komaj Pičlo četrtino glasov. Izvoljenih je bilo v 302 občinskih šolah Velikega Berlina: 8,0«! zastopnikov politične krščanske liste {katoličani in protestanti), 598 socialističnih, 84 komunističnih in 1 zastopnik učiteljske listo. Ako se je v velikoinestnem berlinskem ozračju tekom dveh let izvršil tako temeljit preobrat na korist verski šoli, si je lahko predstavljati, kako malo pristašev ima brezverska ali tudi le versko nevtralna šola po deželi in po mestih, kjer je v večini katoliško prebivalstvo.
Pri nas je nosilo in še nosi zvonec za brezversko šelo liberalno učiteljstvo s Pribičevičem na čelu. Ker pa si s to zahtevo ne upajo naravnost na dan, so stvar zavili tako, da naj se verski pouk v šolah le vrši, toda podajajo naj ga svetni učitelji kakor ostale predmete; duhovnik naj ne prihaja v šolo. V tem zmislu se je še minole dni izrekla večina na okraj ri učiteljski konferenci v Novem Sadu.
Sistem lajiškega verskega pouka v ljudskih šolah je bil v Vojvodini že doslej v rabi.' O uspehih pa piše prav povodom omenjenega sklepa neki učitelj v "D. Volksblattu," ki ni klerikalen, sledeče:
"Verski pouk je sicer v učnem načrtu predpisan in ga u-čiteljstvo tudi v vseh razredih po dve uri na teden podaja, toda s kakšnem uspehom?
"Mnogo, da večina učiteljev poučuje krščanski nauk iz dolž-
nosti, brez vpgkega posebnega navdušenja, da z nevoljo.
"Uspeh takega pouka je e-nak ničli, a posledice nam postanejo očite, ako pogledamo v so sa otrok« in šoloobvezno mladino po zakonu prepovedani ali pa ako se zvečer sprehajamo po ulicah. Kaj vse se ti) vsak večer odigrava, o tem je boljše molčati; ti prizori kažejo žal pomanjkanje vsake sledi nravnosti, to so slike najgloblje izkvarjenosti.
"Gorje, ako pojde tako dalje, gorje ako se to ne* prepreči, da gorje, ako obvelja tolikokrat ponavljano geslo: 'Far proč od šole!' Konec bosta propad in pogin.
"Pred tem nas more in mora obvarovati edinole intenziven, vesten verski pouk po duhovnikih v šolah.
"Duhovnikom naj vrata po učnih in vzgojnih zavodih ne ostanejo zaprta, marveč naj se jim čim .preje odpro, da dobi verski pouk novo življenje, da se versko čuvstvovanje požuri in osveži.
"Ako najde ta moralna nujnost odprta ušesa in se duhovnikom omogoči verski pouk* potem smo storili našim otrokom veliko dobroto, iz katerega bo tudi za državo potekla velika korist. Samo na ta način moremo doseči izboljšanje šole kot vzgojne ustanove."
Tako govori resen pedagog, ki mu je nravnost mladine in s tem njena sreča in obča blaginja več nego fraza in politika
FINANČNO POROČILO JC. S. K. JEDNOTE ZA MESEC JULU, 1924. Asesment it. 7-24.
kodnina. Cent %
$ 87.00
Pr. it 1......	Plačali na ases. 7-24 $ 496.98	Smrtnina	Poškodnina. Cent.
2	............. 772.71 ....	$1,000.00	
8	281.29		
4 ....	251.98		t
5..	336.99		
5	______ 298.00 ......		
7_	_!__914.03		\r
8-	______________ 185.05		't , - * l" t ..
10 11...	31.13 _________ 177.88		
12	______________ 395.70		
13......	c 93.9«		t
14.....	.............. 445.05		
14......	______________ 389.41 ...		
15._____	247fifi		
16	______________ 165.12	«	
17.	45 91		
20	______________ 186.76		
21~.„	______________ 139.64 ....		
23..	__________ 145.57 .. _		
24 ....	5.27		
25._	______________ 1,015.22		
29_	_ 705.24		
30_____	475.24 ...		$ 75.00
32	___________ 139.94		
32—	______________ 126.44 .....		: š ■
33_____	217.50		
38 ...	..... 218.06		
38 .. .	______________ 196.30 .....		100.00
39.	______________ 25.44 i		
39 ....	___________ 22.44		
40___	__167.06		1
41_	. * 252.85 _	>	
42..	J 401.85		
43	______________ 179.94		
44____	_____ 322.21	»	
45.....	______________ 114.79 .....		
46_	__115.78		
47.	____________ 167.22		
49 -	____________ 87.77		
50. ...	__________ 571.58		
50 .	- . . 500.99		
51+--	75.02		
52.	-...... 216.47 ...		
53. ...	342.3*		
55 ...	____________ 205.15	...	
55 ....	____________ 182.99 *		
56____	. .. 373.14 ......		
57	259.33 .....		
58. ..	..... 147.41 _ _		
59... .	R0813		
60____	116.96		
61 ...	• 177.89		
62 .	...... 37.04		
63 ,	367.85		
64 .	.... . - 310.39	■ •»	
65„ .	........ 247.10		
69 69 - -	63.19 57.44		
70-	142.62		
71 .	9.98		
72___	...... 245.36		
73... ,	, <51.33		
74	__________ 183.96		
76 ...	........- 87.92 .		.
77	...... ... 241.90		
78	--ji— 328.15 —		— 100.00
73.50
62.00
36.00
255.50
30.00
.31.00 11.00
342.00
123.00
21.00 •
40.00
14.00
15.00
83.00 61.00 110.00
48,00
126.00
83.00 118.50
79. ,.	108.23		
80________________	- 323.89		
81----------------	324.05		
83----------------	84-07	■	
83________________	— 70.Q7 .		
84______________	25.02		
85 .	106.56		
86_________________	140.02 -		
87	171.35		
88 ______________	62.02 ...		
90_____________	60.34		
91______________	160.95		i.
92-.	151.94		
93 < ,	435.75		
94.. ________	99,39		
95________________	141.76		
97 __________	54.82		
98. ________	113.35		
98 ____________	97.66		
101____________	-- 177.68		
103______________	284.26 ....		
104_______________	126.83		
105______________	. 99.06		
108 . ....... ...	198.19		
109______________	60.01		
110. .............	156.20 ...		
111_____________	216.86 ..		
112........	146.54 .		
113.. . ...	153.95		
114_______________	... 101.86		
115..... .....	193.00		
118________________	38.95		
119_______________	__ 62.84		
120........ ....	288.25		
121_	— 52.70	•	
122..... ...	65.22		
123__________	120.67	.	
124____________	17.70		
124 _______________	16.20		
126	31.65		
126 ____	_ ' 28.40	•	
127__	__ 198.18 .		< •
128______________	84.35		
130____________	13.19		
131_____________	279.66	/	
131----	__ 242.88		
132____________	144.47		
133 .............	38.43 : .		
134_____	__ 105.08		
135___________	183.84		
136_______________	164.95 ....		
139_______________	71.24		
140____________	37.47		
143 .............	41.81	%	
144	226.28	■ s -	
145. .. ..	86.69	' ' ,t , r	
146__	_ 198.45		
147 .	91.40		
148.............	__ 148.20		
150___	_ 171.95		
150__	_ 139.21		t-
152_______________	100.63		
153 ____	180.30 ......		
154	21.57 ....		
156	.... 302.02		
156________________	- 276.76 ......		
157_____________	118.26		
158__	__ 33.82		
160	69.63	-	
161----------------	42.88		
162	576.74 _______	100.00	
163________________	455.65		
164 ______________	143.33		
165.............	91.01		
166________________	69.34		
167 . ...	12.26 ......		
168__	176.34	.	
170_	_ 31.04		
171____________	__ 65.94		
171 ,	58.19		
172	155.64 ....		
173_____	„ 73.72		
174	41.27 .		
175 - -	25.38 ______		
176.	70.81	*	
177 ..........	24.96 ... ..		
178	54.69 ._		
179 *	18.14		
180............ ..	93.02		
181________________	64.14		
181........—	68.13		
182__________	_ - 21.00		
183 _________	21.26		V -
184__	19.52		
185_	„ 28.90		
186. .........	8.83		
61.00
57.00 34.00
31.00 39.00
39.00
10.00 15.00 113.00
31.00
52.00
83.00 29.00
59.00
11.00
38.00
53.00
30.00 27.00
23.00 28.00
$},000.00-—.$475.00_____$2,578.50
------$1,188,879.43
Skupaj_________$28,5544)8
Preostanek 1. julija, 1924 -----
Prejemki tekom meseca julija, 1*24.
Prejeli od društev---------------$28,554.08
Obresti ________________________, 39242 $ 28,946.20
K*. 9
Izplačali:
«,31.7,825.63
Posmrtnine .. Poškodnine _
Centralne bolniške podpore Upravni stroški---------
1,000.00 .V 475.Q0
-_ 2,578.50
___ 4,636.32 $ 8,689.8?
Preostanek 31- julija, 1924-----$1,209,135.81
Tekom meseca julij* 1924 kupljene obveznice:
f.10,000 Livingston Parish, La., Rq»4 fijstolct 3, obresti $14,000 Jackson Parish, La., Road, obresti
JOSIP ZALAR, f lavni tajnik. Joliet, BI., 16. avgusta, 1984.
»p« .......	.......A
Finančno poročilo mladinskega oddelka K. S. K. Jednote za mecec
julij, 1924.
Pr. it
t	-
2	_
3	„
4	-
5	_ 5	_
7	_
8	_ U	_ 12	_
13	_
14	_
14	_
15	_ ! 16	_
17	-
20	_
21	_
23	_
25	_
29	_
30	_ 33	_ 38	_ 38	_
40	_
41	_
42	_
43	_
44	-
45	_
46	_
47	_
49	..
50	_ 50	_
52	_
53	_ 55	..
55	_
56	_
57	_
58	_ 69	_ 60	_ 61	. 62	_ 68	,
64	_
65	_ 69	_ 69	_ 70-L 72	t
74	_
75	_
77	_
78	_
79	_
80	_ 81	_ 83	_
83	_
84	_
85	_
86	_ 88	_ 87	_ 90	_
92	_
93	_
94	_
95	.. 98	_ 98	_
101	_
103	_
104	_ 108	_
109	_
110	_ Ul	-U2	-113	_ 115	_ 118	_
119	_
120	_ 122	_ 123	.. 126	_ 126	_
127	-
128	^
130	_
131	_
131	-
132	_ 188	_
184	-
185	-136	-
139	_
140	-
143
144	_
145	_
146	_ 14?	_ 148	-1*0	„
Plataaa
-M
vsot*.
29.10 46.80 10.75 3.45 9.60 9.75 37.05 10.80 9.15 24.15 2.40 9.45 9.60 9.90 1.20 .60 8.70 1.80 6.30 27.45 61.20 5.40 11.55 18.60 18.80 5.40 7.75 37.95 1.50 6.90 '3.30 1.50 7.20 4.50 28.25 28.90 20.25 26.55 3.60 3.60 19.80 9.45 1.65 17.40 3.75 16.50 3.00 35.25 16.65 14.10 1.35 1.35 2.85 16.65 5.55 1.65 16.20 10.80 13.90 6.45 19.20 1.20 1.20 2.10 7.20 8.70 .75 10.20 5.10 3.95 28.20 2.70 6.00 3.45 3.45 5.10 9.90 9.75 .5.40 7.10 17.85 11.25 3.60 7.35 6.60 1.65 2.70 14.10 .75 6.60 1.05 1.05 12.30 2.10 2.85 10.20 11.70 1.05 1.50 6.85 3.45 6.75 5.25 1.20 1.20 22.05 • 165 22.55 15.15 5.55 8.70
"QLAgIj.Q K. S. K. JEPNOTE," 20- AVGUSTA, 1924
št. 64 v Etna, Pa.; 11548 Za-borski Katarina, roj. 1903, R. 21, $1000. Spr. 11. julija. Dr. šteje 211 čl.
Ustanovljena v Jolietu, IIL, dne 2. aprila 1894. Inkorporiraha v Jolietu,
GLAVNI URAD-	Januarja, 189& *
Solventnoet ^Urnega^^tn^^l^ SltentaSf^ilffiskega od delka znaša 121.43% Od ustanovitve do l. avgusta, 1»24 znaaa skupna izplačana podpora $2.366.247.00. _ , . J Jt_ 4 GLAVNI URADNIKI.-Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St, Cleveland, Ohio. V P^P^ednik: Matt Jerman, 33B Michigan Ave., Pueblo. Colo. II. podpredsednik: Antoa Skubic, P. O. Aurora, Minn. II!. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Shebovgan ,Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 305 So. Second St, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg 600 Grant St at Sbcth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26— lOth St., North Chicago, IIL
Jphn Jerich, 1849 W. 22nd St, Chicago, IIL ohn Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Mart m Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR:
John Dechman, Bo* 529 Forest City, Pa. ohn Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randoiph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.|
Dr. št
150	_
153	.
154	_ 156	_
156	.
157	_
158	_ 160	_ 161	-162	_
163	_
164	.
165	_
166	_
167	_
168	_
170	_
171	.
171	_
172	_
Plačana svota.
__10.75
__15.15
__1.35
__6.00
__6.00
__16.05
____2.10
__2.70
_ • 3.75
_' 24.20
_ 1 35.00
__3.45
__2.55
__3.15
____.90
__1.95
__1.80
__3.30
__3.75
__15.10
173 176 180
.30 .60 3.15
Skupaj
$1.310.80
Preost 1. jul., 1924 $35,061.81
Prejeli od drutev _ 1,310.80
Obresti___ 11.^4
$36,383.95
Izplačali:
Posmrtnine_____.$ 380.00
Za prestop med člane
in članice____• 69.75
Upravni stroki _ 394.50
$ 844.25
Preostanek 31. julija,
1924 _______________$35,539.70
JOSIP ZALAR, glav. tajnik. Joliet, 111., 16. avgusta, 1924.
U URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
SPREMEMBE ZA MESEC JULIJ, 1924.
Pristopili.
