SLOVENSKI Naročnina za Avstroogrsko: V« leta K 21— '/2 leta K 4'— celo leto K 8-— 7.a inozemstvo : „ „ 2 50 „ „5 — „ „10 — Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petltr.o vrsto enkrat 20 vin — Pil večkratnih objavah primeren popust Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 45. Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino Vojna na Balkanu : (na levi) Bajonetni naskok Bolgarov v nekem vinogradu na Turke pri Lozengradu. — (Na desni) Srbska konjenica preganja Turke pri Kumanovem. V današnji številki je devet slik z bojišč, opis bitke pri Kumanovem ter slovesnega vhoda srbskega kralja Petra v Skoplje i. dr. Po posebnih slikah za Slov. Ilustrovani Tednik. Naj starši slovanski rokopis. L. 1817. je našel Jože Kovar, uradnik grofa Colloredo na Zeleni gori (Češko) v graščinskem arhivu dve silno stari, zelo umazani in na videz popisani pergamentni poli. Radoveden, kaj bi tu bilo zabilježeno, očisti pole, ali pisave čitati ali razumeti se mu ni posrečilo. Oddal je potem rokopis leta 1818 deželnemu muzeju v Pragi. Učeni župnik Puchmayer je šele rokopis kot prvi prečital in dognal, da je staročeški oziroma staroslovanski, čeravno mu je še ostalo mnogo izrazov, kojih ni on in sploh nihče do 1. 1911 razumel. Ko je Dobro vsky, takrat najznamenitejši slavist, rokopis videl, je na prvi pogled izjavil, da je podvržen, in ga je pri tem tudi naš Kopitar podpiral. L. 1840. sta pa Palacky in Šafafik podala pristne dokaze, da za podvrženost tega rokopisa ne govori ne ena točka. L. 1886. je pa prof. praškega vseučilišča, dr. Masaryk, brez kakih temeljitih dokazov zopet rokopis kot podvrženega razglasil, in v muzeju so na to pergamen vrgli v omarico za „falzifikate“. Vzrok tega vedno menjajočega se mnenja je bila zgolj brezskrbnost, kajti dokazalo se je zdaj, da rokopisa sploh še nihče — razun Palackyja in Šafafika — ni temeljito preštudiral ali pa sploh nikoli videl. — Ko sem pa sam 1. 1911. v Pragi ta rokopis pregledoval, sem spoznal, da je pristen, samo da ga do sedaj še sploh nihče ni popolnoma razumel, kajti jezik, v kojem je pisan, je bolj staroslovenski kakor staročeški, in ga razumi večinoma današnji Slovenec bolj, kakor moderni Čeh. Tukaj ni prostora, da bi se o tem dragocenem rokopisu podrobneje govorilo, ali jaz sem opisal natančno ta velezani-mivi literarni spominek sedaj češko in nemško, in sem izjavil, da izvira po vsem iz dobe 6.—9. stoletja in da je do sedaj najstarejši znan rokopis, koji je v kakem slovanskem jeziku sploh pisan. — Pridana slika kaže zadnjo (8.) stran rokopisa. Da se Slovenci sami prepričajo, kako lahko razumevno je za nas to besedilo, podam tukaj konec one na omenjeni kožici ohranjene pesmi. „Gore ptencem, k ni m sS zmija vnori, gore mužem, imže žena vlade ! Mužu vlasti mužem zäpodobno; prevencu dedinu dati pravda!“ — Vsta L’ubuša s otna zlata stola, vec> : „Kmeté, lèsi i vlädyky ! Slyséste zde poganénie moje ; sud’te sami po zakonu pravdu ; u nebudu vam sfiditi svädy. Vol’te muža mezu sobli rovna, ку by vladi vàm po žele; su dievčie ruka na vy k vlade slaba!