AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY .NEWSPAPER NO. 96. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 28, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. ITALIJA NAJ DRŽI ROKE PROČ OD JUGOSLAVIJE! Prvi vlak je že odpeljal tujce iz Jugoslavije Paris, 22. apr. — Anglija in Francija sta obvestili italijansko vlado, da ne bosta trpeli niti najmanjše spremembe v Sredozemlju, ki mora ostati tak kot je, kar se tiče meja in oblasti. Zaveznika sta nadalje zagrozila Italiji z odločnimi besedami, da ne bosta smatrala več Italije kot nevtralno ali nevojsku-jočo državo, če bi Italija zasedla katerikoli del Jugoslavije, naj bi se to tudi zgodilo pod pretvezo "protektorata," ali radi varnosti svojih meja. Francoski premier Reynaud je povedal senatu, da ni dobil od Italije nobenih i\amigljajev, da bi bila Italija pripravljena pričeti z dogovori radi vprašanja Sredozemlja. Zaveznika sta prepričana, da si tega Italija ne upa storiti, ker pritiska nanjo Nemčija, naj stopi v vojno na njeni strani. Belgrad, 22. apr. — General Simavic je izdal na narod po vsej Jugoslaviji svarilo, da je v deželi vse polno vohunov, če koga sumijo, naj to takoj sporoče oblastem. Medtem pa vlada brez milosti zbira tujce, da jih pošlje iz dežele. Danes jih je prvi vlak odpeljal kakih 300 do nemške meje, več kot 8,000 jih pride pa v kratkem na vrsto. V prvi vrsti je namenjen pogon na nemške in italijanske državljane, ki so baje tajni agentje svojih držav. Toda do goto,ve meje bodo izgnali tudi tajne agente zaveznikov, ki so bili zadnje čase zelo aktivni v deželi. -o- Kennick izraža upanje, da bo lahko nominiran Vse radi miši Mrs. Maddy iz Columbu-sa, O. je videla, kako sta jo vlila po hiši mala miška, in hišni varuh, urni kuže. Toda miška je bila hitreja in je smuknila v luknjo. Pa je bila Mrs. Maddy pogumna ženska, ki je šla brez vsakega spremstva do luknje, ter posvetila ,s prižgano žvep-lenko v luknjo. Pasja nero-da se je pa zadela v roko hišne matere in žveplenka je padla v luknjo, hiša se je vnela in zgorela. Poročilo pa ne ve povedati, kaj se je zgodilo potem z miško. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Sheboygan, Wis. — Pred dne-j__ vi ie tu umrl Jos. Teruc, star 57, i* . . , .. let in doma od škbciana na .Do-1 AmerikaiieC UDlt IB DAVEY IN DUDLEY BOSTA NOMINIRANA Columbus, O. — Poročila iz 76 izmed 88 ohijskih okrajev naznanjajo, da bo dobil nominacijo za republikanskega senator-skega kandidata Dudley A. White iz Norwalka nad županom Harold H. Burtonom iz Clevelan-da. Kar se tiče demokratskih kandidatov za governerja so pa v ospredju trije in sicer Martin L. Davey, George White in William J. Kennedy. Kakor je razpoloženje Volivcev danes in če bi bile volitve danes, bi bil nominiran Davey, drugi bi bil White in Kennedy tretji. Toda do primarnih volitev 14. maja se lahko marsikaj spremeni. lenjskem. V Ameriki je bil 34 let in semkaj je prišel iz Grossa, Kans. Tu zapušča oženjenega sina in v Kansasu omoženo hčer, drugo omoženo hčer pa nekje v Galiforniji. — Pri delu v tovarni se je ponesrečil rojak John Udovič. Pobil se je na rokah in odpeljan je bil v bolnišnico. Detroit, Mich. — Pavla Pla-hutnik je srečno prestala operacijo na obeh ušesih in zdaj se zdravi doma. — Andy Pregelj je bil tudi operiran in zdravje se mu vrača, toda na žalost je bila njegova hči že drugič odpeljana v bolnišnico. Oglesby, 111. — Dr. William Prijatelj je te dni odprl v La-j Sallu (648 First.St.) optometri-ški urad, v katerem bo pregle-daval oči in predpisaval očala. Duluth, Minn. — V Chishol-mu je zadnje dni umrl pionir John Bartol, star 84 let (njegov rojstni kraj ni omenjen), ki je bival v Minnesoti 56 let in dolgo evropski bojni fronti Washington, D. C. — V nedeljo je bil ubit ameriški avijati-čarski ataše j kapetan Robert M. Losey v bližini norveškega mesta Dombas. Zadel ga je drobec bombe iz nemškega letala. Truplo bodo prepeljali v Stockholm in od tam v Zed. države. Kapetan Losey je bil star 31 let in doma iz Andrews, Iowa, šele pred 12 dnevi je prevzel Zavezniki dobro stiskajo Nemce v Norveški Sedanja vlada je res prava vlada za narod, trdi McSweeney Cleveland, O. — John McSweeney iz Wooster, O., ki je demokratski kandidat za zveznega senatorja, je v svojem prvem javnem govoru v tej kampanji branil administracijo predsednika Roosevelta rekoč, da je to res vlada za narod. Onim, ki kritizirajo sedanjo vlado', da se je zadolžila, je McSweeney odgovoril, da