K društvu sv. Štefana, št. 1 Chicago, IU., 11538 BanichlR- 16
$1000. Spr. 12. julija. Dr. šteje 145 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38 v^Kansas City, Kan?,, 25407 Novak Josip F., roj. 1907, $1000 ; 25408 Petrina
Ana, roj. 1890, R. 34, $1000; 25394 Tomažin Urban, roj. 1908, R. 16, $1000; 25395 Po-tokar Josip, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 5. julija. Dr. šteje 232 čl
K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, Ul., 25396 Božičevič Thomas, roj. 1888, R. 36, $1000. Spr. 6. julija. Dr. šteje 469 čl.
K društvu Vitezi sv. Jurija, št. 3 v Joliet, 111., 25397 Metesh Mihael, roj. 1908, R. 16, $1500. Spr. 13. julija. Dr. šteje 141 čl. •
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8 v Joliet, 111., 11539 Šušteršič Neža, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25398 Stukel Wil-liara L., roj. 1908, R. 16,- $1000. Spr. 20. julija. Dr. šteje 107 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 11 v Aurora, IIL, 25399 Undesser Ivan, roj. 1893, R. 31, $1000r' Spr. 13. julija. Dr. šteje 81 čl.
K društvu sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 25400 Gerlovič Franc, roj. 1873, R. 51, $250. Spr. 20. julija. Dr. šteje 148 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 25401 Stefančič Franc J., ro/. 1902, R. 22, $1000. Spr. 22. julija. Dr. šteje 468 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111.,
25402	Babici Josip, roj. 1908, R. 16, $1500. Spr. 7. julija. Dr. šteje 464 čl.
K društvu sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., 11540 Majerle Marija, roj. 1908, R. 16, $1000;
25403	Šuštaršič Ivan, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 13. julija. Dr. šteje 205 čl.
K društvu Marije Device, št. 33 v Pittburgh, Pa., 26404 Ho-tujee Edmund, roj* 1904, R. 20, $1000; 26405 Zunič Mihael, roj. 1904, R. 20, $1000; 25406 St*-rešinič Josip, roj.	R. 31,
Matija, roj. 1880, R. 44, $1000. Spr. 6. julija. Dr. šteje 115 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa., 11541 Koss Vida M., roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 2. julija. Dr. šteje 112 čl.
K društvu Vitezi sv. Florijana, št. 44 v So. Chicagu, IIL, 25409 Juvančič Franc, roj. 1896 R. 28, $1000. Spr. 16. julija. Dr. šteje 198 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 45 v E. Helena, Mont., 11542 Andolšek Anna J., roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25410 Juri-čič Steve, roj. 1888, R. 36, $1500. Spr. 24. julija. Pr. šteje 46 čl. K društvu sv. Frančiška, št.
46	v New York, N. Y., 25411 Zaletel Albin, roj. 1902, R. 22, $1000; 25412 Paulin Josip, roj. 1$90, R. 35, $500 ; 25413 Ovca Vincent, roj. 1885, R. 39, $500. Spr. 12. julija. Dr. šteje 96 čl.
K društvu sv. Alojzija, št.
47	v Chicagu, 111., 25414 Kremesec Alojzij, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 13. julija. Dr. šteje 107 čl.
00000000000000000O0 04 U.: Kdruštvtj sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 1154S fckin Johana, roj. 1891, R. 33, $1000; 25415 Kočevar Ivan, roj. 1908, R. }6, $1Q00. Spr. 14. julija. Dr. Šteje 164 čl.
K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown, O., 11644 Jesih Ana, roj. 1908, R. 16, $1000; 11545 Sultan Katarina, roj. 1889, R. 35, $500. Spr. 20. julija. .Dr. šteje 112 čl.
K društvu sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., 11546 Devey Emnja, roj. 1908, R. 16, $500; 11547 Marinčič Angela, roj. 1908, R. 16, $1000; 25416 Ro-mich Mihael, roj. 1880, R- 44, $500. Spr. 12. Julija. Dr. šteje 263 čl. K društvu sv. Petra in Pavla,
Wis., 11568 Jarc Marija, roj. 1884, R. 40, $1000. Spr. 6. julija. Pr. šteje 72 čl. ^K društvu sv. Jožefa, št. 168
K društvu sv. Jožefa, št. 69 v Bethlehem, Pa., 11569 Kuhar v Great Falls, Mont., 25417 Marija, roj. 1897, R. 27, |1000; Golob Frank R.', roj. 1903, R. 25426 £oldo Anton, roj. 1893, 21, $500. Spr. 2, julija." Dr. R. 31, $1000; 25427 Jancsarics šteje 24 čl.	Frank,#roj. 1886, R. 38, $2000;
K društvu Marije Vnebovze- 25428 *Czar Mihael, roj. 1885»
te,.št 77 v Forest City, Pa, 25418 Bedenc Ignac, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 13. julija Dr. šteje 154 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa.,
11549	Mravintz Marija, roj 1908, R. 16, $1000. Spr. 21. julija. Dr. šteje 188 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, O.,
11550	Uršič Terezija, roj. 1887, R. 37, $1000. Spr. 13. julija. Dr. šteje 71 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., 25419 Vr-banak Josip, roj. 1885, R. 39, $1000. Spr. 13. julija. Dr. šteje 102 čl.	x
K društvu sv. Barbare, št. 92 v Pittsburgh, Pa., 11551 Fa-bina ijarija, roj. 1904, R. 20, $1000; 11552 Babich Marija, roj. 1903 R. 21, $1000; 11553 Ciganovič Anita J., roj. 1890, R. 33, $2000. Spr. 16. julija. Dr. šteje 90 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 103 v Mihvaukee, Wis., 25420 Luk-sich Josip, roj. 1903, R. 21, $1000. Spr. 5. julija. Dr. šteje 137 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, O., 11554 Vujovič Marija, roj. 1897, R. 27, $1000. Spr. 13. julija. Dr. šteje 107 čl.
K društvu Marije Polne Milosti, št. 114 v Steelton, Pa., 11553 Rajk Marija, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 23.»julija. Dr. šteje 62 čl.
K društvu sv. Veronike, št. 115 v Kansas City, Kan., 11556 Stamfel Ana, roj. 1908, R. 16, $1000; 11557 Novak Ana, roj. 1903, R. 21, $1000. Spr. 13. julija. x Dr. šteje 126 čl. ~
K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 11558 Omahen Justine, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 20. julija. Dr. šteje 216 čl.
K. društvu sv. Ane, št, 127-v Waukegan, IIL, 11559 Likar Alojzija, roj. 1905, R. 19, $1000. Spr. 27. julija. Dr. šteje: 142 čl.
K društvu sv. Ane, št. 139 v La Salle, UL, 11560 GriU Ma-rie, roj, 1907, R. 17, $500. Spr. 26. junija. Dr. šteje 42 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 11561 Mikolich Angeline, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25421 Falle Anton, roj. 1908, R. 16, $1000; 25422 Derenčin Jožef, roj. 1873, R. 52, $250. Spr. 6. julija. Dr. šteje 166 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 11562 Pa-trovi Katarina, roj. 1892, R. 32, $1000. Spr. 20. julija. Dr. šteje 115 čl.
K društvu sv. Ane, št. 150 v Cltjveland, O., 11575 Miklavčič Amalija, roj. 1908, R.46, $1000. Spr. 20. julija. Dr. šteje 111 čl.
K društvu sv. Jeronima, št. 153 v Canonsburg, Pa., 11563 Krall Marija, roj. 1908, R. 16, $500; 25423 Ahlin Vincent, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 11. julija. Dr. šteje 99 čl.
K društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., 11564 Doli-nar Frances, roj. 1908, R. 16, $1000; 11565 Antonovič Ivana, roj. 1899, R. 25, $1000. Spr. 6. julija. Dr. šteje 131 čl. .
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis.,
11566	Keržič Pavlina, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 9. julija. Dr. Šteje 113 čl.
K društvu Marija Magdalena, št. 162 v Cleveland, O.,
11567	Grimšič Barbara, roj. 1894, R. 30, $1000. Spr. 9. julija- Dr. šteje 444 čl:
K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 25424 Grdašič Janko, roj. 1895, R. 29, $1500; 25425 Skoko Ivan, roj. 1883, R. 41, $1000. Spr. 16. julija. Dr. šteje 281 čl.
K društvu Marije Pomoč Kristjanov, št. 165 v We*t Allis,
R. 39, $1000. Spr. 27. julija. Dr. šteje 73 čl.
K društvu sv. Ane, št. 170 v Chicago, HL, 11570 Vare Ana, roj. 1897, R. 27, $600. Spr. 17, julija. Dr. šteje 35 čl.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Park, O., 25429 Hočevar Alojzij, roj. 1908, R. 16, $1000; 25430 Bolta Valentin, roj. 1883, R. 41, $1000 ; 25431 Zankar Jernej, roj. 1874, R. 50, $500. Spr. 13. julija. Dr. šteje 74 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 174 v Willard, Wis., 11571 Artach Jennie, roj. 1908, R. 16, $500; 11572 Volk Marija, roj. 1879, R. 45, $250, Spr. 13. julija. Dr. šteje 20 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 25432 Jedinak Ivan, roj. 1900, R. 24, $1000. Spr. 9. julija. Dr. šteje 33 čl.
K društvu sv. Martina, št. 178 v Chicago, 111., 25433 Vauri Marko, roj. 1893, R. 31, $500; 25434 Sabočan Steve, roj. 1891, R. 33, $500; 25435 Hozan Martin, roj. 1888, R. 36," $500; 25436 Lajnar Ivan, roj. 1882, R. 42, $500. Spr. 13. julija. Dr. šteje 19 čl.
K društvu Vnebovzete Marije Device,, št. 181 v Steelton, tet, • 11573' Stankovič Jagica, roj. 1897, R. 27,,$1000;,-11574 Bastak Jana, roj>l875, R. 49, $500. Spr. 2. julija. Dr. šteje 38 čl.
K društvu Dobri Pastir, it. 183 v Ambridge, Pa., 25437 Švegel Marko, roj. 1882, R. 42, $1000. !Spr. 24. julija. Dr. šteje 10 čl.
Pristopili v razred "C," 20 letna zavarovalnina.
K društvu sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 51 Jurešič Jurij, roj. 1903, R. 21, $1000. Spr. 23. julija. Dr. šteje 148 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, IIL, 52 Barle John C., roj. 1903, R. 21, $1000 ; 53 Barle Joseph F., roj. 1902, R. 22, $1000 ; 54 Petrovčič Matija, roj. 1902, R. 22, $1000. Spr. 13. julija. Dr. šteje 208 čl.
K društvu sv. Ane, št 127 v Waukegan, UL, 55 Drobnič Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 56 Svete Marija M., roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 27. julija. Dr. šteje 142 čl.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, % št. 172 v West Park, O., 57 Less Josip, roj. 1888, R. 36, $1000. Spr. 5. julija. Dr. šteje 74 čl.
K društvu sv. Štefana, št. 187 v Johnstovvn, Pa., 68 Nemanich Marija, roj. 1904, R. 21, $1000. Spr. 24. julija. Dr. šteje 17 čl.
Suspendovani zope^ sprejeti.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte, Mont., 23929 Meglen Štefan. R. 34, $1000. Zopet spr. 16. julija. Dr. šteje 171 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, Ul., «3269 Lukanich Peter, R. 17, $1000 ; 24761 Lukanich John, R. 23, $1000. Zopet spr. 20. julija. Dr. šteje 464 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, UL, 17603 Daro-vec Matija, R. 42, $1000. Zopet spr. 13. julija. Dr. šteje 107 čl.
K društvu Marije Sedem Ze-losti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 17215 Car Jurij, R. 38, $1000. Zopet spr. 11. julija. Dr. šteje 328 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 86 v' Rockspringe, Wyo., 6102 Ivežič Ana, R. 17, $1000. Zopet spr. 28. junija. Df. šteje 64 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukec, Wjs., 24621 Florjane Avgust R- 28, $1000. Zopet spr. 23. julija. Dr. šteje 187 čl
. K društvu Marije sv. Rožnega Venca, št. 181 v Aurora, Minn., 22158 Vovk Anton, R. 38, $1000. Zopet spr. 19- julija. Dr. šteje 107 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 152 v So. Deering, Ul., 22097 Ninkvič Mile, R: 20, $1000. Zopet spr. 26. julija. Dr. šteje 69 čl.
K društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, .Minn., 7988 Stariha Ana., R. 29, $600. Zopet spr. 6. julija. Dr .šteje 131 čl.
Prestopili.
Od društva sv. Štefana, št. 1 v Chicago, Ul., k društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, Ul., 3619 Koder Marija, R. 34, $1000. Prest. 17. julija. 1. dr. šteje 232 čl:, 2. dr. šteje 232 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa., k društvu
sv. Ane, št. 120 v Forest City^ 7943 Jugovič John, R. 29,
Pa., 5445 Krantz Marija, R. 22, $1000. Prest. 20. julija. 1. dr. štfje 231 čl., 2. dr. šteje 216 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, O., k društvu sv. Antona Padovanskega, št. 185 v Burgettstown, Pa., 23677 Paučnik Josip M., R, f7, $1000; 12658 Paučnik Mihael, R. 39, $1000. Prest. 20. julija. 1. dr. šteje 57 ČL, 2. dr. šteje 14 ČL .
Od društva sv. Petra, št.. 30 v Calumet Mich., k društvu Marije1 Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 21453 Zunič Peter, R. 18, $1000 ; 5941 Zunič Peter, R. 41, $1000 ; 2017 Zunič Katarina, R. 42, $500. Prest. 16. julija. 1. dr. šteje 205 čl., 2. dr. šteje 33 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Antona Padovanskega, št. 185 v Burgettstown, Pa., 11888 Pintar Ivan, R. 37, $500. Prest. 20. julija. 1. dr. šteje 112 čl., 2. dr. šteje 14 čl.
Od društva sv. Alojzija, št.
52	v Indianapplis, Ind., k društvu sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind., 9690 Zonta Marija, R. 16, $1000. Prest. 6. julija.
1.	dr. šteje 117 čl., 2. dr. šteje
53	čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 55 sv Roka, št. 113 v Denver, Colo., 13550 Ivec Josip, R. 26, $1000. Prest. 18. julija. 1. dr. šteje 78 čl., 2. dr. šteje 72 čl.