“ — Vsta Ratibor ot gor Krekonoši, je sé tako slovo govoriti : „Nechvalno näm v nšmcech iskati pravdu ; u nas pravda po zakonu svatu, juže prinesechu otci naši v sšž . . . Nadaljevanje manjka. Od izraza „zäpodobno“ do konca je besedilo na sliki. Naše čitatelje prosimo tačas, da poskusijo vsebino v slovenščino preložiti; v prihodnji številki podamo potem slovensko besedilo — prestavo za primerjavo. M. Žunko vic. Našim čitateljem. Slov. Ilustrovani Tednik stane četrtletno 2 K; za en mesec pa le 70 vinarjev. Razširjajte ga in pridobite mu novih naročnikov! Da omogočimo novim naročnikom, da dobe cela romana „Vburji in viharju“ ter „V službi kalifa“, oddajamo posebne ponatise in sicer romana „V burji in viharju“, kar ga je izšlo od 1. januarja 1912 do 1. julija za 1 K, in od 1. julija do 1. oktobra za 80 vin; romana „V službi kalifa“ pa od 1. julija 1912 do 1. oktobra za 70 vin. Novi naročniki lahko torej dobe za 2'50 K ponatise obeh letos dosedaj priobčenih romanov. Vojna na Balkanu. Ves svet občuduje balkanske Slovane. V zadnji številki smo razložili vojni načrt združenih bakanskih držav ter navedli tudi najvažnejše zmage. Ker so zmage Srbov pri Kumanovem in Bolgarov pri Lozengradu in Lile Burgasu ne le velikanske avžnosti temveč sijajni dokaz sposobnosti in hrabrosti balkanskih Slovanov, da se jim čudi ves svet in imenuje te zmage naravnost čudežne, podamo obširneje podrobno poročilo o teh znamenitih zmagah. Velika bitka pri Kumanovem. Srbska epopeja pri Kumanovem. Italijanski časnikar Mario Nordio je v italijanskih listih priobčil sledeči popis velikanske bitke pri Kumanovem. Še le sedaj je mogoče, si napraviti popolno sliko bitke pri Kumanovem, te res epične bitke, s katero je srbska armada napisala v knjigo zgodovine novo stran o srbskem junaštvu in osvobojenju Stare Srbije. Neprestano prihajajo v Belgrad ranjenci in iz njihovih pripovedovanj in pisem udeležencev se da napraviti sliko o groznem boju, ki je trajal skoraj 50 ur in je končal z usodnim begom Turkov. A najprej naj popišem priprave za bitko. Ko je prva srbska armada pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, kateremu stoji še na strani general Bo-skovič, zavzela važno višavo Bunjevar, je bilo odločeno marširati ob železniški progi naravnost v Skoplje in se Kumanova samo dotakniti. Prepričani, da se bodo Turki pri Skoplju postavili za bitko, so Srbi pri Kumanovem pričakovali samo navadne spopade sprednjih straž. Načrt Mahmut Šefket paše. Zekki paša pa se je držal načrta, ki ga je bil izdelal Mahmut Šefket paša, ko je bil zapovednik turške armade, in je koncentriral svoje vojaštvo, neregularne vojake in nad 10.000 Arnavtov pri Kumanovem, kalkulajoč tako-le: Kumanovo, ki je mesto z 10.000 prebivalci in ima svoje ime od strahovitih konjenikov Kumanov, ki so prišli z drugimi turškimi četami ropat.in palit v to pokrajino, leži med dvema vrstama skalnatih gora; če prideš od Srbije, leži ena vrsta teh gora za mestom in je visoka kakih 600 metrov, druga vrsta pa je visoka kakih 300 metrov. Čuvši, da se bližajo Srbi, so 'I urki zapustili to mesto in se umaknili za vrhove višjih gora. Mislili so: če dobe Srbi Kumanovo izpraznjeno in brez obrambe, bodo mirno prišli v mesto. Tukaj jih pa vzamemo med dva ognja in jih popolnoma uničimo; potem pa bomo z večjim delom armade udarili kar naravnost na Vranjo, manjši del armade pa poslali zoper srbsko bolgarske čete, prihajajoče od Čustendila. Načrt je bil res izboren in morda bi se bil še tudi posrečil, če bi ne bili Turki pozabili računati z dvema faktorjema: prvič z nadčloveško odporno silo srbskega vojaštva, drugič pa z dobrim nosom njihovega napovednika. Ta je, videč, da je mesto zapuščeno, takoj sumil, kaj hočejo Turki. Ustavil je vojaštvo pri manjši črti hribov, v mesto pa je poslal patruljo na poizvedovanje pri prebivalstvu. Prvi je bil sum, da so Turki podminirali središče Kumanova. Patrulja je dognala iz poizvedb pri prebivalcih resnico. Bilo je zvečer. Brez odlašanja je bilo dano vojaštvu povelje, da se utrdi na gorah s tem, da napravi nasipe. Boj v iiočL Ob 11. uri po noči so prišli Turki iz svojih pozicij in z velikansko ljutostjo udarili na Srbe. Bil je to grozen boj v Bolgarska carica Eleonora kot načelnica bolgarskega Rdečega križa. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) temni deževni noči, ki so jo razsvitljevaSi samo bliski hude ure in streli iz topov. In ta ljuti boj je trajal celo noč in več kakor enkrat so Srbi bili v nevarnosti, da bodo vrženi iz svojih pozicij. A ustavljali so se heroično divjim naskokom sovražnika, ki je bil številno dosti bolj močan in ga odbijali s furijoznim streljanjem. Bila je to infernijana noč, ki je vojaki nikoli ne pozabijo. Utrujeni, premočeni od dežja, niso niti trenutek nehali streljati in se znamenito držali tudi pri divjih bojih telo proti telesu. Ko je nastal dan, mrzel in meglen, je bilo bojno polje že pokrito z mrliči in od vseh strani se je slišalo, kadar je streljanje slučajno prenehalo za kak trenutek, ječanje ranjencev in klicanje umirajočih. Hudo deževje je bilo ponehalo. Videč, da postaja situacija kritična, je srbski zapovednik nekako ob 10. uri dopoldne ukazal IS. polku, naj naskoči in zavzame pozicijo na visokih gorah, na katerih se je nahajal sovražnik. Da se prepreči obupen izid, je bilo absolutno potreba, zavzeti višji hrib, od koder bi se moglo sovražnika premagati z artiljerijo. Zavzetje hriba. Gredoč mimo mesta ob levi strani, se je 18. polk z ljuto silo zagnal na turške pozicije, poskušajoč splezati na skalovito goro, katero , je sovražnik besno branil. Divji naskoki in divji protisunki so bili strahoviti. 1 urki so od zgoraj streljali brez prestanka z vsemi orožji, da ustavijo uspešno prodirajoče Srbe. Na te junake je bljuval koncentrični ogenj iz pušk. iz topov in mitraljez. Človeško meso ni kos svincu, in jeklu in regiment, skoraj deci-miran in razbit, bi bil skoro izgubil s tolikim naporom zavzete pozicije. Bil je to tragičen trenutek. Ne enega oficirja ni bilo več na nogah. A vendar so vojaki šli naprej in se ustavljali viharju vseh mogočih projektilov; vsi do zadnjega bi bili popadali, da ni 7. regiment posnel njih heroičnega naskoka in jim prišel na pomoč. Pozicija je bila zavzeta; srečno so jo ubranili ponovnih napadov in jo utrdili. Ker so Turki postrelili konje, so vojaki topove nesli na rokah na goro in začelo se je hudo streljanje. Turki so se z vso silo vrgli na decimirane srbske bataljone, hoteč jih zadušiti. Ali zmaga ali smrt. Kar jih je bilo še živih, so, čuteč, da zmanjkuje municije, začeli obupen boj z bajonetom. Komaj se je bilo začelo tole divje klanje, so veseli glasovi trobent naznanili, da se bliža pomoč, 13. polk, ki pripada armadi generala Bože Jankoviča, je prišel o pravem času še iz Prištine in pognavši Turke od desne strani mesta, odločil celo bitko. Prišedši med dva ognja, so začeli Turki omahovati. Med tem so bile nove baterije spravljene na to goro in z lepim srbskim uspehom se je začela tretja faza bitke. Turki so bili prisiljeni, se umakniti skoro pol kilometra nazaj in se poskriti za malimi grički. Srbska taktika je spravila Turke v zmoto. Zdaj so začeli Srbi odločilno defenzivo z odlično taktiko, ki so jo pospeševale okoliščine in sta jo motila dež in megla. Zavzemši visočino neke gore, niso šli Srbi nizdol, nego se vrgli na tla in nehali streljati. Minulo je pol ure, minila je cela ura — Turki so mislili, da so se Srbi umaknili in so šli tiho na goro ; megla jih je zakrivala. A ko so bili le 20 korakov oddaljeni, so jih Srbi sprejeli z ljutim streljanjem. Ne en strel ni bil izgubljen. Potem pa so z bajoneti naskočili Turke. Dvakrat, trikrat so se Turki lotili boja; imeli so strahovite