popolnoma pozabljajo, da se je več kot $7,500,000,000 narodnega dolga napravilo še pod predsednikom Hooverjem. Več kot pet bilijonov se je vlada zadolžila s tem, da je posodila bankam, zavarovalnim družbam, lastnikom hiš na prve vknjižbe, farmarjem, samo radi tega, da ni šla dežela v konkurz. Ko je Rosevelt nastopil vlado leta 1933, je rekel McSweeney, je imel samo dve izberi: kli naj imamo zadolženo Ameriko, ali pa sploh ne bo Amerike. In Roosevelt je izbral prvo, da je mogla dežela obstati v največji krizi, ki je še zadela deželo. Bivši wisconsiniki gover-ner nagloma umrl Kohler, Wiš. — V nedeljo so našli mrtvega v spalnici 65 letnega Walterja J. Kohlerja, biv-. šega governerja države Wisconsin in predsednika Kohler Company, tvornice za izdelavo mon-terskih potrebščin. Bil je znan po vsej deželi kot politik, indu-strijec in velik ljubitelj avijati-ke. Kohler je bil eden izmed 53, ki jih je obtožila federalna porota v Clevelandu, da hočejo izvajati monopol nad- stavbinskimi potrebščinami. Leta 1928 je bil izvoljen governerjem države Wisconsin. Obtožili so ga bili, da je kupil glasove, toda je bil na sodniji oproščen. Leta 1930 ga je premagal Philip La Fol-lette, katerega je Kohler zopet premagal v primarnih volitvah leta 1932, toda jeseni ga je po-1 razil demokrat Schmedeman. Rojen je bil v Sheboyganu. NEMŠKI POSLANIK NENADNO ODPOTOVAL London. — Iz Rima prihaja poročilo, da je nemški poslanik Hans von Machensen v največji John McSweeney kandidira! naglici odpotoval v Berlin. Mac- na demokratski listi za mesto, ki ga danes zavzema senator Vic Donahey. Proti njemu kandidira pa znani Bigelow. ki je bil po- urad pomožnega atašeja avijati-k.e za švedsko in Norveško. Nje- lansko !eto pora"žen dvojim gova prva služba je bila pa na kojninskim načrtom. Finskem, je kjer v Helsinki štu-, diral Vojno med Rusijo in Finsko. Državni tajnik Hull je ukazal preiskati vso zadevo. Nemško zrakoplovno poveljstvo je izjavilo, da obžaluje pripetljaj, toda Nemčije da ne zadene nobena krivda. William J. Kennick, ki kandidira za kongresnika v 20. okraju, je imel govor pred Kozmopo-litsko ligo v hotelu Allerton, kjer je poudarjal, da je 20. okraj večinoma slovanski oziroma koz-mopolitski in da so te narodnostne grupe dovolj močne, da izvolijo Kennicka, če bodo držale skupaj. Posebno letos je za to lepa prilika, pravi Mr. Kennick, ker bosta oba 'irska kandidata, Sweeney in Feighan, cepila irske glasove. Nov grob Po kratki bolezni je preminul Stanley Constant, star 32 let. Rojen je bil v Youngstown, O. Tukaji zapušča žalujočo soprogo Jennie, roj. Korenčan, stanujoča na 1431 E. 51st St., očeta in enega brata. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev Brezmadežnega Spočetja iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. ter na pokopališče Calvary. Naj počiva v miru, preostalim pa naše iskreno sožalje. Peticije proti davkom Federacija hišnih posestnikov je dala v cirkulacijo peticije za odpravo stalne levy, ki je bila sprejeta pri zadnjih izrednih volitvah. Federacija je mnenja, da je dodatek k mestnem čarterju, ki določa stalne dav ke nedemokratski, ki jemlje državljanom pravico sodelovanja pri administraciji mestne vlade * Pismo ima pri nas Louis Tanko, ki je včasih stanoval na 1001 E. 63rd St. waukee, kjer se je oženil s Klan-čnikovo vdovo, ki je bila že drugič vdova. Sprva je bil aktiven let je vodil prodajalnico. Tam]na odrih. Poleg žene zapušča zapušča pet sinov in štiri vnu-'sestro v Oglesb^ju, 111., v starem ke. — V Nashwauku je umrla Ana Kolar, stara 75 let. V Minnesoti je živela 36 let in zapušča tri sinove in hčer. — V tukajšnjih bolnišnicah se nahajajo mlada rojakinja Markovič z Elyja, L. Marolt iz Chisholma, star rojak Škul iz New Dulutha in Baraga iz Dulutha. West Allis, Wis. — Dne 3. t. m. je tu umrla Mary škerjanc, roj. Fink, stara 53 let in doma iz Brezovice pri Trebelnem na Delavski vodja obtožen raketirstva New York. — Oblasti so are- kensen je najel posebno letalo, tako važne opravke ima baje v Berlinu. „ -0-~-r- SAMOMORI V KAPITOLU Washington, D. C. — Tekom zadnjih 48 ur je bilo v glavnem mestu šest samomorov. Sedmi se je pa ponesrečil, ki ga je poskusila neka ženska, ki je skočila z mostu 70 čevljev globoko, pa tirale Georga Scalise, ki je pred-, ., v . , sednik stavbinske unije, ki štejePadec Pr'drf 0 drevo> na ka" 70,000 članov ter ga obtožile, da i'tere*a -ie Pnlet(Va- Iz bojne fronte pri Narviku prihajajo poročila, da so zavezniške