Od društva sv. Jožefa, št 58 v Haser, Pa., k društvu sv. Antona Padovanskega, št. 185 v Burgettstown, Pa., 9007 Cuder Ivan, R. 35, $1000. Prest. 20. julija. 1. dr. šteje 62 čl., 2.,dr. šteje 14 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 18801 Mlakar Ivan, R. 21, $1000. Prest 7. julija. 1. dr. šteje 226 čl., 2. dr. šteje 468 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 60 v Wenona, Ul., k društvu sv. Jožefa, $t. 110 v Barberton, O., 22663 Brunski Albin, R. 16, $1000. Prest. 16. julija. 1. dr. šteje 49 ČL, 2. dr. šteje 76 čl.
Od društva sv. Janeza Evangelista, .t 65 v Milwaukee, Wis., k društvu sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 10309 Uran-kar Ivana, R. 22, $1000. Prest. 20. julija. 1. dr. šteje 175 čl.,
2.	dr. šteje 37 čl.
Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Jeronima, št 153 v Canonsburg, Pa., 9064 Klobučar Marija, R. 18, $1000. Prest. 6. julija. 1. dr. šteje 188 čl., 2. dr. šteje 99 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št 85 v Lorain, O., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, O., 7867 Ro-van Angela, R. 19, $1000. Prest
Ludvig Rev., R. 24, $1000. Pfest. 16. julija. 1. dr. šteje 75 čl., 2. dr. šteje 76 čl
Od društva sv. Ane, št. 123 v Bridgeport, O., k društvu sv. Antpna Padovanskega, št. 185 v Burgettstown, Pa., 4006 Paučnik Frančiška, R. 31, $500. Prest. 20. julija. 1. dr. šteje 72 čl., 2. dr. šteje 14 čl
Od društva sv. Ane, št. 127 v Waukegan, Ul., k društvu Marije Pomagaj, št. 79 v Wau-kegan, Ul., 9678 Repp Gertrude, R. 21, $1000. Prest. 29. julija. 1. dr. šteje 142 čl., 2. dr. šteje 70 čl.
Od društva Marije sv. Robnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn., k društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, UL, 19764 Videč Franc, R. 22, $1000; 19763 Zorman Anton, R. 26, $1000;
19. julija. 1. dr. šteje 71 čl., Je 211 ČL
2. dr. št 75 čl.
Od društva Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., 3017 Ba-juk Ivan, R. 38, $1000. Prest 26. julija. 1. dr. šteje 188 ČL, 2. dr. Šteje 226 čl.
Od društva sv. Cirila in; Metoda, št 101 v Lorain, O., k društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barbertou, O., 23777 Virant
$1000 ; 2701 Jugovič Marija, R. 29, $500; 18296 Peternel John, R. 41, $1000. Prest 19. julija. 1. dr. šteje 107 čl., 2. dr. šteje 232 čl.
Od društva sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind., k društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 9581 Medle Marija, R. 27, $500. Prest. 13. julija. 1. dr. šteje 53 čl., 2. dr. šteje 147 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, it. 135 v Gilbert, Minn., k društvu sv. Antona Padovanskega, št. 72 v Ely, Minn., 25197 Tomšič Anton, R. 31, $1000., Prest. 7. julija. 1. dr. šteje 88 čl., 2. dr. šteje 113 ČL
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., k društvu Kraljici Majnika; št. 157 v Sheboygan, Wis , 9635 Novšek Marija, R. 32, $1000. Prest 15. julija. 1. dr. šteje 166 čl., 2. dr. šteje 113 čl. Suspendovani. Od društva sv. Štefana št 1 v Chicago, UL, 23074 Hermans Johan, R. 30, $500. Susp. 20. julija. Or. šteje 232 čl.
Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, IIL, 20125 Ojster Franc, R. 37, $500. ' Susp. 27. julija. Dr. šteje 136 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte, Mont., 23928 Černič Anton, R. 16, $1000 ; 24796 Pugel Ivan, R. 21, $1000 ; 9600 Predovič Marija, R. 20, $500. Susp. 16. julija. Dr. šteje 171 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Ironwood, Mich., 24303 Soštarič Štefan, R. 40, $500. .Susp. 20. julija. Dr. šteje 89 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 1017 Stimec Marija, R. 43, $500. Susp. 23. julija. Dr. šteje 468 čl.
Od društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, IIL, 1106 Frankovič Barbara, R. 36, $500 ; 24584 Mačak Alojzij, R. 21, $1000. Susp. 24. julija. Dr. šteje 464 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 43 v Anaconda, Mont, 24495 Les-canetz Josip, R. 17, $1000. Susp. 15. julija. Dr. šteje 101 čl.
Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 24767 Stefanič Franc, R. 28, $1000 ; 23247 Barbič Angelo, R. 43, $500. Susp. 13. julija. Dr. šteje 328 Čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 16995 Pirkovič Anton, R. 22, $500; 10402 Florjančič Marija, R. 22, $500. Susp. 23. julija. Dr. šteje 117 čl.
Od društta sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., 15612 Kušan Peter, R. 22, $1000; 21596 Iskrič Vid, R. 31, $1000; 22135 Protolipac Josip, R. 29, $1000. Susp. 6. julija. Dr. Ste-
Od društva Marije Vnebovzete, št. 77 v Forest City, Pa., 19596 Grošelj Ivan, R. 38, $1000. Susp. 25. julija. Dr. šteje 164 čl.
Od društva ' Marije Čistega Sočetja, št 80 v So. Chicago, IIL, 10319 Kette Frančiška, R. 17, $1000 ; 9268 Kekič Katarina, R. 35, $1000. Susp. 23. julija. Dr. šteje 204 čl.
Od društva Marije Sedem
Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa., 4634 Zcležnik Ljuba, R. 32, $1000. Susp. 20. julija. Dr. šteje 188 ČL
Od društva sv. Družine, št. 109 v Aliquippa, Pa., 25191 Maležič Franc, R. 20, $500. Susp. 17. julija. Dr. šteje 30 čl.
Od društva sv.' Jožefa, št. 112 v Ely, Minn., 2639 Saja-tovič Marija, R. 43, $1000; 8367 Sajatovič Ivan, R. 52, $1000. Susp. 24. julija. Dr. šteje 61 čl.
Od društva Marije svš Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn., 21863 Mežnar Franc, R. 20, $1000 ; 21675 Vlajnič Ivan, R. 30, $1000 ; 22567 Starčevič Anton, R. 32, $1000. Susp. 24. julija. Dr. šteje 107 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 143 v Joliet, fi L, 22492 Marentič Ivan, R. 16, $500. Susp. 20. julija. Dr. šteje 35 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 21492 Hren Anton, R. 28, $500. Susp. 24. julija. Dr. šteje 166 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 146 v Cleveland, O., 20183 Zupančič Martin, R. 28, $1000. Susp. 6. julija. Dr. šteje 148 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 23632 Horvat Martin, R. 28, $1000. Susp. 20. julija. Dr. šteje 115 čl.
Od društva Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 11418 Mortl Gertrude, R. 17, $500; 11419 Mortl Helena, R. 25, $500. Susp. 9. julija. Dr. šteje 113 čl.
Od društva Kraljica Miru, št. 167 v Thomas, W. Va., 8650 Bratenič Helena, R. 26, $500. Susp. 23. julija. Dr. šteje 7 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 176 4 Detroit Mich., 11054 Vertin Ana, R. 17, $1000; 11056 Madronič Katarina, R. 18, $500; 11269 Stimach Pauline, R. 20, $500 ; 25219 Pleše Josip, R. 18, $1C00; 26022 Bahor Josip, R. 33, $250 ; 25276 Puhek Matija, R. 30, $500. Susp. 9. julija. Dr. šteje 33 čl.
Od društva Vnebovzete Marije Device, št. 181 v Steelton, Pa., 11272 Mahi jan Marija, R. 17, $1000; 11364 Vrbanak Ana, R. 28, $1000; 11366 Haramija Julija, R. 38, $1000. Susp. 25. julija. Dr. šteje 38 čl. Odstopili. Od društva sv. Jožefa, št. 57 v Brooklyn, N. Y., 23010 Grum Jernej, R. 29, $500. Odstop. 19. julija. Dr. šteje 133 čl. Od društva sv. Genovefe, št.
108	v Joliet, UL, 9855 Duša Marija, R. 16, $1000. Odstop. 10. julija. Dr. šteje 155 čl.
Od društva sv. Družine, št.
109	v Aliquippa, Pa., 10095 Grubič Marija. R. 16, $500. Odstop. 13. julija. Dr. šteje 30 čl.
Od društva sv. Srca Marije, št 111 v Barberton, O., 9183 Poljanec Albina, R. 29, $1000. Odstop. 13. julija. Dr. šteje 107 čl. „
Od društva sv. Martina, št. 126 v Mineral, Kan., 11032 Dolenc Angela, R. 17, $500. Odstop. 25. julija. Dr. šteje 12 čl.
Od društva sv. Ane, št 127 v Waukegan, UL, 9332 Uc Ana, R. 32, $1000. Odstop. 27. julija. Dr. šteje 142 čl.
Od društva, sv. Ane, št. 139 v La Salle, IIL, 8746 Mešnarič Marija, R. 16, $500. Odstop. 13. julija. Dr. šteje 42 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 24349 Žalik Martin, R. 35, $500; 10340 Zalik ^Barbara, R. 28, $500. Odstop. 20. julija. Dr. šteje 115 ČL
Od društva sv. Alojzija, št 179 v Elmhurst, HL, 11163 Remec Viktorija, R. 26, $500. Odstop. 1. julija. Dr. šteje 10 čl.
Zviftali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapols, Ind., 22359 Dugar Nikolaj, R. 41, t $500 na $1000. Zviš. 2. julija.
(Dalje na šesti strani)
Pri društvu sv. Ane, št. 105 v New York, N.Y., 7560 We-sel Pavlina, R. 36/ z $500 na $1000. Zviš. 18. julij*
Pri društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Park, O., 10647 Bolta Frančiška, R. 36, 8 $500 na $1000. Zviš. 2. julija.
Znižali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, IU., 9838 Adlešič Jennie, R. 20, z $1000 na $500. Zni£. 5. julija.
Pri društvu sv. Ane, št*. 173 v Mihvaukee, Wis., 10947 Kerhin Rozalija, R. 36, z $500 na $250. Zniž. 27. julija. JOSIP ZALAR, glav. tajnik.
-o-
ZAHVALA.
Gostoljubnost je doma pri Slovencih — tako pravi pregovor. Da je to resnica, sva se osebno prepričala za časa naju-nih obiskov po raznih naselbinah, kakor v Bradley, 111., Milvvaukee in Sheboygan, Wis„ Eveleth. Virginia, Tower, Aurora, Gilbert, Ely in drugih mestih minnesotskega železnega okraja; ravno tako zopet v Pueblo, Canon Cty in Denver, Čok).
Vsepovsod, kamorkoli sva prišla sama ali v družbi katerega izmed Ostalih sobratov glavnih uradnikov Jednote, našla sva pravo domačo slovensko gostoljubnost, postrežbo in prijaznost, ki je doma edino le med Slovenci. Vsepovsod se nas je z največjim veseljem sprejelo, nama streglo in šlo na roko. Zato sva dolžna nepopisne zahvale vsem onim, s katerimi sva prišla v dotiko ali pogovor. Ker je pa vsakemu posameznemu skoraj nemogoče zahvaliti 6e, in, ker bi se mogoče poleg vsega tega še katerega pozabilo, zato naj bo nama dovoljeno, da se tem potom naj-iskrenejše zahvaliva vsem čč. gg. duhovnikom, društvenim odbornikom in odbornicam, posameznim članom in članicam ter vsem ostalim rojakom in rojakinjam, ki so naju za časa najunega obiska nad vse prijazno sprejeli, pogostili in nama šli na roko kakor tudi ostalim bratom glavnim uradnikom Jednote. . Prisrčna hvala vsem skupaj! Vaše gostoljubnosti ne bomo nikdar pozabili. Bog vas živi!
ANTON GRDINA, glav. predsednik K. S. K. J.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. J. Cleveland, O., Joliet, IIL, dne 15. avgusta, 1924.
Opomba: V prihodnjič pa še nekaj, kako smo se gostili.
A. G.
rada okrajna sodnija za mokro-noški sodni okraj (14,607 prebivalcev), ki spada pod krško okrajno glavarstvo. Občina sama šteje 2,368 prebivalcev. Poleg trga z 844 prebivalci obsega Mokronog še vasi Bačje (15 prebivalcev), Glinjak (54 prebivalcev), Laknice, dolenje (143 prebivalcev), gorenje (149 prebivalcev), Log (85 prebivalcev), Malikovec (126 prebivalcev), Martin ja vas (136 prebivalcev), Gorenja vas (46 prebivalcev), Ostrožnik (114 prebivalcev), Pavlja vas (51 prebivalcev), Pogled (49 prebivalcev), Rib-j£k (44 prebivalcev), Slepšek (105 prebivalcev), Sv. Križ (39 prebivalcev), Sv. Vrh (Križni Vrh 135 prebivalcev), , Skoveo (85 prebivalcev), Trščina (75 prebivalcev. Župnija Mokronog je manjša od občine, šteje namreč le 1,734 duš. Dušno pastirstvo oskrbuje trški župnik z enim duhovnim pomočnikom. šola, 20 minut od- trga, je šestrazredna z dvema vzporednicama in dvorazredna obrt-no-nadaljevalna. Početek šole
Leopold P od logar:
MOKRONOG.
Dolenjski trg Mokronog leži v južnovzhodnem koncu prelepe šentrupertske 'doline, v po-dolgasti kotlini. Šentrupertsko dolino, Mirnsko in Mokronoško namaka precej široki potok, ki je malone 50 km. dolg. Poča-1 sen je vsled majhnega strmca in miren, zato tudi zasluži ime, ki ga nosi: Mirna, ki ima svoje povirje nedaleč od Vagenšperga ter dobiva pritoka Bistrico in Grahovico. V mnogih ključih se končno privijej nasproti Sevnici glavni kranjski reki Savi.