izgube ; a še se niso udali. Vso svojo artiljerijo so obrnili še tu sem-, a streljali so previsoko, nekateri šrapneli se niso razpočili. Vse je bilo brez uspeha. Zdaj končno ni bilo več dvoma, na kateri strani bo zmaga. Navdušeni od svojih uspehov so Srbi vsebesnejše atakirali sovražnika z bajoneti, med tem ko je artiljerija vsehuje razbijala beže turške čete. Turški oficirji so skušali zaman reorganizirati raztepene in demoralizirane vojake, ki niso bili več kos neodoljivi sili in občudovanja vredni taktiki vrlih Srbov. Obupen beg. To ni bil beg, to je bilo blazno pre-kucovanje, kateremu je naredila konec še le noč. Nekaj turških oddelkov se je zavarovalo z nasipi. Ti so bili zavzeti. Zjutraj so padli v roke Srbov in začelo se je ob 10. uri dopoldne preganjanje Turkov. Pustivši vse mrliče in mnogo potrebščin in orožja, so Turki bežali na Skoplje; velikanska bitka, ki je trajala skoro 50 ur. se General Sasov, bivšDvojni'minister, organizator in vrhovni poveljnik bolgarske armade. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) je končala s popolno in sijajno zmago Srbov. Plen pa izgube. Vzlic utrujenosti kako veselje na bojišču. Srbi se zavojevali 61 topov, 12 mitraljez, 80 vagonov vojnega materijala, brez števila zabojev municije — skoro vse, kar so Turki imeli. Načrt ubogega Mahmut Šefket paše je zgorel : armada razbita, demoralizirana, artiljerija izgubljena. Res, Srbi so svojo krasno zmago plačali z mnogo krvi, a turške izgube utegnejo biti še enkrat tako velike. Zopet doma. —^Ranjenji ^Črnogorec v krogu svoje obitelji. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Junaški topničar. Res heroičen je naslednji prizor, ki mi ga je povedal neki ranjeni vojak, ki je doma v Dalmaciji. Eden najbolj kritičnih trenotkov je bil tisti, ko se je bilo bati, da obkolijo Turki peščico hrabrih zavojevalcev prvih višav. Srbi so se na dobljeno povelje umikali iz te težke pozicije. Na občno začudenje so videli, da en top nadaljuje streljanje; sam je kljuboval sovražniku in vsak stre! je tako dobro zadel, da Turki niso mogli naprej. Nekaj časa potem, zavzemši zopet to pozicijo, so Srbi videli, da je navaden topničarski rezervist, ki se ni zmenil za dano povelje, umakniti se., sam nadaljeval streljanje, sam je streljal na več sto sovražnikov in na čudežen način va ni nobena sovražna kroglja zadela. Ko je na bila bitka končana. ga je general Božovič poklical k sebi in ie tega hrabrega vojaka slovesno decorimi. Vprašal ga ie tudi, če ima kako željo. »Podarite mi kanon«, ie rekel vojak. To se pa seveda ne zvodi, pač pa se ime tega vojaka ureže v kanon. Po b’tki pri Kumanovu je zavzela srbska armada mesto samo. Na čelu ji je jezdil prestolonaslednik Aleksander neustrašeno. čeorav so se nanj in na armado vsipale kroedje turških vojakov, ki so se zabarikadirali v hišah pred mestom, V mestu na ie prebivalstvo slovesno spre-ie1o »kralieveva sina« in srbske čete. — Po zavzetju Knmanova je srbska armada prodirala nanrei in zavzela staroslavno nekdnio prestolnico srbskih carjev. Skon-lie. — Pkonlie je bi! čili srbske armade in nade Srbov so se uresničile prej kakor so se nadei°li oni sami. Dne 3. t m. je slovesno prišel v Skoplje srbski kralj Peter. V prestolnici srbskih carjev. Srbski kraij Peter v Skoplju. Beltrrad. 