čete popolnoma obkolile nemško vojsko, ki šteje tukaj do 3,500 mož. Proti Trondheimu gredo zavezniške čete od severa in od juga. NEMŠKI BOMBNIKI SKUŠAJO USTAVITI PRODIRANJE ZAVEZNIKOV. PRISTANIŠČE NAMSOS V PLAMENIH Stockholm, 28. apr. — Angleške in nemške čete zavzemajo pozicije, da se udarijo za posest Trondheima, ki je najbolj važna nemška postojanka na za-padni Norveški. Najnovejša poročila trdijo, da se bližajo angleške čete proti Trondheimu od j liga in od severa, da bodo stisnile Nemce ocl dveh strani. Danes so nemški bombniki štiri ure metali bombe v pristanišče Namsos, kjex so se angleške čete najprej izkrcale na kopno. V istem času se pa poroča, da so zavezniške čete napadle Narvik in sicer iz zraka, z morja in s kopnega. Poprej so še poslali svarilo mestnemu prebivalstvu, naj se umakne. , katero še vedno brani norveška posadka, dasi je popolnoma obkoljena od Nemcev. Iz Hamar-Elverum fronte se poroča, da so zavezniške in norveške čete popolnoma ustavile prodiranje Nemcev proti severu. * Berlin, 22. apr. — Nemške čete hitijo v pozicije severno in južno od Trondheima, da ustavijo zaveznike. Ob istem času poročajo nemške vesti, da so potopili zaveznikom dve podmornici in bombardirali eno angleško križar ko. Poročila tudi trdijo, da so nemški bombniki popolnoma razdejali kolodvor v Namso-su, katerega držijo angleške čete. Letala neprestano vozijo nove čete in vojni material na Norveško. Nemci tudi trdijo, da so izgubili zavezniki v vojni na Zavezniške čete so se izkrcale pri Andalsnesu ter se naglo odpeljale po železnici do Dom- Norveškem dozdaj 29 letal in 61 baasa. Tam je krenil en del se- bojnih ladij, verno proti Trondheimu, en del i Nemško časopisje je danes pipa južno vzhodno na fronto Ha- salo, da je vojna na Norveškem mar Elverum, severno od Oslo, skoro že končana s popolno zma-kjer se razteza bojna fronta sko- g0 Nemcev. Anglija pa kar na-ro prav do švedske meje. 'prej pošilja čete v Norveško, sa- Zavezniške čete, ki prodirajo mo radi "lepšega" ter da pošilja od severa in juga proti Trondheimu, hočejo za vsako ceno priti do norveške trdnjave Hegre, Churchill v bojno linijo samo Kanadčane in Francoze, svoje lastne čete pa varje. kraju pa starše in brata. — Druge milwauške vesti: Semkaj je prišla vest, da je v South Gatu, Calif., 4. aprila umrla Mary Rupnik, mati Fr. Rupnika, policijskega uradnika v West Alli-su. Njeno truplo je bilo pripeljano v West Allis in tamkaj pokopano. V Californiji zapušča sina, štiri hčere in dva brata. — Poroke: Louis Basel in Štefanija St&rič, Math Turk in Helena je izsilil v zadnjih treh letih do $100,000 od 20 lokalnih1 hotelov in od kontraktorjev čistilcev. Denar je dobival pod grožnjo, da bo v dotičnih podjetjih sklical stavbo, če mu ne bodo dali denar. Scalise je bil izpuščen na svobodo pod $40;000 varščine. Njegov rekord kaže, da je bil leta 1913 obsojen na štiri leta in pol ječe radi belega suženjstva in je kazen odsedel v federalni ječi v Atlanta, Ga. Unija spada k Ameriški" delavski federaciji. -o- Važna seja Društvo Modern Knights, št. 57 SDZ ima v četrtek ob 7:30 zvečer važno sejo v Slovenskem Trybus, ,Fr. Jerčin in Angeline Dolenjskem. Tu zapušča moža, Smerys, John Mertz in Josephine|dr domu na Recher Ave. tri sinove, štiri hčere,. tri vnukejTribuš, Andrew Gunderson in in brata. j Margaret Strucel ter Donald Monessen, Pa. — Tu je umrl Weare in La Verne Orešnik; v Steve Kovačič, star 55 let in doma iz Krašiča na Hrvatskem. Prišel je z dela in se zgrudil mrtev na tla. Tu zapušča ženo in brata. — V Johnstovvnu, Pa., je pred dnevi umrla Jennie Hiti, stara 17 let in rojena v Ameriki. Zapušča starše in dve sestri. Milwaukee. — Dne 10. aprila je 22-letni Frank Klančnik ustrelil v prepiru svojega očima Johna Šarca, lastnika gostilne in kegljišča "Greenfield Arcade," 1400 So. 7th St. Streljanje se je vršilo v gostilni vpričo šarčeve žene oziroma Klančnikove matere in Pri nas je vse zaposleno staro in mlado tako, da ne poznamo prav nobene brezposelnosti. Tovarne obratujejo s polno paro in prav tako pa smo zaposleni tudi na polju. Vsak hiti, da bi naredil kar največ je mogoče, samo jaz sem za nekako skazo med njimi, ker se mi motika smili in si mislim, da če že nikjer drugje nej morem nič prihraniti bom pa vs^aj na motiki, ki jo nič kaj rad ne! primem v roke. Ker pa moram radi nje veliko prestati, me dričkov bom pa vseeno prihranil ko ne bo treba kupiti nove, saj veste, da za denar ni tako lahko. Zato pa se