V	tej dolini torej, ki se prišteva med najlepše doline na Dolenjskem, sta razen več malih, dve lepi vasi: Mirna in šent Rupert. Nad tem zadnjim se vzdiguje na precejšnji višini prijazna Vesela gora z lepo cerkvijo. Tudi več lepih gradov krasi okolico, kar nam priča, da je imel ta okraj od nekdaj tudi za žlahtno gospodo privlačno silo. Tu se vrste gradovi: Rakovnik, Dob, Grič, Skrljevo in Mirnski grad, za temi pa Mokronoški grad, v čigar podnožju leži trg Mokronog.
Ime je dobil ta trg pri Slovencih, Nemcih in Latincih Od mokrih tal, koder stoji: Mokronog, Nassenfuss, Madipedium.
V	trgu je poleg davčnega u-
jega nazaj v leto 1808.
Razen trga ima Mokronog še Štiri dele: Paradiž, Freuga, Ša-vergasa in Za zidom.
Trg kaže lepo lice. Zadnja desetletja mu je dorastlo lepo število prav čednih hiš. Vse pa prekosi nekdanja Pehanijeva hiša, ki je podobna čednemu gradu. ' V njej so nastanjeni vsi uradi: sodišče, davčni urad in notarijat. Tudi se dobi za osebe, ki pridejo s postavami preveč navzkriž, ondi tih in varen kotiček.
Stara pripovedka ve povedati, da je nekdaj stalo na tem prostoru mesto, ki je veliko trpelo vsled vojske in požarov. To potrjuje tudi Valvasor in ondotna stara krstna knjiga, ki poroča, da j* nastal 14. aprila, 1641 o polnoči ondi požar, ki je upepelil ves Mokronog.
Svetna kakor cerkvena po-vestnica bolj redko omenjata Mokronog. Precej je bil odda !jen od najnovejšega časa od glavne ceste, ki je od najstarejših časov vezala Krško in Novo mesto z Ljubljano. V zatišju, kjer so si davni pradedje postavili svoja domovanja, sovražnik (n. pr. Turek) ni ljudi tako pogosto in s tako 3ilo nadlegoval kakor ob prometni črti ležeče kraje. Vendar omenjena pripoved kakor tudi Valvasorjevo poročilo nista prazna. Mnogo bridkih ur je res šlo mimo Mokronoga: tržani so nosili težka bremena in prebili marsikako hudo revo, pa se o njej zunaj doline ni takoj raz-vedelo, kaj šele, da bi se razglasila po širokem svetu. A zato ni bila nič manj bridka. Prekopane gomile in grobišča, najdene starine iz davnih, pred-rimskih časov dokazujejo, da je bil trg Mokronog z okolico obljuden že v dobi, ki o njej zgodovina molči. Neme priče, odkrite v mokronoški okolici, nam pdvedo, da je Mokronog ena najstarejših naselbin na Kranjskem in da se da primerjati prazgodovinski naselbini na Va čah, ki so pfeživele dvojno pra zgodovinsko dobo.
V Zapečarju, gozdiču južno-zapadno od Mokronoga, v Ajdovski jami, so že Rimljani imeli svoj rudnik. V trgu samem in na polju najdejo ljudje večkrat pri oranju in kopanju rimski denar, celo .zlat, a tudi druge rimske starine. Najznamenitejša najdba iz rimske dobe so rimski novci, odkriti leta 1879. v Pričinskem gozdu nad Mokronogom. Izkopal jih je kot dijak mokronoški, rojak Ivan Šašelj, zdaj odličen slovenski pisatelj in marljiv zgodovinar. Rojen je bil v Mokronogu 13. maja, 1859, posvečen v duhovnika leta 1883, 7. julija; 5. septembra, 1883 pa je nastopil prvo službo v Šempetru pri Novem mestu. Od tu se je ^preselil 30. decembra, 1885 v Adlešiče na Belokranjsko. Njegov novi župnik v Ad-lešlčih je bfl njegov ožji rojak Leopold Gorenjec-Podgoričan,
rojen v Podgorici, mali vasici poleg Šentruperta (12. novembra, 1840). Umrl je za vodenico 19. februarja, 1886. Iz vseh slovanskih jezikov je Gorenjec preložil na slovenski jezik ne-številno spisov. Njegov naslednik je postal Ivan Šašelj, ki je deloval v Adlešičih do sv. Jurija, leta 1922, potem pa kot duhovni svetnik stopil v pokoj. Leta 1886 je izdal Šašelj "Zgodovino Šempetrske fare na Dolenjskem," leta 1887 pa "Zgodovino Adlešičke fare na Belokranjskem." Na Belokranjskem je pobral vse narodno blago in izdal v dveh zvezkih "Belokranjske Bisernice." Objavil je večje in manjše spise v Vseh slovenskih časopisih. V "Zgodovinskem zborniku" je obelodanil zanimivo zgodovinsko študijo "O zvonarjih in zvonovih na Kranjskem." V "Dom in Svet" je donašal razne jezikoslovne in zgodovinske drAbtine, pa tudi temeljite zgodovinske spise, med njimi tudi opis svojega rojstnega kraja Mokronog. Koliko je vseh spisov tega učenega pridnega Mokronožana, to piscu teh vrstic ni znano; tudi ne, ga je li ravno najdba v Pričinski hosti napotila, da se je tako iskreno jei pečati z domačo zgodovino, be to je gotovo dejstvo, da je svojim rojakom s to najdbo odkril velik del zgodovine rimske dobe. Lonec, ki ga je izkopal, je hranil čez 4,000 novcev iz tretjega stoletja po Kristusu. Skril jih je ohdi mogoče kak rimski naseljenec iz strahu pred sovražniki ali pa kak lovec ali tat iz strahu pred odkritjem. Ne eden ne drugi pa ni mislil, da bo čakal ta zaklad srečnega najditelja skoraj celih 16 sto let. Ondi najdeni novci so od teh-le 17 vladarjev in vladaric: Od Galliena (260-268), njegove žene Salonme in njegovega sina Salonina; od Klavdija II. Gotik (268-270); od Klavdi ja (270); od Postuma (276); od Viktorina, dveh Tetrikov, Avrelija (270-27), njegove "žene Severine, Tacita ' (275-276), od Karusa (282-284). Florijana; od Proba (276-282);
Vso najdbo je popisal Ivan Šašelj v ::Slovenskem Narodu leta 1880, št. 9 in 10.
Leta 1880 se je našel v jarku pod mokronoškim gradom tudi zlat novec rimskega cesarja Anastazija II, (713-716), kar nam spričuje, da je bil Mokronog v zgodnjem srednjem veku naseljen.
Monkronoška okolica (kakor Radeška) je spadala v 11. stoletju h Karantanski marki, ki se je razprostirala med Savo in Dravo. Leta 1016 je bila last Seliških gospodov. (Breže-Se-liče Friesach-Zeltschah). Iz tega rodu je bila tudi blažena Hema, grofica krška. Imenuje se krška grofica pa Krški grofiji z glavnim gradom SeliČe. Njenemu dedu ali pradedu Sve-topolku je dal cesar Arnulf (888 do 899), okrožje Breže in Krško grofijo. Rojstvo Hemi-no stavijo poročila navadno v leto 983. V mladosti je bila zgled krščanske device, odliku-joča se v žlahtnih čednostih Zasnubil jo je mejni grof v Savinjski marki, Viljem po i-menu. Njegov ded je bil Vol-kun, ki je imel poleg prostranih koroških zemljišč v last še tudi okolico rajhenburško in krško. Vsa ta posestva šo se potem združila v rokah zakonske dvojice grofa Viljema in Heme. Heme. Nekako okoli leta 1016 pa je izgubila Hema svojega soproga Viljema. Pobcftni grof se je namreč napravil po zgledu mnogih kristjanov na božjo pot v Rim. V preprosti spo-korni romarski obleki je hodil peš, brez spremstva. V Rimu je opravil svojo pobožnost, počastil sv. očeta in se vrnil proti domu. Ko je bil že v svoji grofiji. ga je pa napadla huda bolezen in v par dnevih spravila s sveta. Pobožna grofica Hema se je poslej pečala le bolj z vzgojo svojih sinov, s pobožnimi vajami in vršila obilo do-
brih del. Zgraditi je dala na svoje stroške tudi celo vrsto cerkva. Plemenita grofica v tem oziru ni pozabila tudi svojih podložnikov, na Dolenjskem X)ala je podreti staro leseno ali slabo zidano cerkev svetega Ry-perta, kjer je bila takrat že du hovnija za dolino ob Mimi kot misijonska postaja. Po dolini Mirne še je raztegalo posestvo Seliških, središče je bilo Škr-ljev. Tu so stanovali Seliškj grofje, kadar so prihajali v naše kraje. Od tu jim ni bilo daleč v Celje, v središče Savinj ske marke. Iz Savinjske doli ne so prihajali čez most nad sedanjim Zidanim mostom na desni breg Save in od tukaj da lje ob Savi do vode Mirne, od koder je vodila cesta čez hribe blizu Novega grada na Mokronog in mimo Škrljevega na Trebnje, kjer se je strnila glavno cesto proti Ljubljani.
Leta 1036 se je uprl Adal bert Eppensteines cesarju Konradu II, ker mu je odvzel koroško vojvodstvo leta 1035 in na klonil Konradu II Frankovske-mu. Na čelu cesarske stranke sta stala Viljem II ( in Hart-vik, sinova grofice Heme. . Nji ma podložni rudarji okoli Brež in Selišč so bili pa privrženci Adalbertovi. V boju, ki se je vnel, sta padla oba brata. Ko je Hema zvedela o smrti svojih sinov, je hitela iz dolenjih krajev (iz Dolenjske) domov. Mudila se je takrat ha Škrljevem ali v Mokronoškem gradu. Pot po kateri je hitela leta 1036 domov, je vodila iz Trebnjega skozi Ljubljano, Kranj in Lju» belj na Koroško.
Po smrti .jmladih grofov je postala Hema lastnica vsega posestva. Ker ni imela dedičev, je naklonila vse ogromno premoženje dobrodelnim namenom Napravila je dve veliki ustanovi, ki sta bili za cerkveno življenje med Slovenci izredne važnosti. Z volilom grofinje Heme je bil ustanovljen sloveči beneditinskji samostan v Ad-montu na Štajerskem. Tega je ustanovil solnograški nadškof Gebhard leta 1074 po smrti grofice Heme.
Še večjega pomena je pa postala pozneje druga njena ustanova, nunski samostan v Krki na Koroškem. Cerkev Matere božje in samostan v Krki je posvetil 15. avgusta, 1043 — na Veliki Šmaren —i solnograški nadškof Balduin. Grofinja Hema je isti dan sama sprejela redovno obleko. Prej je pa izročila samostanu vse premoženje, kar ga ji je še preostalo, med drugimi Škrljevo v dolini Mirne na Dolenjskem.
Grofinja Hema je umrla 29. junija, 1045 v krškem samostanu. Kasneje je bila uvrščena med blažene, ter jo ljudstvo še danes časti, po Gorenjskem posebno v rudarskih krajih, po Dolenjskem pa živi v spominu ljudstva okoli Šent Ruperta in Mokronoga. Pripovedujejo namreč, da je Hema ustanovila v Mokronogu ženski samostan, ki so ga pozneje odpravili. A to ni verjetno. V Mokronoškem gradu so hranili dolgo časa tudi neki šolen, češ, da ga je nosila blažena Hema. Ta šolen so strokovnjaki pregledali in mu prišteli poznejšo dobo. Tudi ni bila to noša naših in sosednjih avstrijskih krajev, ampak ndša gizdavih Benečank iz 16. stoletja.
Nunski samostan .v Krki je bil za razvoj cerkvenih razmer na Slovenskem posebno važen. V darilni listini, s katero je grofica Hema podelila svoje premoženje novemu samostanu, je sicer prepovedala, porabiti je za svetne namene, vendar je pustila solnograškemu nadškofu prostost, da sme po svoji previdnosti porabiti darovana zemljišča za kakšno drugo cerkveno ustanovo. Solnograški metropolit Gebhard jo namreč želel ustanoviti v prostrani nad-škofiji posebno škofijo za Slo-vence.	jSj
Valvasor pove — kakor že omenjeno
Hema v mokronoškem gradu nunski samostan, ki je bil pozneje odpravljen. Stvar je bila pa drugačna. V Mokronogu ni bilo nikdar nunskega samostane, pač pa se je pozneje dogodek z nunskim samostanom na Krki prenesel na Mokronog. Leta 1066 se je hotel namreč cesar Henrik IV (1056-1106) iznebiti svoje soproge Berte. Na svojo stran je pridobil mo-gunskega nadškofa Siegfrieda in krški samostan z bogatimi darovnicami. Nadškof naj bi izposloval za protiuslugo v Rimu dovoljenje, da sme odsloviti svojo ženo in vzeti drugo; prednica krškega samostana Him-mzila pa je bila pripravljena cesarico Berto kot jetnico sprejeti v samostan in jo tam obdržati do smrti kakor v zaporu. Solnograški nadškof Gebhard in papež Aleksander sta bila radi tega nad prednico po pravici razjarjena. Takoj po smrti prednice si je nadškof izprosil pri cesarju in papežu dovoljenje, da se posluži pravice, dane mu od darovnice grofice Heme, da sme porabiti samostansko premoženje v drug cerkveni namen, namreč za u-stanovitev nove škofije. Ko je dovoljenje prišlo, je šel Gebhard v Krko in 2. maja, 1072 Slovesno posvetil in umestil prvega krškega škofa Guenther-ja. Samostan, ustanovljen 1043 je bil pa leta 1072 odpravljen.
Mokronog je leta 1072 s trgom vred prešel v last krških škofov. Odtod pravljica, v kateri j g le toliko zgodovinske resnice," da je bil Mokronog — grad in trg — last nunskega samostana v Krki, ki pa je iz ravno omenjenega vzroka prešel leta 1072 v last krških škofov.
STAROST MARIBOR-SKIH JAVNIH ZGRADB.