3. novembra. (Srbski tiskovni urad »Slovenskemu Ilustrovane-mu Tedniku«.) Včeraj t. j. 2. t. m. popoldne ie bil svečani vhod kralja Petra v Skonlje. Spreiem je bil veličasten. Na postaji sta pričakovala kralja prestolonaslednik in kraljevič Giorgie, potem gen. Putnik, vrhovno poveljništvo, predstavi-telji občine, mestna uprava, vsi inozemski konzuli v svečanostni uniformi, po trije najstarejši srbski in eksarhijski svečeniki. veliki rabin, potem pa masa prebi- valstva vseh veroizpovedovanj in narodnosti. Celo mesto je okrašeno s srbskimi zastavami. Kralj bi bil moral dospeti točno ob treh. Vreme je bilo pred prihodom deževno, toda ko je dospel vlak, je posijalo soln-ce, obsevajočo Šar planino, vso v snegu. Ko je dospel vlak, je godba zasvirala kraljevsko himno. Kralj je počasi izstopil iz voza, za njim pa kraljičina Jelena, skromno oblečena kot bolniška strežnica, za njo kraljevič Pavel, ministrski predsednik Pašič, ministra Andro Nikolič, Ljube Jovanovič in vse dvorno spremstvo. Kralj je poljubil prestolonaslednika in kraljeviča Gjorgja in sprejel raport poveljnika te- obšel častno stražo. Mestni upravitelj Gavrilovič je predstavil kralju predstavitelja občine hadži Pističa, ki je v imenu osvobojenega Skop-Ija voščil kralju srčen prihod in mu ponudil kruha in soli. Kralj je izjavil svoje veselje, da je vstopil v staro srbsko prestolnico, izrekel je svojo nado, da v mestu zavlada red, in pozival prebivalstvo, da se povrne k rednim opravkom, _________ V imenu turškega prebivalstva je pozdravil kralja Rešad beg, predsednik občine. ki je končal svoj govor z besedami: Turki so s sabljo dobili Skoplje in so ga izgubili tudi s sabljo. Kralj se je zahvalil in rekel, da bo turško prebivalstvo živelo svobodno in se razvijalo pod njegovo upravo kakor srbsko. Kralju so bili nato predstavljeni konzuli in druge odlične osebe. Ves ta čas se je pozdravljala kraljičina z navzočimi, ki so bili vsi navdušeni vsled njene skromnosti in požrtvovalnega delovanja v blagor ranjencem. Ob burnih klicih »živio kralj Peter, živel kralj osvoboditelj« se je odpeljal kralj s kraljeviči in spremstvom po ulici, nabito polni občinstva, do cerkve sv. Spasa, kjer ga je sprejel srbski metropolit Vincenti) in eksarhijski, Neofit. ki je izrekel željo, da bi zavezniške vojske nadaljevale osvobojenje kristjanov. V stari srbski cerkvi se je nato vršila zahvalnica, nakar se je kralj, povsod burno pozdravljen, odpeljal v svoje stanovanje. Po vsem mestu je prebivalstvo kar najprijazneje pozdravljalo srbsko vojaštvo, ki se je nastanilo v vojašnicah. Po sprejemu je valovila po ulicah velikanska množica občinstva, katerega je bilo gotovo do sto tisoč. Vzlic temu pa ni bilo prav nikakega incidenta. Govor metropolita Vicentija. Metropolit Vincenti] je v svojem pozdravnem govoru rekel med drugimi: Kadar je bog hotel rešiti kak narod, mu je poslal dobrih voditeljev. Izraelu je poslal Mojzesa, Srbom Nemanja in sv. Sava, pred sto leti pa Karadjordja, sedaj pa Tebe, Peter! Bog, ki daje zmage, Te je napravil zmagovalca, bog, ki vodi usodo narodov, Te je pripeljal v carsko Skoplje. Bodi hvaljen Gospod od sedaj na veke. Prevoz provijanta za bolgarsko armado: na vozove nakladajo v vrečah kruh in dr. (Po posebni fotografiji za Tlov. Ilustr. Tednik ) Iddelek Srbov s stroinimi puškami pri Kumanovem. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik ) Priporočamo ЖЖ ki ie največia' domačo tvrdko ЖЖе kZ/ O. L LH VI ^ domača tvrdka te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik 'bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici: H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25 Nizke cene! _—----------—------------- Postrežba soudna in točna! Kristjani slavnega Dušanovega mesta so željni svobode, pravice, kulturnega napredka in pokreta. Kristjani vseh treh zvezanih narodnosti so prepričani, da jim Ti prinašaš svobodo, pravdo in kulturni