bolj držim hišnih vogalov in mogočne sence, čeprav še ni preveč vroče, a je vseeno dobro, da se človek privadi sence polagoma . . . Kadar bom zopet nabral kaj novic, se bom pa spet oglasil. Vas pozdravlja, Frank Leskovic. mn:»»t»tnasm«ammnmm»n»»ttt Ce verjamete al' pa ne Lovec Gašper se je udobno naslonil na stol ob peči in začel: "Saj pravim, danes je svet mehkužen in pokvarjen, da nikdar tega. Ej, vse drugače je bilo za mojih mladih let, vam povem! Takrat bi me morali videti! Pa teči sem znal kot sam Elija. Vam bom povedal, kako sem jo nekoč vlil, ko sta me preganjala dva medveda. Le ušesa pokonci, fantje, boste slišali, kaj se pravi teči. Pa da ne bo kdo mislil, da so to kakšne flavze. živa resnica je, kakor gotovo sedim tukaj le pri peči. Nekega vročega dne sem šel v bližnji hrib, da si naberem malin. Vse črno jih je bilo. Kot bi mignil sem jih imel dve polni čajni, že sem se odpravljal proti domu, ko se naenkrat prika-žeta izza grmovja dva velika črna medveda. Nič manjša nista bila ko dve srednje veliki kravi. Nekako vsi hkrati smo se zagledali. Pa pj-edno bi se kdo utegnil prekrižati sem bil že na potu. Ucvrl sem jo, kar se je dalo. Samo toliko sem utegnil pogledati nazaj, da sem se prepričal, če podim medveda za seboj. Razume se, da nisem gledal, kam stopim, kar vprek čez drn in strn sem si pomagal. Štel sem se, da sem najbolj hitrih nog v devetih farah, toda kmalu sem videl, da sta medveda hitrejša. Vedno bližje sta mi bila za petami. Vsak čas bo katerih hlastnil po južni strani mojih hlač. Vsi svetniki vi meni pomagajte, sem vzdihnil in se spomnil, kako so medvedje la-comni na maline. Naglo sem vr-?el od sebe eno izmed košar malin. To ju je ustavilo za nekaj čdsa. .Ampak ni bilo dolgo, ko sem ju zopet zaslišal za seboj. Kaj sem hotel, kot da sem žrtvoval še drugo čajno malin, da bi ju zmotil. Saj sem jih, pa ne za dolgo. Zagnal sem se na vse mi-'e viže in tekel za žive mrtve, pa sta bili pošasti od medvedov še hitrejši. že sem mislil začeti obujati vesoljni kes in se obtožiti svojih grehov pred zadnjo uro, ko pridirjam do široke reke, ki je bila čez in čez pokrita z ledom. Nič se nisem obotavljal, ampak kar planil sem na led. Pa medveda tudi nista nič pomišljala, ampak kar ročno po ledu za menoj. In radi svojih ostrih krempljev sta imela večji uspeh po ledu kot jaz in že sta mi bila tesno za petami. Adijo lepi svet, sem si mislil in si predstavljal, kako mi bosta lomila kosti, ko naenkrat zaslišim močan pok za seboj. Ozrem se nazaj in vidim, da je led počil in oba medveda sta si na vso moč pomagala, da bi zlezla iz mrzle vode. To priliko sem porabii, da sem jo ja-drno odkuril in kmalu sem zagledal doli v dolini našo ljubo Vrhniko, kamor sem kmalu dospel napol mrtev, toda živ in cel. Ja, j a, takrat se je reklo, da sem tekel, kot še nikdar prej ip nikdar pozneje." Tako je pripovedoval Gašper strmečim poslušalcem. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem se pa oglasi eden izmed njih: "To je vse lepo povedano, samo to nam še povejte Gašper, kako da je bil v času, ko so zorele maline led na reki?" "Oh, tisto?" se začudi Gašper, "čakajte, to ni nič čudnega. Pozabil sem vam menda povedati, da sta me medveda podila od avgusta pa notri do Svetih Treh Kraljev." \ WINNET0U P» nemik«m Irrtndk* K. M«J» ^tM^uimtinmiilimff'«..................................................... Drugi so preiskovali ubite Indijance, nekateri pa so opazovali naju, toda spoštljivo oddaljeni. Ko sva vstala, so pristopili in se zahvaljevali za rešitev. Pametnejši so bili ko vlakovodja. Vprašali so naju, ali nama smejo v zahvalo kaj podariti. Prosil sem, naj mi prodajo smodnika, svinca, * tobaka, kruha in šibic, če si takih reči lahko tvegajo. Koj so segli vsak v svoje zaloge. Več ko dovolj sva dobila. Plačati pa nisva smela, denar so gladko odklonili. Medtem so delavci popravili progo in znosili orodje v vozove. Vlakovodja je stopil k nama. "Ali se peljeta z nami? Rad vaju vzamem s seboj, kakor daleč hočeta." "Hvala, sir!" "čisto kakor Pa še nekaj, moral poročati tudi častno omenil ma ne bo izostalo." "Hvala tudi za to! Plačilo bi naju ne doseglo." "Kako da ne?" "Ker ne ostaneva v jih." "In čigav je plen?" "Vsekakor last tistega, ki je zmagal." "In mi smo zmagali. Torej lahko vzamemo Indijancem, karkoli nam ugaja. Vsak bo hotel imeti spomin na napad. Izberite, meššurs!" Sam je pristopil. "Ali bi mi pokazali tistega Indijanca, ki ste ga premagali, sir!" Osupel