Zgodovina Maribora na Štajerskem že zavita v neprodirno meglo. O prvem nastanku mesta ni nobenih pravih podatkov, znano je le to, da se je na sedanji Piramidi nahajal "že v zgodnjem srednjem veku grad. Pod tem gradom se je ob bregu Drave razvila pozneje naselbina, iz katere je nastalo naše današnje mesto. Ta naselbina se v starih listinah omenja prvič početkom 12. stoletja. Ena najstarejših javnih zgradb v Mariboru bo gotovo grad, vendar pa ni sigurno znano, kdaj je bil zgrajen. Docela sigurni so samo podatki o Loretski kapelici, ki stoji poleg gradu. To kapelico je zgradil leta 1655 grof Jurij Khisl. Grad je bil tlo leta 1882, ko je prešel v last barona Twickla, krasna stavba, polna zgodovinskih znamenitosti. Novi lastnik pa za stvari ni imel smisla,v ker mu niso ničesar donašale, zato je grad raje preuredil v stanovanjsko • hišo ter oddal stanovanja in trgovske lokale v najem meščanom. Po osvobojenju je grad prešel v last Slovenca, trgovca Berdajsa.
Poleg gradu sta najstarejši javni zgradbi stolnica in cerkev Magdalenskem predmestju. Sedanja stolnica je bila zgrajena leta 1150 pod Otokarjem' Traungauerjem in sicer v romanskem stilu. V gotiški stil je bila predelana južna stranska ladja leta 1445, leta 1492 pa srednja ladja. Gotiški kor je bil postavljen leta 1521. Magdalenska cerkev je bila zgrajena prvič leta 1288, je pa v prvi polovici 15. stoletja popolnoma pogorela. Na novo jo je pozidal laški dekanat kot svojo podružnico leta 1788. Stara stavba je tudi njtovž; zgrajen je bil leta 1565. Ura, ki se nahaja na stolpu, je bila nabavljena leta 1900 in je stala 500 goldinarjev. Marijin steber na Glavnem trgu, katerega obkroža osem svetniških kipov, so postavili meščani v zahvalo
zgrajena leta 1784.
Po tem datumu se dolgo ni gradila v Mariboru nobena javna stavba. Nova in naj živahnejša gradbena dela je za Maribor napočila po prvih letih revolucije. Takrat je začel Maribor rasti in zadobivati večji pomen. Prva stavba iz nove dobe je gledališče, ki je bilo zgrajeno leta 1851. Prva predstava se je vršila dne 20. januarja naslednjega leta. Gostovali so graški gralci z opero "Marta." Prenovljeno in izboljšano je bilo gledališče leta 1902. Dve l?ti pozneje, leta 1853 je bila zgrajena kadetnica (sedanja vojašnica kralja Petra I).
Javno bolnipo je zgradila leta 1855 mestna občina. Leta 1857.je prešla v upravo dežele in bila leta 1869 prvič in leta 1902 drugič povečana. Po osvobojenju je prešla v državno u-pravo. Delavnica južne železnice, največje industrijsko podjetje v Mariboru, je bilo postavljeno leta 1863. Samostan šolskih sester, v katerem se nahaja dekliška šola in privatno žensko učiteljišče (učiteljišče samo je novejša zgradba), je bil zgrajen leta 1869. Iz istega leta datira tudi evangeljska cerkev. Realčno poslopje je bilo dogotovljeno leta 1873 po načrtu arhitekta Viljema Bue-cherja. Palača občinske hranilnice, v kateri se nahaja tudi dekliška ' ljudska šola in meščanska šola, je bila postavljena leta 1886. Velika stavba moške kaznilnice na Pobreški cesti datira iz leta «1889 in je bila zgrajena po načrtu dvornega svetnika Franca Mauru-sa. Mestna ubožnica v Sloven ski ulici je bila zgrajena leta 1891, gimnazija leta 1892, žensko učiteljišče leta 1894 in pošta leta 1894.
To so javne stavbe, ki so bile zgrajene do leta 1900. Po tem letu je bilo zgrajenih v Mariboru še osem, oziroma devet javnih stavb. Prva je Frančiškanska cerkev s samostanom; zgrajena je bila leta 1900 v romanskem stilu po načrtu stavbenega svetnika Riharda Jordana in posvečena 11. avgusta istega leta. Leto pozneje je bil zgrajen mestni vodovod na Tržaški cesti, leta 1902 pa mestna klavnica in okrožno sodišče. Klavnica je bila izročena svojemu namenu dne 1. marca, 1902. Istega leta je bil ustanovljen tudi muzej, muzejsko poslopje pa je bilo dovršeno komaj med vojno, skupno s krasnim modernim šolskim poslopjem v Cankarjevi ulici. Dijaški dom je bil dovršen leta 1904, krasno poslopje vinarske šole leta 1905, poslopje moškega učiteljišča leta 1906, poslopje današnje gospodinjske šole "Vesna" pa leta 1907, dasi je zavod sam mnogo starejši in je bil ustanovljen že leta 1884. Novejšega datuma so veliki novi državni most, glavarstvo in omenjena šola v Cankarjevi ulici. Po osvobojenju se ni zgradilo nobeno javno poslopje.

- »i.....- -
HARMONIKE
Predno se odloČite kupiti harmoniko, piSite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik v Združenih driavah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili ie vsi druf i, kateri so ie naročili.
lubasove harmonike igiam tudi vedno v zalogi po najaiijih cenah.
Importirane harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00.
PIANE GRAMOFONE .
kakor tudi popolna zaloga roi
in plofič.
Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno.
Blago razpošiljam po oell Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
anton mervar
Music House, 0921 ST. CLAIR av*. *
cleveland, orno.
OBJAVA.
za ponehanje kuge leta 1681. da je ustanovila [Kapelica na Piramidi je bila
Po odločbi ministrstva za zunanje zadeve je odpravljen konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Denverju, Colo. Dosedanji upravnik, g. Branko Atižemovič je prestavljen v kraljevsko poslanstvo v Wash ington.
Države Colorado, Idaho, Mon-tana, Utah, Wyoming, New Mexico, Texas, Oklahoma, Kansas, Nebraska, North Dakota in South Dakota, ki so doslej spadale pod jurisdikcijo konzula v Denverju, bodo zanaprej spadale pod jurisdikcijo konzulata v San Francisco, Cal.
Konzulat v Pittsburghu se odpre v najkrajšem času* Za konzula je določen g. dn Filip Dominikovič.
Presbiro kraljevine S. H. S., Washington, D. C.
ZAHVALE.
Gilbert, Minn., 13. jul., 1924. Cenjeni Mr. Mervar:
Tukaj vam odgovarjam na vaše pismo, da sem precej poštarju povedal, da naj denar za harmoniko odpošlje. Obenem se vam prav lepo in z veseljem zahvaljujem za poslano mi harmoniko, ker so ravno take, kakor sem jih jaz želel imeti še enkrat v mojem življenju. Dobil sem jih pa ravno za 4. julija' kakor sem vam bil pisal in smo bili veseli; smo igrali in plesali.
Pa mi ne zamerite, ker vam ni sem prej pisal, ker se nisem počutil popolnoma zdravega. Vas 'prijateljsko pozdravljam Alez^ Podpeskar,
Box 191.
Dillon, Mont., 13. jul., 1924. Dragi prijatelj Anton Mervar:
Dam vam znati, da sem harmoniko dobil, in mi se jako do-padejo. Vse je allright. Harmonike so dobre in lepe; vam se zahvalim, ker ste mi jih hitro doposlali. Jaz bi vam bil že poprej pisal, a nisem imel časa. Harmonike so ravno takega glasa, kakor sem mislil in želel; jako sa fajn za špilati.
Dragi prijatelj, hvala vam tudi za poslani koledar in katalog, (cenik) rekordcev. Jih bom morda kaj naročil in dal cenik še drugim svojim prijateljem. S pozdravom,
Joseph Severinski, Box 554
W. Frankfort, 111., 31. jul., '24. Cenjeni rojak Anton Mervar:
Poslano harmoniko sem prejel. Vam se moram zahvaliti za vaše pošteno delo. Jaz sem prav zadovoljen z vašo harmoniko. Upam reči, da boljše harmonike ne morem zahtevati kot je ta harmonika vašega izdelka. Glas mi je tudi prav po volji. Zahvalim se tudi za vaš koledar. Vas pozdravljam kot rojak, Jerry Zortz, Box 473.
Bridgeport, 0„ 5. avg., 1924 Cenjeni rojak, Anton Mervar: Naznanjam vam, da sem prejel od vas peslano harmoniko 20. julija, za kar se moram vam zahvaliti; glasovi so popolnoma tako izdelani kot sem jih naročil zraven pa lahka harmonika in krasno izdelana, tako da ne more nobeden reči, da ima boljšo in lepšo harmoniko te vrste. v	%
Upam, da ne bo dolgo, ko bom zopet drugo naročil, ker to so mi stric Joe Matko prevzeli, ker glih moj klarinet zraven paše, da bova skupaj igrala.
Frank Matko. R. F. D. 2, Box 59. ANTON MERVAR, Mfgr. of accordions and Music Store,
' 6921 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
(Advertis.)
-o-
JOS. KLEPEC
215 N. Ciucago St Joliet, UL Tel. 5768 V* Javni tootar za Ameriko in stari pohištva in av-
CHICAGO. ILL.
J. M. TRUNK:
MORJE.
Poezija morja.
Morje šumi, besni. Na varnem si. Zadovoljen zreš raz višine, varnega mesta na razburjenega orjaka. Jeza njegova ti ne more do živega. Naš Simon Gregorčič opisuje ta prizor:
Na bregu stojim ni v morje strmim, pod mano srdito valovje rohni ob kamnito bregovje; do neba prašni se megleni dim v obras mi brizgajo pene od skalne steno. A stena skalna ostane stalna,
in jaz se na robu ne ganem ' viharju klubujem, ostanem.
Pa ne stojiš na trdi skali ob obroku. Sredi morja si na malem čolnu, neznatni ladjici, ki jo razjarjeni velikan prekucava kakor orehovo luščino. Kako ti je pri srcu? Med mornarji gre govorica: "Kdor moliti Vie zna, naj se na morje poda," in če ga zasači morski vihar, se bo tod njega naučil moliti. •
Morje se peni, besni, a osta-je tudi pri najhujšem razburjenju večno lepo, veličastno morje.
V&kako podaj se namorje, ako hočeš vedeti in videti, kaj in kako krasno je. Nisi še bil bil na morju, ni te nikoli še obsegalo široko morje krongin-krog, rečem ti, ne poznaš še sveta, nimaš pravega pojma o •Stvarstvu. Ta se nahajaš v ladjici sredi morja, in živo vidiš, kako veličastno, lepo, div-nd^in neskončno je stvarstvo. Zavedaš sc, da si sam goli nič, rahla kapljica na vejici.
Slavni potovalec grof Cha-teaubriand piše: "Večkrat sem ustal sredi noči in stopil na krov ladje. Slišati ni nobenega glasu. Šumi in bobni le valovje. Ob ladji švigajo iskre v blesteči peni. Krščanski Bog 1 Predvsem v vodovje prepadov in v globočino morja si zapisal, da si vsemogočen. Milijbni zvezde blišče iz temnega azurja nebnega svoda. Luna pluje sredi neba. Brezbrežno mprje. Gledam neskončnost' Tvojo ' na nebu in na valovih. Nikoli me ni veličastvo 'tvoje tako presu nilo, kakor ob onih nočeh, ko sem imel sredi med zvezdami in oceanom neizmernost pod svojimi nogami." Prav ima Alban Stotz, ko piše: "Nihče naj ne umrje, preden ni .videl morja." In pristavim: "Preden ni bil tudi sredi morja."
Kdor se je vozil po morju, je gotovo zapazil, da se mestoma morje krasno blišči. Morska ravan žari, kakor bi bila goli ogenj. Nekateri kraji, n. pr. otok Helgoland ob izlivu Elbe, se posebno odlikujejo, ker blišč je tam izredno diven. Človeku se zdi, da je zašel na kraje, kakršne opisujejo v bajkah, tako ga očara morsko žarenje. Od kod ta prikazen? Žarenje as-laga na razne načine. Večinoma prihaja od neštetih malih morskih živalic. Vsaka teh živalic ima na telesu več pičič, ki se ^ivo svetijo. Te živalice so podobne našim kresnicam, samo, da jih je na miljarde in »o bolj živahne kot kresnice. Neznansko hitro se gibajo, krenejo tja, drvijo naprej, švignejo nazaj, se prikažejo in zopet izginejo. Od tega živahnega gibanja prihaja ono žarenje, katero tako očara oko.
Morja višji pomen. Poskusimo raztolmačiti tudi morje in divne njegove prikazni v višjem pomenu.v Morje tako mogočno upliva na duha, da se nam višji pomen nehote usi-Ijuje. Brez duha in brez srca bi bil, ako bi zrl na morje in čudovite njegove pojave, pa bi se ti pri tem veličastvu ne vzbudile višje misli, ki odsevajo iz morja, ako ga gleda in opazuje tvoje oko. Utiša se niso ubranili pagani, in se ga ne morejo bolj skeptični novodobni naravoslovci. Najbolj more višji pomen raztolmačiti krščanstvo, ker presoja stvari ne samo po zunanje, temveč pozna koliko so vredne tudi za znotraj, v bistvu.
Grkom in Rimljanom je bilo morje neko Višje bitje. Da po-
časte to bitje, so si izmislili svojega morskega boga Posej-dona, oziroma Neptuna, ter ga uvrstili med bogove prve vrste. Po grškem in rimskem nazira-nju tvori morje kraljestvo zase. Bog morskega kraljestva vlada in nadvlada druga njemu podrejena božanstva. Kraljevo žezlo mu je trizob, s katerim razburka v svoji srditosti morja globočine, da zbesne v ljutem vrvenju. Po morju dirja zlati voz, na katerem se vozi najvišji bog. Upreženi so v voz konji, ki imajo lisičje repe. Kdor se je hotel izogniti morskim nevarnostim, se je moral prikupiti morskemu bogu. Pri važnejših podjetjih, posebno ob vojskah na morju, «> morskemu bogu javno darovali; žrtve so potapljali v globočino morja. Enako ali slično je še dandanes med pagani.