napredek. Kulturni napredek Srbije je bil vedno jamstvo, da mora s severa posijati svoboda. In posijala je. Ti vnuk Karadjor-djev, vseh pet stoletij te gleda danes s hvaležnostjo, vse potomsvo se bo spominjalo Tvojega in Tvojih zaveznikov dela. Tvoj ded je prvi začel na Balkanu izvajati veliko delo osvobjenja, a pred tremi tedni si Ti posvetil veličanstveni božji hram v Topoli. Ta mramornati hram vzraduje duha yDika voditelja, toda še bolj ga razveseli veliki hram svobode, ki si ga zgradil. Po Kumanovem in Kosovem se ne ustavi Tvoja vojska v zmagah, dokler se ne zagotovi srbskemu narodu slaven mir. Ko se zagotovi mir, se pokaže Tvoj svobodoumni m pravični zistem pravde tako visoko nad nesočasnim, oledenelim neprijateljskim zistemom, kakor se je pokazala Tvoja vojska v vojni fiziško nad sovražnikom. Ti si kot zvest in junaški zaveznik nas najprej rešil, a tekom enega tedna je Tvoja vojska pobila sovražnika in ga nagnala v beg. Zavezniki morajo biti popolnoma zadovoljni s srbskim kraljem in s srbsko vojsko. Ti, ki si božji ljubljenec, moreš sedaj podati pomoč zaveznikom na jugu in vzhodu. Blagoslavljam Tebe viteški in pobožni kralj ter Tvoje veliko delo osvobojen ja! Srbska armada po zavzetju Skoplja neprestano prodira in sicer brez vsakega odpora Turkov. Turški general Zekki-paša je s svojo poraženo in na vse strani razpršeno armado nekam izginil. — V Skoplju in okolici so našli Srbi 60 skritih turških častnikov, med njimi tudi nekaj Nemcev, ki so se v strahu pred Srbi poskrili in svoje čete zapustili. Srbi ravnajo z njimi kot vojnimi ujetniki zelo lepo. — 31. oktobra so zasedli Srbi Tetovo (Kal-kandele) in 1. ter 2. novembra Gostivar in Prilep, P( slednje mesto se nahaja v dolini Pelagonija, vzhodno od Bitolja. V okolici Prilepa se snide srbska armada z grško, ki bodo potem združene prodirale naprej proti vzhodu, oziroma proti jugu, da zavzamejo Solun in Carigrad. Grki prodirajo na celi črti. Zavzeli so že celo vrsto trdnjav ter se bodo kmalu lahko združili s srbsko armado. — Na morju so pa zasedli več otokov ter nameravajo bombardirati Solun. Črnogorci vrlo napredujejo na vsej črti. Osredotočili so pa svoje vojne operacije na obleganje Skadra. Po ljutih bo- jih so zavzeli zapadne hribe Taraboša, kjer so postavili težke topove, da prisilijo Taraboš do kapitulacije. Taraboš leži nasproti Skadra in če pade Taraboš, se mora vdati Skader, kajti s Taraboša lahko s topovi užugajo trdnjavo Skader. Bolgari so se po bitki pri Lozengradu lotili obleganja mesta Odrina (Adriano-pel), ki ga upajo v najkrajšem času zavzeti. Srbi so jim poslali na pomoč 40.000 mož. Elolgari pa prodirajo tudi čedalje bolj proti Carigradu. V dvodnevni strašni bitki so znovič premagali Turke in sicer pri Lile Burgasu. Bolgarski konjeniki so bežeče Turke preganjali do Marmarskega morja ter zavzeli pristaniščno mesto Ro-dosto. Drug del tepene turške vojske se je umaknil za trdnjave Čataldže, ki tvorijo predstražo Carigrada. Turki se umikajo proti Carigradu. V bitki pri Lile-Burgasu _ poražene turške čete se umikajo proti Čataldži proti Carigradu. Čaaldži je cela vrsta trdnjav, ki so ključ do Carigrada. Turki hočejo zbrati svoje čete pri Kataldži, da poskusijo tukaj zadnji odpor proti zmagovitim Bolgarom. Vprašanje pa je, če se turškim četam sploh posreči priti in se zbrati pri Čataldži, ker jih Bolgari povsod brzo zasledujejo, razkropijo in ujamejo. — Grozodejstva, ki jih uganjajo bežeče turške čete so nepopisna. Požigajo vasi in morijo kristjane, starčke, žene in otroke. Ne prizanašajo nikomur temveč divjajo kot zveri. V Carigradu so razmere čim dalje bolj strašne. Mesto je polno beguncev, ki se klatijo, kradejo in ropajo. Ljudstvo je čim dalje bolj obupano, ker še vedno pri- Pogled na Skader, cilj operacij črnogorskih. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Skladišče orožja v stari bizantinski cerkvi Sv. Irene v Carigradu. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Delati in ne obupati je najboljše sredstvo zoper nesrečo, revščino in otožnost. Delati pa more človek le, če je zdrav. Kdor ima bolečine, n. pr. revmatične, protinove, glavobol, zobobol, kdor se je vsled prepiha ali prem razenj a prehladil, mnogokrat ne more opravljati svojega dela. Za take naše čitatelje naj bo namig sledeče pismo Njega svetlosti Jožefa princa Roban von Schottwien : „Pretresljiv učinek Elsafluida res prekaša vse upe in smete objaviti, da so meni in mojim znancem Kellerjev Elsafluid in Elsakrogljice pri večini bolezni, kakor glavo- in zobobolu, bodenju, trganju, bolečinam v križu, nahodu, bolečinam v želodcu, slabostim itd. izborno služile, zlasti pri oslabljenem vidu krepča Elsafluid oči, vsled česar to kot domače zdravilo nepogrešljivo sredstvo najtopljeje priporočam.“ Zato bi morali tudi naši čitatelji vedno imeti doma Kellerjev bolečine pomirjujoči, zdravoči, krepčajoči fluid z znamko „Elsafluid“, da pomirijo bolečine in živce, osvežijo in poživijo telo, ker je res dober, in kar pišemo, ni samo reklama Tako boste tudi Vi zavarovani proti marsikateri [nezgodi in boste šli na delo vedno čili in krepki. Naši čitatelji, ki hočejo ta izdelek poizkusiti, dobijo Kellerjev fluid z znamko „Elsafluid“ za 5 K franko, če pišejo naravnost na dvornega lekarnarja E. V. Keller, Stubica, Elsa-trg 280 (Hrvaško). liaiajo žalostne vesti iz bojišča. Pričakovati je, da vsak čas izbruhne revolucija. Evropske velesile so poslale svoje vojne ladje pred Carigrad, ki naj varujejo njih podanike. Kristjani v Carigradu se opravičeno bojijo, da prispejo vojne ladje prepozno. Tuja poslaništva so že zastražena s pomnoženimi stražami. — Uboge haremske dame imenitnejših Turkov se že selijo iz Carigrada v Malo Azijo in tudi mnogo premožnejših Turkov, Judov i. dr. je že pobegnilo iz Carigrada. pisal, naj se mu zahvali za ta dar, kadar bo zavzel in porušil Sofijo in uničil Bolgare. Na to zahvalo bo sultan pač čakal do sodnega dne, kajti Bolgari so v Lozengradu dobili to sabljo in pismo; in da Turki ne bodo Sofije nikoh več videli, o tem pač ni dvoma. Črnogorski kralj Nikita v bolnišnici. Dne 27. oktobra je obiskal kralj Nikita bolnišnico ob Skaderskem jezeru. Vsi prostori so prenapolnjeni ranjencev, večinoma iz bojev pri I Tarabošu. Kralj je postal pri vsakem ter se I razgovarjal z vsakim. — Na koncu dvorane Pf/i'T v: , Ш iS Turška predstraža opazuje pod poveljstvom (Po posebni fotografiji Ч&,deSä* « "i ». , »»» , n » Za Rdeči križ balkanskih držav. Pozivamo slovensko občinstvo, predvsem naše denarne zavode, industrijalna podjetja in velike trgovske tvrdke, naj se spominjajo ranjenih borilcev za svobodo slovanskih bratov na Balkanu in darujejo primerne prispevke za „Rdeči križ balkanskih narodov“ v Ljubljani! Prosimo slovenske rodoljube in rodo-Ijubkinje, naj pošiljajo svoje prispevke in darove na centralni odbor za nabiranje prispevkov za „Rdeči križ balkanskih držav“, ker je potrebno, da se pošiljatve centralizirajo in enotno organizirajo, ker v tem slučaju darovi več izdado in bo tudi ložje konstatirati, koliko bomo Slovenci žrtvovali za trpeče svoje brate na Balkanu. Zato prosimo vnovič, naj se vsi darovi pošiljajo centrali v Ljubljano in ne naravnost. — Za rdeči križ balkanskih