ga je gledal. ' "Kako mislite to?" "Mislim tako, da tistemu lahko vzamete, kar hočete, ki ste ga premagali, drugim pa ne." želite! O napadu bom in bom seveda Plačilo va- teh kra- ffl»nniitiMt>»tt»»mtm»n»»»»»t»tnnm:»i»»»n»»mn»n»»n»»Hnitiiiiiiii»»ttt JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU ««»»»»!nmmiuummni»n:»i»»in»tt>ouu»»»mmn:mtmnn»»»»mnt«m spal. Ko sem se zbudil, je bilo še zgodaj. Sam pa je že sedel poleg mene in kadil eno izmed smotk, ki sva jih prejela v dar od popotnikov. "Good morning, Charley! Je res precejšnja razlika med temle zeliščem pa vašimi patentnimi smotkami, ki jih izdelujete na primer tamle pod sedlom! Privoščite si eno! Potem pa od-riniva. Zajutrkovala bova pozneje, ko prideva do vode." "želeti bi bilo, da kmalu prideva do nje! že radi konj! Prerija je ožgana, nimava jima kaj dati. Kar odriniva! Smotko bom med potom kadil." Zajahala sva. "Kako bova jezdila?" je vprašal Sam. "V vijugasti črti do proge. Nobena sled nama ne more uiti." "Pa ne skupaj." "Ne. Vsak v svojo smer. Naprej !" Pfepel seveda dobro sprejema sled, videla pa nisva nobene. Veter jo je ponoči čisto zabrisalm. Zaman sva iskala. "Ste kaj našli, Charley?" "Nič." "Jaz tudi nič. Vrag naj vzame veter, ki ravno tedaj zapiha, ko ga treba ni! Da niste našli pisma, bi vobče ne vedela, kam se naj obrneva." "Torej na Rio Pecos!" "Well! Prej pa še bom rde-čkarjem povedal, komu se smejo zahvaliti za sinočišnjo zabavo!" Šel sem na nasip, ni mi bilo, da bi bil gledal, kako bo Sans ear "povedal rdečkarjem," da se morajo njemu zahvaliti za poraz. Ko sem črez nekaj časa pogledal po preriji, so ležali Indijan- Na potu proti sultanovi palači sem se domislil na Miklovo Zalo o kateri je dr. J. Sket napisal zanimivo povest in menda ga ni Slovenca, ki bi jo ne čital, ali vsaj slišal ime tega pogumnega dekleta, katere spomin še danes živi v Rožni dolini na Koroškem, kjer je bila doma. Po Sketovi povesti so Miklovo Zalo ujeli Turki leta 1478 v onem groznem navalu, ko so pridrli na sloven- po poroki. Lepe Zale, katere lepoti se je divil sam sultan, pa ni mogla obdržati niti turška ječa, srce jo je vleklo domov k svojemu Mirku in v tej zvestobi je ona premostila velike ovire ter se preko visokega zidu Carigrada v smrtni nevarnosti za življenje vrnila na Koroško v Rožno dolino, ko se je njen Mirko ravno odpravljal k drugi poroki, misleč, da njegove drage Zale ni sko zemljo ter prišli prav v Ro- več med živimi, pa se je vrnila žno dolino, katero so oropali, požgali hiše, pomorili dosti ljudi, mladež, fante in dekleta pa odgnali v turško sužnjost v Carigrad ; med temi je bila tedaj tudi Miklova Zala, katero je turški poveljnik Iskender beg namenil za samega sultana. že večkrat prej v mladih letih in še pozneje sem z velikim užitkom prečital povest o Miklovi Zali, tako da sem jo že znal na pamet. Nikdar pa mi ni šla ta povest tako do srca, kot na tej poti, ko sem stopal proti sultanovi palači. Tukaj pa se mi je zdelo kot, da jo vidim, ko stopa ujeta pod nadzorstvom Iskender bega, ter obdana od oboroženih Turkov, ko so jo peljali pred ošvojitelja Carigrada, sultana Mohameda II., kateremu jo je namenil turški poveljnik, ko se je vračal z bogatim plenom tam iz lepe Rožne doline. Tu sem vse bolj razumel usodo ujete Zale, se divil njenemu pogumu in zvestobi do svojega Mirka od katerega so jo odtrgali Turki, malo 'Pustite, Sam, naj imajo ve-,ci v vrsti in vsak je držal svoja neprevidnosti zablodi v tako bodečo oazo! Ko jeklo trde in ostre bodice mu ranijo nogo, da nikdar več ne more hoditi. Jezdec ga mora ustreliti, sicel: bi klavrno poginil. (Dalje prihodnjič) in tako silno razveselila svojega Mirka, pri katerem je poslej živela srečno zakonsko življenje. Vsi dogodki te lepe povesti so se vrstili pred menoj, ko sem razmišljal o Miklovi Zali, razmišljal o ropih in pogromih ter moritvah o katerih sem čital v povestnih in zgodovinskih knjigah, ali poslušal stare može, ki so pravili o turških grozovito-stih, ko smo kurili kres, da me je ob tem pripovedovanju o Turkih in sultanu kar zona spreleta-vala. In mislil sem zlasti na one sinove in hčere slovenskega naroda, katere so Turki trumoma gonili v daljni Carigrad v suženjstvo. Ni dvoma, da je potisit poti, po kateri sem stopal tisto opoldne, stopal marsikateri slovenski fant, šla marsikatera brhka Slovenka, ki je morala v turški harem iz katerega ni bilo rešitve. Prav gotovo se drži te poti dosti slovenskih solza, ki so jih pretakali,nesrečni sinovi in hčere slovenskega naroda, ko so stopali proti sultanovi palači. In pri misli na te slovenske reveže .