Paganski duh tava v temi. Mi, kristjani, vemo, da je morje le skupina zemeljskega vodovja, da na njem prav nič bojanstvenega, a živo nas opominja na Boga in njegovo moč.
Mirno se razprostira pred nami neizmerna morska ravan. Ali ni, kakor bi zrli ljubečemu očetu v oko? Pa se raztogoti, da brizga pene na vse strani. Ali ne vidiš v-tem podobo srditega sodnika? A niti sodnik na3 ne straši, ker celo v srdu ostaja ljubezniv; razjarjeno morje je podoba ljubeznivega srda.
Ko grom doni, kadar se zaganja razburjeno morsko valovje v skalnato obrežje.' Pa se mirno vrne vsikdar zopet v od-kazane mu meje. Kdo kroti morje? Ali je morje zaježeno z lesom, kamenjem ali gorami? Nikakor ne. Neznatno postane močno, slabo silovito. Divje morje kroti — pesek \n a produ. Tako dela Bog. Ze prerok Jeremija govori: "Pesek sem postavil morju za mejo, ze večni zakon, da ga prestopiti ne sme; zaganjajo se njegovi valovi, pa n*č- ue premorejo, napenjajo se, pa ne zmorejo" (Jeremija 5, 22).
Bog sam nas opominja, naj bi se učili od morja, ko govori pri Jobu (38, 8-11): "Kdo je zaprl morje z vrati, ko sem mu dal oblake za obleko in sem ga zavil s temno kakor s plenica mi? Oklenil sera ga s svojimi mejami in postavil mu zapah in duri. In sem rekel: Do sem-Ic prideš in ne pojdeš dalje, in tukaj razlij kipeče valove, ali, kakor tolmači te besede naš Simon Gregorčič:
Kdo je morje z zatvornico brzdal, krotil, zapri, da tok na zemlje zgornico iz majke krila ni pridrt? Dal tmine sem mu za povoje za krilo pa oblake svoje. , Zgradil krog stene skalne sem, mejnike dal mu stalne sem, dveri sem trdne mu sklesal, zapahe večne mu skovat. Dejal sem mu: "Do teh le mej ti smeš in ne za las naprej, v mejnik sem ti zgradil — bregovje, tu ustavi, silno se valovje."
Lepo govori kraljevi pevec: Kateri sp šli na morje v jnh, in so Opravljali delo na nih vodah;
Oni vidijo, dela Gospodova in čada njegova v globočini: i Kako ukaže in napravi vihar, kateri dviguje valove njegove, Kako se spehjajo do neba in padajo v globočine; njih duša koprni v nadlogi;
Opotekajo se in gibljejo kakor pijani; in vsa njih spretnost gine.
Klicali so Gospodh v stiski svoji, rešil jih je is njih nadloge.
Premenil je vihar v tišino, in utihnili so njih valovi.
In vesele, ko so potihnili valovi, peljal jih je v brodišče za-željeno.
Slave naj pri Gospodu milost njegovo, in dela čudovita njegova pri sinovih človeških.
In poveličujejo naj ga v zboru ljudstva, in v seji starejiin naj ga hvalijo. (Psalm 106, 23-82).
• • •
Qtari Feničanje, ki so prvi pluli preko Herkulejevih stebrov v Atlantiško morje, so imenovali brezmejno, svetovno
1
morje: "Og—ogen," to je morje, ki obsega vse Prav so pogodili. Morje se ne razprostira samo okrog vsega ozemlja, temveč ozemlje z vsem, kar je na njem, tudi preživlja: Iz morskega vira zajema človek, ŽiVal in rastlina. Brez morja bi bila zemlja mrtva, ker bi ji manjkalo srce, duša. Čtfdovito se dviga morsko vodovje po nevidnih močeh v višave. Neprestano plujejo oblaki, podobni brhkim ladjicam, na vse kraje. Nobeno mesto jim ni pre-pusto, nobena gora previsoka; vse premagajo, da oblagodarijo vse kraje. In ko so vse "poživili, nastopijo pot iznova. Tako se oživljenje ne pretrga, ker
izvira iz neizčrpljivega morja. * * •
Stopi na morsko obrežje. Brezmejna vodna ravan je pred teboj. Zreš nekaka na neskončno morje, na podobo neskončnosti same. Morje navidezno nima mej, neskončnost ne pozna ne Časovnega, ne krajevnega obmejenja.
Globoko morje imaš pred seboj. Zdi se ti, da morju ni mogoče priti do dna. Razjarjeno morje zreš. Skoro se zbojiš valov, ki se strahovito zaganjajo v obrežje. Vse šumi, grmi, pljuska, treska, bobni . . . krči se ti srce, upada ti pogum pred sabo imaš podobo nepri stopnega. Nehote se utopiš v neskončno, nepristopno vsemoč božjo. Krščanski pisatelji se pogostoma poslužujejo podobr katere jim nudi morje, da vsaj nekako upodobijo pojm bistva božjega. Da navedem samo enega. Pisatelj Kolberg pravi: "Izmed vseh- velikanskih uti-sov, s katerimi nas narava oča ra, ni tako silovitega in mno-. govrstnega, da bi se dal pri mer jati utisu, ki ga napravlja na mehe ocean. Morje nam predstavlja* pojjm- neskončnega, neizpremenljivega, večnega.
Naše tveze s staro domovino
t vseh denarnih zadevah ao
neprekosijive. VI »vite lahko kjerkoli širom Združenih Držav in vendar je vam mogoče poslati denar v start kraj potom naše banke prav tako točne in zanesljivo kot- da bi prlitt sami osebno ma banko.
NASE CENE SO f>0 DNEVNEM KURZU podvržene opre membi, toda smerne in poštene. Deffar pošljemo kot zahtevata ali v dolarjih ali pa v dinarjiff po denarnih na>
----------kaznicah, plačljivih po staro-
krajski pošti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamošnjih bankah.
POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedeti dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljale bodo dosegle vaše ljudi naj 11 ti žive v kaki zakotni gorski va-sic/ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naSi bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svetu $740.000 kar ]d znak varnosti sa vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. 11 JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda	Chaa. G. Pearee, kaair.
Joseph Dunda, pomot, kaair.
(Konec prihodnjič)

Shod v Sheboygan, Wis.
Cenjeni sobrat urednik: Ker o našem shodu, dne 3. avgusta, še niste prejeli nobenega izvir nega poročila, vam pošiljam ta dopis kot naknadne podatke tem shodu, o katerem ste že nekaj poročali.
2e celi teden poprej so se delale priprave, da bi se ja ta shod vršil na najbolj veličasten način. V soboto popoldne in zvečer so že dospeli povabljeni gostje kot: Rev. Dr. Hugo Bren iz Chicaga, Rev. J. J. O-man iz Clevelanda, Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, Mr. John Butkovič na potu iz Colorade, Mr. Josip Zalar je dospel še le drugi dan.
V nedeljo zjutraj 3. avgusta so že zarano začeli prihajati še druiri naši prijatelji in znanci in daleč. Prvi na meso bili vrli Waukegančani z Mr. Opekatom na čelu. Zatem so začeli prihajati avtomobil za avtomobilom iz Milvvaukee-West Allis, ob 8:30 pa še dve posebne kare, polne gostov ravno od tam. Tukaj so bili lepo sprejeti od cele fare z godbo na čelu ter spremljani v šolsko dvorano, kjer se je izvršil ofi-cijelni sprejem. Vse je bilo veselo razpoloženo ; edini oblak, ki nam je zakrival popolno veselje, bil deževni in in marsikdo se "plaho oziral je v nebo." In res ravno ko se je brala sv. maša, katero je daroval Msgr. T. P. Thill, škofov pooblaščenec, ob asistenci petih drugih duhovnikov, se je dež ulil kakor iz škafa. Verniki v cerkvi pa so bili tako zamaknjeni v lepo pridigo Rev. J. J. Omana iz Clevelanda, O., da niso opazili naliva; šele iz cerkve grede so se povpraševali: "ali je deževalo?"
Po svetem opravilu so se gostje podali h kosilu v cerkveno dvorano* Ko se je na odru odkril napis:) "Živela K. S. K. Jednota," z letnicami 1894-19^ je nastalo <navduše&o ploskanje pe dvoranL
Točno ob 1. uri popoldne se je začela pomikati od cerkve proti Zeleni dolini največja parada avtomobilov, kar jih je še kdaj bilo videti v našem mestu, našteli so jih čez 300. Na čelu parade se je peljala godba z ameriško zastavo, za tem čč. gg. duhovniki in glavni uradni ki K. S. K. Jednote, dalje vde-leženci iz WaUkegana in Mil-waukee-West Allis, ter končno še domači farani. Dež je ponehal še o pravem času In ko je parada dospeli v Zeleno dolino, je že solnce sijalo. No, pa naj kdo reče, da nas nima Bog rad?
Program v Zeleni dolini se je dtvoril s himno "The Star Span gled Banner/' nakar je mestni župan potegnil ameriško zastavo visoko na drog, da je zapla-polala v vetru in oznanjala naš imeniten dan. Župan je imel tudi lep govor, kjer je pohvalil vse sheboyganske Slovence in Hrvate n reltel, da se čuti po-častenega biq županom takšnim državljanom kot smo mi. Tudi Dr. Edward Knauf je govoril lepo o prihodnjosti naše mladine in o velikem pomenu podpornih društev. Naš domači g. župnik, Rev. James Cher-nc se je obema govornikoma lepo zahvalil, nakar se je začel slovenski program. Močan pevski zbor je zapel pesem "America," nakar je Mr. Peter Nov-šck, predsednik pripravljalnega odbora in predsednik društva sv. Cirila in Metoda, Jt. 144 v lepem govoru pozdravil vse na vzoče in prosil našega č. gospoda župnika, da prevzame mesto stoloravnaCelja, ker so mu skoro vsi govorniki osebno znani. Otvorilni govor Mr. Novšeka je bil z navdušenjem sprejet. Zatem je bil od stoloravnatelja poklican h besedi Dr. Rev. k. Bren iz Chicaga, ki je govoril o naših šolah in o naši mladini. Kako navdušeno je razlagal potrebi katoliške vzgoje. In Mr. Anton Grdina, vrli predsednik K. S. K. Jednote; njegov govor bi človek poslušal brez prenehanja, kako prepričevalno za svoj narod vnete besede je polagal na srca poslušalcev. Ravno tako govor Mr, Josip Zalarja, neutrudljivega delavca na našem društvenem polju, je bil nadvse hvale vreden, kako stvarno in jedrnato«zna govoriti. Dalje je mojstersko govoril Mr. Frank Opeka, predsednik nadzornega odbora K. S. K. Jednote, ter John Butkovič, član pravnega odbora K. Š. K. Jednote, ki je došel iz daljne Colorade na naš shod. Govoril je izvrstno o naših katoliških Slovencih in Hrvatih. Govorili so še: Rev. J. J. Oman, Mr. Anton Kozleučar in Mrs. Ana Spende iz Milwaukee, Wis. Vsi govorniki so želi burno odobravanje od straifl občinstva, ki jih )(je poslušalo ves čas mirno in z največjim zanimanjem. V imčnu društva Kraljica Majnika, št. 157 in v imenu vseh že-ha in deklet K. S. K. Jednote je j navzoče pozdravila tudi Mrs.
Mary Prisland, podpredsednica K. S. K. Jednote, v imenu dečkov mladinskega oddelka je pozdravil Lojzek Milavc, v imenu deklic pa Antonija Bregant. V znak spoštovanja do našega priljubljenega predsednika, Mr. Antona Grdina mu je v imenu naselbine podarila šopek cvetlic mala deklica, Emilija Jenko, mestnemu županu pa je poklonila drugi šopek cvetlic deklica Elsie Sebanc, qbe sta članici mladinskega oddeleka. Ravno tako so naša dekleta okrasile z vrtnicami vse ostale govornike Pevski zbor je med odmori zapel par mičnih pesmi, med temi tudi ono o 30 letnici naše organizacije. Ob žaključku programa se je še naš č. g. župnik lepo zahvalil vsem govornikom za njihove krasne besede ter prečital cel kup čestitk, ki so prišle od vseh krajev na shod. u Za tem se je razvila prosta fabava,, , kfterp je samo proti večeru kazil dež. Vkljub temu pa se je mila slovenska pesem iz nebroja grl razlegala po Zeleni dolini še pozno v noč, kar je priča, da se je narod počutil čisto domačega. Tudi v cer kveni dvorani je vladalo najboljše razpoloženje. Tudi tukaj se je vrstila ena mična pesmica za drugo; vse je bilo žida-ne volje. Drugi dan smo na avtomobilih odpeljali naše goste in govornike do Port Wash-ington, ker je radi hudega dežja bila železniška proga poškodovana, da jim ni bilo mogoče peljati se direktno iz Sheboy»-gana. Ker smo naše goste jako neradi tako kmalu pustili oditi iz ^aše naselbine, smo v tem videli, da so nam še elementi pomagali, da bi jih tem daljše pri nas zadržali. Mr. Grdina je odšel v sredo proti Clevelandu.
Tako se je torej končal eden najbolj pomembnih dni v naši naselbini. Sheboygan je ostal, in bil neizmerno ponosen na vse odlične goste, govornike, ki so od blizu in daleč prihiteli, da pomagajo proslaviti naš največji dan. Zato hvala, hvala vam prisrčna. Dal Bog, da bi imeli kdaj priliko vam vašo prijaznost povrniti. Bodite uver-jeni, da boste ostali nam vsem v blagem spominu, ter da bo 3. avgusta za vedno zapisan v zgodovini slovenskega Sheboy-gana.
Članica pripravljalnega odbora.
GOLJUrtVt POSNETKI V ~ VSfeM.