držav so v Pragi v nedeljo 3. t. m. priredili zbirko kar na ulicah ter nabrali nad 10.000 K. — V Ljubljani pridno nabirajo denar in blago za Rdeči križ. 40 dam šiva srajce in druga oblačila za balkanske ranjence. Slovenke, širom slovenske domovine, posnemajte jih. Darujte, delajte za trpeče brate; naj se tako v dejanju pokaže jugoslovanska vzajemnost. Kolinska tovarna kavnih primesi je darovala za bolgarske, črnogorske in srbske ranjence znatno vsoto 500 K, h kateri je prispevala tovarna v Ljubljani 200 K, centrala v Pragi ter tovarni v Kolinu in Prostje-jovu pa po 100 K. Kolinska tovarna zasluži za svoj dar toplo zahvalo in priznanje. Njene izdelke pa vsakemu priporočamo. — Ljubljanska kreditna banka je dala 2000 K. — Epizode z Balkana. Sultanova častna sablja. Turški sultan je poslal Muktar paši častno sabljo, bogato okrašeno z dragimi kamni. Obenem mu je častnika pred Skadrom prodirajoče Črnogorce, 'v* za Slov. Ilustr. Tednik.) TT I pa je bila starka z gorečo svečo v roki. Klečala je pri vojaku, ki je ravnokar umrl. Kralj je pokleknil in zmolil očenaš, potem pa poljubil mrliča na čelo in tu‘di križ, ki ga je držal v roki. Vprašal je nato ženo, če je umrli vojak njen sin. Starka je rekla, da je to njen najmlajši sin, ki je bil ranjen pri nočnem napadu na Taraboš. Tam so padli v bolnišnico tudi najmlajšega. „Sedaj nimam na svetu nikogar več kakor Boga, svojega kralja in domovino.“ — Vsi prisotni so bili globoko ginjeni in tudi v očeh kralja so se zasvetile solze. Ko pa je starka videla, kako je njeno pripovedovanje pretreslo kralja, je rekla: „Le nam, tvojim otrokom in podložnim, je dovoljeno, da v veliki nesreči iščemo v solzah olajšanje srca. Ko vidimo tebe, svojega gospodarja in najvišjega poveljnika, ne izgubljamo poguma in nade.“ — „Prav imaš, vrla stara Črnogorka,“ je rekel kralj, „moj sin, prestolonaslednik kraljevič Danilo, bo odslej naprej skrbel do groba za tebe, kakor tvoj lastni sin.“ — V istem hipu so prinesli v dvorano novega ranjenca. Na posteljah ležeči vojaki so se s spoštovanjem dvignili ter mu zaklicali: „Sretna ti rano!“ Nihče ga ni vprašal, kako se počuti in kaj ga boli, a tudi on ni tožil, dasi so se mu na obrazu poznale največje bolečine. Kralj je pristopil k njemu ter ga poljubil na čelo. Pred vhodom v bolnišnico je kralj srečal staro Ženico iz plemena Čeče v Katunski nahiji, ki je dolgo veljala za zibelko najboljših junakov. Uboga starka je izgubila štiri sinove. Vprašala pa je le, so se li njeni sinovi vedli v vojni kakor junaki, tako, kakor se to spodobi tudi za junake. Razgovor s turškim majorjem. V bolnišnici v Sofiji leži ranjen neki 551etni turški major. Nekemu vojnemu poročevalcu je izpovedal to-le: „Bulgarsko topništvo nas je silno uničilo. Nismo mogli priti k sebi. Bulgari so streljali kar naravnost v žrela naših topov. Nismo mogli razumeti, kako so došli njihovi topovi na bregove. — Ko so nas starejše častnike vpraševali v Carigradu, ali je kaj upanja, da bomo vodili vojno z uspehom, smo odgovorili, da ne moremo tega zagotoviti. Ali ker Mladoturki vedo vse bolje od nas starih, se nas ni poslušalo. Kri, ki se je prelivala, naj pade na glave velikašev v Carigradu. Jaz sem kot major zapovedoval bataljonu, ker sploh manjka poveljnikov. — Čudim se Bulgarom : oni so plemeniti in dobri.“ Nemški oficirji v turški armadi. Neki Bulgar je rekel, da imajo večje veselje, če ujamejo enega nemškega oficirja, kakor če ulove deset paš. Pri Kumanovem so slišali film‘V"' ) Ohridskoy Sol u n Plorai» ^ - a C" I J A TS .•Ho/;., dmii .. 1 e »* VAvV1. Od zvezdnih bàlkin. У‘Т‘Л‘Л: SAI* *đ0 2 *'•