■— trpine je tudi meni porosilo oko —. V teh mislih sem prišel na dvorišče sultanovih palač. Tukaj sem se počutil pa vse drugače kakor na cesarskem Palatinu v Rimu, drugače kakor nu v Jeruzalemu v prestolici kralja Davida. V dno duše pretresen sem gledal pred seboj Top Kapou, se oziral po palačah kjer se drži dosti slovenskih solza in krvi našega naroda, ki je trpel pod nasiljem turških navalov, ko §o mu pobrali vse, kar so mogli, tudi otroke. Pa božji mlini, ki meljejo sicer počasi, toda sigurno, so tudi tukaj delno domleli; sultanov ni več in sila, kateri se j« v glavnem poveljevalo tukaj, je strta; narod slovenski pa še živi! žilav je moral hiti naš narod, ko je vse to prenesel in ga ni -sti-la tudi turška sila. Slava našim pradedom, ko so z srčno krvjo branili slovensko zemljo, ki je ostala čista ter brez primesi kakega mohamedanstva; Slovenija je ostala katoliška. Kaj to pomeni, in koliko je to vredno bi vedela povedati Srbija, deloma pa tudi Hrvatska. Z ogledovanjem sem pričel kar od kraja, kjer je na levi strani, ko se pride iz parka ena izmed sultanovih palač, ki je podobna lepemu paviljonu; pročelje palače krasi 14 vitkih stebrov nad katerimi se bočijo umetniško okrašeni loki, ki tvorijo nekak preddvor. Vhod v palačo je pod srednjim lokom, ki je nekoliko širši; do vhoda v preddvoru vodijo dvojne stopnice, ene od severovzhodne, druge od jugoza-padne strani. Ta palača, ki je del nekdanjega sultanovega gradu je zdaj "Imperial muzej" v katerem so shranjene mnoge dragocenosti sultanov, in še razni drugi stari predmeti. Pred to palačo je sedelo kakih pet Turk^kV, največ menda pazniki, ki 30 se vidno dolgočasili. Ko vprašam kdaj je muzej odprt, mi eden izmed paznikov, ki je znal prilično dobro tudi angleško pove, da šele ob eni uri, toda vstopnico za v muzej pa si že lahko takoj kupim. "Koliko stane vstopnina?" vprašam Turka, kj mi " ~ ~io"evstop- "No. saj je vse eno če jo prej kupim, se vsaj potem ne bom mudil," sem dejal Turku ter mu takoj plačal vstopnico. Ker se mi je zdel Turek prav uljuden možakar, ga poprosim, če je tu kaka taka soba, kjer bi si jaz nemoteno uredil nekatere trejša prebava in draženje živcev, nastanejo iz tistih sestavin, ki so nastale pri praženju. Medtem ko redno pitje močne kave slednjič telesu le škoduje, in sicer zaradi kofeina, pa na drugi strani ne moremo tajiti, da vsebuje ta strup tudi koristne sno- 'Saj sel je!" sem posegel vmes. midva ne rabiva ničesar!" "Če tako mislite, pa naj bo!" je dejal. "Ampak skalpov se mi ne smete dotakniti!" "Se jih ti gospodje tudi ne bodo;" sem ga tolažil. In vlakovodji sem še rekel: "Pa umorjenega čuvaja vzemite s seboj! Vaš uslužbenec je! Dolžni ste mu poskrbeti dostojen pogreb. Tamle leži!'' Popotniki so si nabrali "spominov," naložil umorjenega čuvaja na vlak. Še kratko slovo — in vlak je odpihal. Bobnenje in ropotanje je zamrlo v daljavi in sama sva bila spet na brezkončni preriji. "Kaj pa sedaj?" je vprašal Sam. "Spat pojdeva," "Mislite, da se rdečkarji ne bodo vrnili? Opazovali so nas morebiti od daleč pa so videli, da so se-pogumni belokožci odpeljali —." "Ne verjamem, da bi se vrnili." "Pa bi se le na primer čudil, če bi Fred Morgan vsaj ne poskusil, da poišče konja in dragoceni zaklad —." "Mogoče. Pa tudi ,ni verjetno. Kdo pa bo našel na preriji konja, ki je zbežal pred požarom? In povrh je videl, da so bili razen železničarjev in popotnikov še tudi drugi ljudje pri vlaku in taki ljudje, ki jim ne sme stopiti pred oči, če noče življenja tvegati." "Res je, spoznal me je, prav kakor serji jaz njega. Pa bi se ga le morebiti lotila skušnjava, da bi me poiskal in mi dal kroglo ali pa košček železa — " "Preboječi ste, Sam! Nocoj ga ne bo! Pa se radi varnosti utaboriva globlje v preriji, tam naju ne bo iskal." "Well! Naprej!" Odjezdila sva na sever za miljo daleč, privezala konje in se zavila v odeje. Utrujen sem bil in trdno sem- odrezana ušesa v rokah. The dark and bloody ground; Sam je zajahal. "Pojdiva!' je pravil. "Dal je še do vode. Radoveden se kdo bo bolje vzdržal, vaš mi tang ali moja Tony." "Vsekakor Tony." "Zakaj ?" "Ker ji ni treba toliko nos "Well, Charley! Mesa že vno ne toliko, pač pa več pai Človek, da mi je Fred Mo ušel, to je končno žalostni kaj si morem! Da pa vi popolnoma ubili tistih rdečkarjev, to vam na p; odpustim šele, ko mi pom najti Fred