Angleške oblast/bodo pripra-pravile goljufivo umetnilko razstavo v Londonu z namenom, da pokažejo ameriškim in drugim turistom razliko med resnično pristnimi umetniškimi deli in goljufivimi fcoshetki. Gbljufl se najdejo v vseh panogah umetništva, znanstva in industrije. Tudi na polju zdrav-ništva je vse polno takih goljufov. Ljudstvu se priporočajo razna goljufiva "grenka vina." Ampak razlika med pristnim Trinerjevim zdravilne grenkim
vinom in goljufivim posnetkom je velikanska; Trinerjevo zdravilno grenko vino pomaga 'gotovo in hitro, medtem ko goljufivo zdravilo ne pomaga in še celo škodi\ Trinerjevo zdravilno grenko , vino nima para v slučajih želodčnih neredov. Mr. George Scecina nam je pisal iz Lintona, Ind., 23. julija: "Želim se pohvalno izraziti o Triner je vem zdravilno grenkem vinu. Isto je v resnici dober graditelj zdravja in vsi v družini ga radi jemljemo." Ali znate, kako hitro umoriti muhe in komarje? Poškropite z Trinerjevim Fli-Gassom! Ce vaš lekarnar ali trgovec nima Tri-nerjevih zdravil v zalogi, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.	(Advertis.)
PARAZIT.
Vseh parazitov na tej cemlji ie trakulja najhujii. Dru »i iivijo ob delu drugih trakulja, poleg, da je parazit aama ob aebi ie eeta vzame Iivljenje njenega ko. ta a t ••m. da ga počasi odjeda. Mialite ai hraniti tra-kuljo recimo do petdc-aet čevljev dolgo. ki vam po. rde vse dobre aoke hrane v valom želodcu, izbira najboljše dele vtite hrann, ki je namenjena za vaio •dravo rdečo kri. Niti ne vaame tako posebno dolgo, da vam popolnoma uniči vaje iivljenje. Prava znamenja ro drobci trakulje v odpadkih, Podobna ane-ntenja ao: ^motiča, ikb tek. bolečine v delih telesa, hrbtu in nogah, plaaenja v tre-buhu in iolodeu, ki ae včaaih vtdiguje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne u iivljenje, nobene ambicije in je melanholičen. Želodce postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlo. Omedlevični napad ae tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo •e je celo. da je trakulja alezla v aapnik fn zadavila bolnia. Reiite ae tega parazita, predno vas umori. Samo posebi je razumljivo rediti trakuljo ved od ali ne vedoč, ja metanje stran hrane. Vi ne morete nikoli preveč plačati, da ae reiite tega parazita. Ko *• tega reiite. bodete kot novo rojeno dete. Bolje je plačati xa dobra zdrvila, kot da morajo vaii sorodniki plačevati zs vaj pogreb. Kupite najboljia zdravila, ki ae dobe za denar. Naročite ai dovolj Laatan ie danes za tlC.48 ia ne odla&ajte na jntri, ker sna biti ic prepozno. Karkoli storite, ne kupujte cenih ponaredb, dobra zdravila pa stanejo denar, ccna samo ikodnjejo. Lax-tan a« prodaja edinole pri :Laxal SCed. Ce., 14% Laxal Bldg.. Bax 962, Pittaburgrh, Pa. Ni ikodjivo. tudi če nimate trakulje. Za zavarovanje zavoja priloiite t S centov več.
(AdverUa.)-
DOMAČA ZDRAVILA.
V zalogi imam jedilne dišava, Knajpovo ječmenove kavo ia itbportirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Kaajp v knjigi
domači zdravnik
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za ka] ae rabi.
IMPORTIRANE KOSE
IN DRUGO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE.
Kose ta garantirane*« itajer-• kega jekla * rinčkon na vijak. 24. ZS. 28. ia SO palcev dolga ................12 0«
« kos « H ni ki po _ 1.75
Srp za klepat i___ .90
Klepilno orodje______1.2»
Brusni kamen "Bergamo"__.(•
Motika__________.»•
Kibeien za repo, ■ 2 notama _ 1.1«
Pišite po brezplačni eenik. Blago pošiljam poštnine proete.
MATH. PEZDJR
Box 772. : t City Hali Sta. Naw York, N. Y.
NAPRODAJ posestvo v starem kraju.
Naprodaj je grunt in hiša v selu,Hrast, št. 26 (po domače Gornji Gašperič), fara Vinica, okraj Črnomelj, na Dolenjskem. Lepa prilika za naše rojake, ki hočejo kupiti domačijo v starem kraju.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
JOHN KALCEVIČ, 1305 Washington Ave.
Monaca, Pa.
(Advertis.)
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženake, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C. St. Pueblo, Colo.
A. GRDINA iti SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O.
1053 E. 62nd ST.
Odprto dan in noč	*
Telefon: Randolph 1881
mk
da je slovenska katoliSka tiskovna družba EDINOST kupila NAJSTAREJŠI SLOVENSKI KATOLIŠKI LIST V AMERIKI
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
In Istega adraiila s Uatoaa
"EDINOST"
Novi Hat •• sedaj imenuje -AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST* i» Uhaja po Itirikrat na tadea.
Ce hobti biti dobro poačeni o delavskem gibanja in razmerah, tedaj čitaj-te "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST," ki iahaja dnevno iti. rikrat na tedef Ia pnnafca raznovrstne delavskr. goapodarake ia politična članka. Priaaia najnovejše vesti in je pravi baritalj u tiraniji dateveev. Stena letno samo M H.
POŠLJITE NA -AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST" SI M IN DOBIVALI BOSTE LIST TRI MESECE NA POSKUSNJO!
"AVE MARIA"
j« edini slo»rn.ki nrboini list t Ameriki. Izhaja dvakrat na ■eea«. TH» naia najtopie nabnina članke b> raznotere zanimiva lepa lazprava. Kjer ai slovenskega duhovnika jo tS list pridigar rojakom v aaaeibtaL Letno »taoe aaaso
POŠLJITE NA "AVE MARIA- SI.29 IN PREJEMALI BOSTE LIST POL LETA ZA POSKUANJCi
KNJIGARNA -EDINOST* JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMKR1KI. PLUTE PO CENIKI
Tiskarna "EDINOST" fe daaea edina aloreaslm katolUba tiskarna v Ameriki. laiahja vaa Haharaha deiaf 1»	—'« hataMlk m Mlfta
S« pojasnila piitte Mi
"Amerikaoski Slovenec in Edinost"
Lično in poceni!
Cenjena društva, lete kakršnekoli ^
potreb«. RA| ve-
tra, trgovci In poaamacaiki, kadar p
-----------vrsto tiskovine, obrnite s« veelej »
{e gleeebsfiTStlofco tiskarn, s Ameriki
"AMERIŠKA DOMOVINA"
«UT It CUk Ave, Cbvelaai. •.
Pri Raa ste signrnl, da dobite )ak» Učne tiskovine, p« niš-cenah ket ^ u^i^ter to£s«_peetrešta. t bsJI Mori m
Za šrečot

POVEST.
Spisal FR. MALOGRAJSKI.
(Nadaljevanje)
Tončku se kmalu ni več ljubilo govoriti. Spomnil se je, da moral Luketu povedati, da so njegovi ljudje v Braziliji. To pa bi bilo povzročilo preveč izpraševanja, in po noči je Tonček najrajši spal. Odložil je torej to za drugi dan. Luka je zahteval, da naj mu vsaj še pove, kako je prišel semkaj, toda Tonček se zlekne po klopi in odgovori zevaje:
"Drugikrat, drugikrat, zdaj sem zaspan! A-a-a . . ." Na Luketovo nadaljno vprašanje, kako je pri njem doma, pa niti odgovora rti dal več.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE.
Ko se je Tonček drugo jutro vzbudil, je bil Luka že pri delu. Sedel je tam. kjer včeraj in ukvarjal se je istotako, kakor prejšnji dan, s starimi čevlji.
Tonček se skloni počasi po konci, se nasloni z obema rokama ob klop in gleda precej dol-•go časa na Luketa, ki je bil o-bmjen tako, da mu kazal hrbet. Večkrat zmaje z glavo, kakor bi nečesa ne mogel razumeti, potem pa se oglasi ii^ reče:
4 "Ti, Luka, stare škarpe bi bil pa tudi doma lahko krpal. Alt misliš, da ne?"
"Tebi pa tudi ni bilo treba s svoje harmonike semkaj," odvrne Luka malo nevoljen.
"Kaj se ve," reče Tonček. "Morda bo moja harmonika tudi še tebi hodila prav."
"Meni? Saj še igrati ne znam."
"Vem, da ne. Ti znaš krpati škornje, pa semena si znal prodajati včasi tudi, kolikor se vem še spominjati. To je vse, kar si ti kdaj znal. Na harmoniko igrati pa ni kar tako, veŠ."
"f zato pa tudi ne vem, kaj imam jaz opravit« s tisto tvojo staro,. razvlečeno harmoniko. Saj je še ravno toista, kakor si
če drugim ne boš šival, boš pa meni in sebi, saj bom itak kmalu bos."
Luka ni ugovarjal, ampak je storil, kakor mu je svetoval godec. Ljudje, pri katerih je delal, ga niso pustili nič radi, ker bi bili imeli še obilo opravila zanj, toda ustavljati ga tudi niso mogli. In tako sta šla, Luka z bisago, Tonček pa i harmoniko, ter popevala, kma lu večjim, kmalu z manjšim gmotnim uspehom.
"Malo bolj kratek čas je že, ko sva dva," reče Tonček potoma Luki, "toda tvojega petja ne bom prenašal dolgo. Oglu-šel bom, če mi boš še nekaj časa trobil ob moje uho. To ni človeško. Zdaj še le vem, zakaj je tako imeniten Čevljarski bas."
"Ha-ha-ha," se zasmeje orjaški Luka, da se je stresla zemlja pod njim. "Torej še le zdaj veš to? Vidiš, na kaj človek vse pride v Braziliji. Sicer pa sem imel že doma ravno tak glas, kakor ga imam tukaj, samo peti mi ni bilo treba nikoli, kakor morem revež zdaj."
Naša potnika sta bila zavila po raznih ovinkih kar nevede proti strani, odkoder je bil prišel Tonček, in bila sta že delj časa zopet v državi Sao Paulo, ne da bi slutila kaj o tem. Po daljšem potovanju prideta do precej velike naselbine po imenu Espirito santo. Tista leži ob izvirku vode Rio Parana?Pane-ma, ki se izliva v reko Parana. Poskušala sta tudi tukaj svojo srečo, kakor že v vsakem kraju, v katerega sta bila prišla. Toda ljudje niso bili tukaj za njuno umetnost nič kaj vneti, kajti darovi, ki sta jih dobivala, so bili jako pičli in neznati.
Ne vol j no se podasta venkaj iz kraja. Tonček se je rotil, da ne zaigra tem ljudem nobe
jo imel takrat, ko sem bil še j ne več, tudi če bi ga na kolenih jaz doma."	I prosili. Ko pa prideta kmalu
"Ravno tista, ravno tista," nato do neke žage, na kateri je potrdi Tonček, "ali razvlečena I delalo veliko ljudi, je bil Ton-še ni. Glas ima še tak, kakor ček že pozabil na svoje besede, cerkvene orgle. Pa tudi če bij "Morda bo tukaj kaj bolje," ne imela. Za te bi še zmeraj reče in vzame harmoniko v ro-dovolj dobro pela. Sicer se pajke. Ko je bil Tonček odigral jaz ne bom pregovarjal dolgo s j najprej neko poskočnico, zapo-tabo. Ce češ, pojdi z menoj,} jeta oba s spremljevanjem har-če ne, pa pusti."	monike še neko narodno sloven-
Luka se ozre počasi okoli, ga I sko pesem.
pogleda in vpraša: "S teboj naj grem? Kam?" "Boš že videl, kam. Kesal se ne boš, če greš,- to dobro vem."	1
"Ali imaš kaj okroglega?"
'Nekaj že. Zaslužilo se bo sko:
Dočim pa se za samo godbo nihče ni prav zmenil, stopi zdaj k njima naglo mlad človek, velike postave, ki je bil videti nekak nadzornik in zapovednik na I žagi, ter ju nagovori po sloven-
pa tudi še kaj. Samo peti mi boš moral pomagati/'
"I zakaj pa ne? Glasu' mi ne manjka, in ono o Francozih znam še iz prejšnjih časov, le poslušaj ..."
In Luka odpre usta ter zapoje s svojim bobnečim glasom.
"Odkod sta pa vidva?"
Oba ostrmita in Tonček pripomni:
"Hudirja vendar, saj je men-defce vsa Brazilija slovenska."
"Zaradi tega menda še ne, če smo trije Slovenci skupaj," odvrne oni in se zasmeje. "Vi-
da se prestrašijo vsi, ki so bili | dva sta s Kranjskega, to se va-v hiši, kajti mislili so, da pri- ma pozna na govoru.
šel ob pamet. Tonček pa stopi k njemu, mu zamaši z dlanjo usta in ršče:
"Hudirja, molči, če ne se podere še hiša nad nami."
"Ka ? Ali n j znam. mari ?" vpraša Luka ponosno.
"Se preveč," odvrne Tonček. "Toda zdaj pojdi."
"Kaj pa čem s temi svojimi rečmi, s šili, dreto, bisago? Ali naj pustim vse to tukaj?"
"A-a, tega pa vendar ne,'' odvrne Tonček. "Morda ti še to kdaj prav pride. Bolje je, da obesiš bisago čez svoje rame, nego da bi se ti obesil popolnoma name. Veš, preveč se ne smeš zanašati na druge. Dokler bo moja harmonika redila oba, ti ne bo treba krpati usnja, to ti obljubim. Ce pa bi prišlo kdaj kako drugače — in mogoče je vse — boš moral pa zopet prijeti f* šilo. Sicer pa,
"S Kranjskega, s Kranjskega," potrdi Tonček. "Tam ne-' kje na Dolenjskem sva doma.
in ti?" »
"Jaz sem pa iz Podkraja nad Vipavo, če vesta, kje je to."
"Jaz dobro," odvrne Tonček. "Hodil sem že tam. Pri Jurčku v Podkraju se je včasih dobro pilo in jelo."
"No in ravno Jurčkov sem jaz. Glejte, no glejte, kako se včasi snidejo rojaki. Jako sem vesel, da vaju je k meni zaneslo naključje. Danes ostaneta pri meni, če se vama nikamor ne mudi."
"Meni nikamor," reče Tonček.