Morgana!" V. Umeten dež. Med državami Texas, . na, New Mexico in Indija teritorijem, med gornjim Rio Pecosa, Red Riverja lorada leži kos dežele, ki po pravici lahko imenovali ro Zedinjenih držav. Puste planote razbeljenega peska se menjavajo z golim, ožganim, skalnatim svetom, zaman se ozira trudno oko po brezkončni ravnini, zaman iščeš osvežujoč studenec, zeleno dolinico, niti najmanjše oaze ne srečaš, niti najmanjše bilke ne, ostro in brez prehoda pritisne rezka, mrzla noč po moreči vročini dneva, smrt ti gleda v oči z neprikrito krutostjo. In tu pa tam stoji — kdo ve, katera neznana moč ga je priklicala v življenje — samoten, usnjat mezguite grm, kot bi se hotel rogati po zelenju koprnečemu očesu, in začuden srečaš včasi bodičast kaktus, posamičen, v gručah ali pa v celih prostranih goščavah, in se zaman poprašuješ, odkod se je vzel in odkod jemlje pogoje za obstanek. Pa niti mezguite niti kaktus ne nudita očesu prijetnega oddiha, grda sta, sivorjava, zaprašena, bodičasta. In gorjexk(>nju, ki po . iVVWku imenujejo "Skyrocket," jer je baje najhitrejše kar ji . o, jenih. Na poizkusni vožnji nad Bethpage, Lond Inland, je letel s hitrost j a 450 milj na uro. Zgrajeno je bilo pri, Gruman Co. Ima 1,200 konjskih sil Wright motorje. Nosi lahko dva mala topa in štiri strojne puške. Radio slika nam kaže nemške zavojevalce rta Danskem, ki korakajo v popolni vojni oprpmi v dansko mesto. stvari, nakar mi Turek takoj pokaže sobo na desni strani vhoda palače. V sobi sem si jaz hitro zabilježil ' nekatere bolj važne stvari, da mi ne uidejo iz spomina. Pisati tako stvar zunaj, zlasti pa med vožnjo ni mogoče, ker treba je skrajne previdnosti, da človeka kar na lepem ne osumijo za bogzna kaj. V tem oziru ni nikoli dovolj previdnosti, bodisi v pisanju, ali pa fotografiranju, kajti marsikaj ni povsod dovoljeno. Zato sem se jaz rajši po-služil sobe, ki bi bila pa zame kmalu zelo usodna. Medtem, ko sem bilježil in prekladal razne stvari, za trenutek položim na okno mojo listnico v kateri sem imel ves papirnati denar in par važnih listin med katerimi je bil tudi moj potni list, ter v preveliki brigi vpisovanja spominov, listnico z potnim listom vred enostavno pozabim na oknu, nakar se vrnem nazaj na dvorišče, brez da bi si pretipal žepe kot je bila često moja navada, da sem se prepri čal, če je vse v redu; to pot pa prav nič. Ker se mi je predolgo zdelo za čakati do časa ko bo muzej odprt, jo krenem preko dvorišča Jani-čarjev k sv. Ireni, tam si še ogledam topove, katerih si prejšnji dan radi fotografiranja topa nisem upal ogledati, potem grem pa pred Hagijo Sofijo, kjer mi pride nasproti že znani Bolgar, katerega sem srečal prejšnji dan ter od njega kupil nekaj spominkov. Ko me fant pozdravi, me vpraša če bom še kaj kupil ? "No, ker sem obljubil, da še kupim, bom pa res še nekaj izbral nakar pričnem izbirati. Ko hočem plačati, pa vidim, da nimam v denarnici kjer sem imel srebrni denar, dovolj denarja, nakar po-sežem v notranji žep po listnico. Tu pa z grozo opazim, da jaz listnice nimam —. V veliki nervoznosti pretaknem vse žepe. Zastonj! Listnice ni bilo nikjer. To je pa učinkovalo name kot bi strela udarila z jasnega neba. Nekaj strašnega ka^or polip me je zgrabilo okrog srca in malo, da mi ni postalo slabo. Ves denar, katerega je bilo okrog štiristo dolarjev z potnim listom vred sem izgubil. V trenutku sem bil berač, sbrez vsakih pravic. Ves denar izgubiti v taki tujini kot je Carigrad in pri tem pa tudi potni list, to pa ni majhna reč, pač pa prav velika. Kam se obrniti brez denarja, kam iti brez potnega lista? Enostavno nikamor. Od prevelike skrbi, kaj bo zdaj so mi pričele polzeti preko obraza debele potne srage in kmalu sem bil po životu ves moker; prvi hip sam nisem vedel kaj naj napravim. V Carigradu denar izgubiti in kar je v gotovem oziru še važneje, potni list. Za denar bi še hitro brzojavil domu, toda potni list tega se pa ne dobi kar tako. In, da bi zdaj to nazaj dobil se mi je zdelo skoro nemogoče, razen če mi pomaga Bog, na drugo nisem zidal nič. (Dalje prihodnjič.) -o- Kofein iz retorte če govorimo o kofeinu, imamo predvsem v mislih kavo, ki ga vsebuje 1 odstotek. Vendar je ta rjava pijača daleč za čajem, če gre na leto 44 milijonov funtov tega strupa v človeške želodce, nas zdaj manj zanima kot prej, že zato, ker imamo zdaj tudi kavo brez kofeina. Kava brez kofeina nima tistih slabih učinkov kot prava kava, torej ne učinkuje slabo na prebavo, ne povzroča