"Meni pa Se manj," pristavi Luka, ki je bil jako nestanoviten človek in mu tudi to potovanje s Tončkom ie ni ugajalo več posebna
Jurčkov ju popelje v hišo,
kjer je -tujca tudi žena njegova sprejela jako prijazno. Kmalu so imeli raznih jedil in tudi pijače na mizi. Tonček in Luka sta pometala s krožnikov, /da ju je bilo veselje gledati. Ker je bila tudi gospodinja s Kranjskega doma in je bila napravila jedi prav tako,, kakor je navada pri nas, jima je vse izredno dišalo, tem bolj, ker jima je jed vzbujala tudi še spomine na lepše dni.
"Vam se godi, kakor je videti, prav dobro," vpraša Tonček Jurčkovega..
"Hvala Bogu, zadovoljen
sem."
"Ali imate še kaj znancev v obližju?"
"V obližju ravno ne. Ampak imam tudi brata še tukaj v Braziliji. On ima s kavo opraviti, s kavo."
"Pa kako se mu godi?"
"Tudi dobro."
"Kaj, s kavo imeti opraviti, pa se mu godi dobro? Ne, tega pa ne verjamem," reče Tonček. "Kaj se pravi, obdelovati kavo, to vem jaz dobro, kajti opravljal sem tisto delo dolgo, pa si ga ne želim nikoli več. U-u, kava. Že besede same ne morem sli|ati več."
"To je pač tako, kakor človek zadene," ugovarja Jurčkov. "Svojemu bratu sem službo jaz preskrbel, in zdaj je nadzornik v kavovih nasadih ter ima prav dobro plačilo."
"Vidva morata biti iz posebno srečne rodbine, ker jaz ne bi svetoval nobenega več, da naj gre v Brazilijo • iskat sreče," pripomni Tonček, kateremu vse to nikakor ni šlo v glavo.
"Tudi jaz bi morda tega ne storil, akoravno sem, kakor sem že ojnenil, za svojo osebo prav zadovoljen. Tukaj je res mnogo odvisno od sreče. Malokdo najde to, kar je pričakoval. Na negotovo naj bi nihče ne hodil semkaj. Z mojim bratom je bilo drugače, ker sem bil že jaz tukaj. Pisal sem mu, naj pride za menoj in ko je prišel, sem mu Sel lepo naproti ter mu poskrbel vse potrebno." .
Pa so tudi taki ljudje," pripomni Tonček in pogleda pomenljivo Luketa, "ki pisarijo domu lažniva pisma; ljudje, ki trdijo, da se jim godi tukaj dobro, pa ni vse nič res. Jaz poznam nekatere, ki so zabredli vsled takih pisem v veliko nesrečo."
"Taki ljudje, ki poročajo domu neresnico, nimajo vesti," reče Jurčkov.
"Jaz tudr pravim, da ne," pritrdi Tonček. "Toda takega človeka imava midva tukaj le poleg sebe."
Bodisi, da je bila Tončka razgrela pijača, bodisi da mu je bil spomin na to, kar je bil prestal, vzbudil srd v srcu, hkrati je bil postal razjarjen.
Luka, ki je dobro vedel, da merijo Tončkove besede nanj, pripomni:
"Jaz nisem vendar nobenega semkaj zvabil."
"Kaj? Nobenega? Kaj pa tvoja žena in otroci, tvoja sestra, tvoja svaka in mi drugi? Ali nismo mi mar nihče?"
"Kaj, moja žena tukaj?" vzklikne Luka. "In ti mi ne Črhneš nobene besede, ko hodiva že toliko časa skupaj."
Zdaj se loti pa Luka jeza. Skloni se po koncu in vzdigne svojo velikansko koščeno, dlan, kakor bi hotel pripeljati Tončku zaušnico. Ta pa mu reče:
"Nikar. Prevelika je tvoja dlan za 'moje suho lice. Sicer pa zaslužiš ti prej kaj takega, nego jaz." \
Luki omahne roka. Hipoma mu napolnijo srce mehkejši čuti, in solze se mu ulijejo po licih. Bil je lahkomiseln, a brezčutnega srca vendar ni imel. S tresočim glasom vikne:
kaj storiti za one reveže. In pa mene tudi nič ni prav kaj mikalo, da bi te bil spravljal tja že zdaj, ko-so mi še ni prav zacelil hrbet od udarcev, s katerimi so me obkladali tamkaj. Počasi bi te bil že pripeljal do tja toda to ti že zdaj povem, da prav tja ne pojdem jaz nikdar, ampak te počakam kje v okolici. Sšj vem, kako plačilo bi prejel zato, da sem jo pobrisal
Tonček razloži nato vse, kako so se bili odpravili z doma, kaj jih je doletelo na morju, in" kakemu trinogu so prišli v pesti.
Ko je Luka slišal, da mu je umrl sinček, in kaj sta mu prestala žena in hčerka, razjokal se je znova in ihtel je kakor, o-trok. Očitala mu je vest, da je on zakrivil to nesrečo.
'No, zdaj mi le nikar ne tuli, mu reče Tonček, "kajti ti nimaš takega glasu, kakor drugi ljudje, in čo te Že ni moči poslušati, ako poješ, te je $e manj mogoče, ako jokaš. Kar je, to je. Tu ne pomaga nobeno jav-kanje več."
V katerem kraju pa so oni?" vpraša Jurčkov.
Tam blizu kraja Rio Novo, odgpvori Tonček. "Tistemu poštenjakoviču pa, ki jih ima v sužnjosti, je Manoclo Damasio ime. Da bi ga šent, tega krvo-ioka."
Rio Novo ni tako daleč od tukaj, in ime Manoelo Damasio mi je tudi znano," reče Jurčkov. "To je znan lopov. Kako so mogli vendar zadeti tako slabo. In pa da si ne znajo pomagati Seveda, nevednost, nevednost, ta	ljudem tu-
di "veliko škodi.' Zakaj ima pa Avstrija po Braziliji svoje konzule?"	i
"Konzule" vpraša Tonček. "Kak spak pa le to, konzul? Te besede še svoj živ dan nisem slišal."
"Po vseh važnejših mestih v Braziliji," pojasnjuje Jurčkov, "imajo evropske^ države, in tako tudi Avstrija, svoje zastopnike, kateri imai> gledati na to, da se njih rojakom ne godi krivice. Ko bi tega ne bilo, eho, potem bi bilo slabo za naše ljudi. Marsikdo bi ostal suženj vse svoje življenje."
"Pa kje je kak tak konzul?" vprašuje Tonček dalje.
Dal]e sledi.
Prva slovensko-hratska
MLEKARNA
F. GR1LL'S DAIRY
1818 W. 22nd St, Chicago, UL
Pe*or gospodinje I Ako rabile pri gospodinjstvu sveie mleko, dobro sladko, ali Idalo smetane, (Cream) sli okusno, doma narejeno maslo, Butter, oglasite se v moji mlekarni.
Jaz prodajam mleko, (d je paeterill-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je prejo natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenegs urada (Health Department) predno gre is mlekarne; torej garantiram ali jamčim, ds je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejenccnu
Mleko razvsžam po hišah tečne veek dan o pravem času.
Za obilna naročila se teple priporočam
FRANK ,
• lo».B.ko-hrr«Ukl mlekar
ISIS W. ttad 8U CMeage, Di
"Moja žena, pravišt da je tukaj? In zakaj si molčal tako dolgo? Zakaj mi nisi povedal tega?"
"Zato* ker sem vedel, da bi bH ti precej tjakaj silil, in ker ti nisem hotel težiti srca, predno bi se bil prepričal, da moreš
X KOTIČEK ^ UTROŠKOZDRAVJ
OSKRBA MATEftNSm OTROŠKEGA ZDRAVJA

ČLANEK 80.
Zračite bolniško sobo.
Obilo svežega zraka v dobro zračeni sobi ali na porču, kamor se poleti lahko postavi postelja, je del bistveno potrebnega postopanja v vsaki bolezni. Pozhm mora biti boktiška soba zmerno gorka. <60 do 68 Fahr.) preko dneva, ko je otrok prebujen, a se jo ponavadi lahko drii mrzlejšo tekom noči, ko o-trok spi.
Otroka, ki je bil izurjen v primernih zdravstvenih običajih in ki ' je vajen, da se skrbi ia njegovo toaleto, se veli-
ko lažje zdravi v slučaju bolezni. Koristno je tudi naučiti otroka, da pokaže svoj jezik in grlo in de se pusti preiskati. Otroka se ne sme nikdar strašiti s pretnjami kažni. .
Udobnost in sreča deteta ali malefca otroka pripomoreta dosti k skrajšanju okrevanja od bolezni, a vzdržati je treba strogo disciplino glede oskrbe ter •zvedenja zdravnikovih predpisov. Način, kako se postopa z otroci, dela največjo razliko glede tega, kaj je mogoče storiti zanj. Vsak otrok se zaveda razlike^ned mirnim, izurjenim ravnanjem ter-bučnim ali nerodnim ravnanjem ter se hitro odzove nežnim umerjenim metodam.
Dajte svojemu otroku vedno najbplj-'io hrano. Ce ne morete dojiti evojiga otroka, ne eksperimentirajte z različnimi živili, pač pa ga prehranjajt; pravilno — dajte mu hrano, ki je napravila več močnih in robustnih žensk in možkiji kot vsa druga pripravljena živila skupaj, — dajte svojemu detetu Bordenovo Eagle Brand Mleko, živilo, ki gradi močne noge ter zdrava telesa. Sprejeli so ga ter ga predpisujejo' zdravniki radi visoke kakovosti ter ehakomerne sestave. Milijoni in milijoni detet so zrasli v močne dečke in ieklice potom kombinacije dobre oskrbo njih mater ter hrane, ki jo nudi Bordenovo Eagle Mleko.
Otrok, ki že leta prosto naokrog potrebuje iste skrbne pozornosti kot dč-te v naročju če se hoče razviti do polne starosti in moči. Tekom vojne bo našli, da so bili med petimi možkimi v Angliji trije nesposobni za službo. Prieksperimentih v šolah, ki so se vrnili leta 1918. je bilo le 18 odstotkov <*-♦rok v prvovrstnem stanju. Slaba prehrana, ki se je pričela v dobi pred šolo, je bila vzrok. Slabo telesno stanje pa je v glavnem posledica slabe ali pa 'nezadostne hrane. Če dodaste v$ak"i dan Bordenovo .Eagle Mleko k dijeti šVoje-ga otroka, ste lahko prepričani, da bp dobilo vse bistvene živilske elemente, ki so potrebni, da se zavaruje njegovo zdravje. Mali otrok bi moral dobivati oo dve veliki žlici Eagle Mleko v treh četrtinah čaše mrzle vode. Dajte mu a s hrano prepoldoe ali popoldne, tarejši otroci ga pogosto holj ljubijo v zvezi z ginger aleom, sadnimi soki, stepenim jajcem in dišavami.
---H-
Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo. '
Severov j, /Jcv.vil.t vzdr rujffo zdravje v•'dr*i*i.h«»t»Jj «
ZA SLABO PREBAVO
pomanjkanje teka ter aploino oslabelost, , vzemite
SEVERA'S BALZOL.
, Splofna tonika za moške i ženske.
Pomaga naravi s tem da želodec? in jetra bodo pričela s svojim nOrtnalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna.
Cens 80 In 68 ooatov.
Vprašajte svojega lekarnarja.
F. SEVERA CO. CEOAR HAPIDS, IOWA
PRI VSAKI PRILIKI
če Vam je treba poslati denar v staro domovino bodisi v Dolarjih, Dinarjih ali Lirah,	, če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj.v Ameriko,
če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, ulo-žiti ali dvigniti denar, ali
če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje poslužili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete da se za-morete v vse htakih prilikah zaupno obrniti na
Bank
S	Zadnja leta smo mi razposlali grozdje našim roja-
|	kom «ia vse strani Združenih držav. Vsak odjemalec	=
E	ali naročnik je bil z našim blagom in z našo postrežbo	=
S	popolnoma zadovoljen. Ce torej poslujete s staro, sku-	=
s	šeno in ugledno tvrdko, vam nikdar ne bo Žal.
|	Pišite ali brzojavite nam za cene grozdja; doba raz-	=
E	pošiljatve je sedaj tukaj. Grozdje razpošiljamo samo	=
s	na debelo.
i	•	i
1	BAKULICH PREDOVICH CO.	I
|	California Fruit Bldg. * |
|	SACRAMENTO, CALIF. B	/	E ..................................................................................itiiiiiiiiimm?
V ZALOGI ti NAD 12 LET
PRAVE LUBASOVE
HARMONIKE
tri ln Stiri-vrstne, dva, tri in Štirikrat. nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in ps kovčeke. Harmonike ee najboljšega dela in opremljene • zaporo sa zapreti.
Imam v zalogi tudi te rablje-ne hsrmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih cenah.
Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj aH več naročenih po $125 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah.
ALOJS SKULJ, 828 EpeUea PL Brsoklya. N. T.
NOV NASELNIŠKI ZAKON.

Važno, pametno in pravilno
ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma bres obresti, ampak ga nalaga v varne, državnq, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu dtmašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. j. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnosL Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN Sc CO.
71 W. MONROE ST„ CHICAGO, ILL.
Po novem naselniškem zakonu so gotove osebe izvzete iz kvote, s nekatere pa imsjo prednost v kvoti. Postopanje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugačno od prejšnjega. Kdor želi koga dobiti iz starega kraja, ali želi sam potovati tja in se zopet vrniti, naj se obrne na mene za pojasnila in potrebne spise. Rojaki v Zapadni Pennsyl-vaniji najboljše storijo, če pridejo osebno k meni. Ursdne ure v pisarni od 9, do 5. Zvečer in. ob nedeljah ps na doma, 208 — 57th St.
ANTON ZBAfiNIK, Javni
20« BAKEWELL BLI (Nasproti sodnije)
33

, .'• . "V>.	jgr-'
Esiablithed 1857 VARNO PRED TATOVI.
Ako ste na potovanju, morate biti zelo previdni pred žepnimi tatovi. Ne nosite gotovega denarja s seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo banko in zamenjajte svoj denar za potovanje v takozvane potniške čeke. Ako storite tako, se ne boste kesali.
Premoženje te banke maša 912.000.000.00