močnega bitja srca, ne draži živcev in podobno. Kakih redkih snovi kava nima. Blagodejni vplivi kave, to- vi, tako da je kofein tudi zdravilo. Zdravilo kofein zapišejo zdravniki ljudem, ki jim je oslabela srčna mišica, ki se jim kri preleno preteka, ki imajo slabo prebavo in v zvezi z drugimi kemikalijami tudi za omiljenje bo* lečin. Dalje uporabljajo kofein, ko narejajo čokolado in razne okrepilne in osvežujoče pijače, ki so zlagti velikega pomena za vojaštvo na bojišču. čeprav ni življenjskega pomena, da ljudje uživajo kavo in čaj, pa ga je zdravilstvo nujno potrebno. Prej so pridobivali kofein iz kave in tudi iz čaja in iz lupin kakaoa. Zdaj pač ni misliti na to, da bi kofein pridobivali iz kave ali čaja. Kemiki ga že znajo pridobivati v retorti in ta postopek je samo malo dražji od prejšnjega. V Nemčiji je umetno pridobljeni kofein že splošno v navadi kot zdravilo. IZ DOMOVINE —Nenadna smrt. Pri Sv. Juriju ob Pesnici je nenadno preminil prof. dr. Rieger, ki je stanoval v Studencih pri Mariboru. Smrt ga je doletela na sprehodu. — Vlomilci so odnesli 20,000 din. V nedavni noči je bil izvršen v Mariboru velik vlom. Na Frankopanski cesti imajo mariborski grafiki svoje društvene prostore. Poleg tajnika posluje tukaj tudi blagajnik. Društvena blagajna je bila dobro založena, saj je v železni ročni blagajni 19,000 din gotovine. Neznan gost pa je očitno vedel za to skrivnost, splazil se je v sobo in odprl z železnim dletom blagajno. Pobral je vso gotovino in izginil. Našli ga še niso. MALI OGLASI Kaj imate naprodaj ali v najem? če imate v najem ali naprodaj hišo, ali če imate prodajalno za v najem, oglasite se pri Miha-Ijevich Bros., ki vam bodo prodali ali dali v najem za vas v najkrajšem času. Mi imamo kupce in mnogo najemnikov. Sobe ali pa hiše se vzame na listo. Sedaj nudimo v najem 4 moderne sobe s kopališčem. St. Clair Ave. v bližini 69. ceste; zelo poceni, štiri sobe pa na 3839 St. Clair Ave. Najemnina $16. Mihaljevieh Bros. Co. Real Estate Brokers 6031 St. Clair-Ave. (apr. 23, 26) Naprodaj je Proda se gostilna in konfekcijska trgovina. Prodi! se radi bolezni. D-2 licenca. Kogar veseli ima tukaj lepo priliko. Naslov izveste v uradu tega lista. (98) Odda se stanovanje obstoječe iz 5 sob. Nahaja se na 683 E. 159th St., vpraša se pa na 15626 Holmes Ave. (96) John Glach kovač Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano. 13408 St. Clair Ave. GLenville 3963 We pick and deliver (x) EUCLID BRAND VINO od 79f? galona naprej Mandel's Winery BW 215 TED MANDEL, lastnik 821 E. 222d St. KEnmore 3415 R0GEL DRY CLEANING 6526 ST. CLAIR AVE. Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj rej pospeševanje teka do jedi, hi-1 kot novo. ' fjNlNGS S Oliver Twist C. Dlckens-O. Župančič "Gotovo!" je rekel gospod Brownlow. "Vi ga poznate pod imenom Oliver Twist," je odgovorila Roža. Toliko da so ji prišle te besede iz ust, je gospod Griwmig knjigo, ki je ležala na mizi in se je delal, kakor da je ves vanjo zatopljen, s silnim ploskom obrnil, nato pa se naslonil na stol; % obraza mu je izginil vsak izraz, samo veliko začudenje se mu je začrtalo vanj in s srepim pogledom se je zastrmel v damo. Potem pa, kakor da ga je bilo sram, ker je pokazal toliko vznemirjenja, se je sklonil z nekam krčevitim naporom v svoj prejšnji položaj ter izpustil dolg, globok žvižg, ki se pa nazadnje po vsej priliki ni izgubil v prazni zrak, temveč je zamrl nekje v najskrajnejših kotih njegovega želodca. Gospod Brownlow se ni nič manj začudil, samo da ni dal sVojemu začudenju duška na tako neobičajen način. Pomaknil si je stol bliže Miss Maylijeve in rekel: "Storite mi uslugo, draga gospodična, in ne omenjajte dobrote in prijaznosti, o kateri ste govorili in za katero nihče drugi nič ne ve; in ako vam mogoče izpodbiti s kakršnimkoli dokazom neugodno mnenje, ki sem si ga moral nekoč ustvariti o tem nesrečnem otroku, o-brazložite mi ga za božjo voljo." "Malopridnež! Glavo si pojem, ako ni izprijeno seme," je zagodrnjal gospod Grimwig iz trebuha, kakor je prej zažvižgal, in ni trenil tudi z eno samo mišico na obrazu. "Dete plemenite narave je in gorkega srca," je dejala R'oza in zardela, "in tista moč, ki mu je naložila izkušenj preko nje gevih let, mu je vsadila v srce čustva, kakršna bi delala čast marsikomu, ki šteje šestkrat toliko let kakor on." "Jaz jih imam samo eno m šestdeset," je dejal gospod Grimwig z istim trdim obrazom, "in ker bi moral biti samo hudič, če jih nima Oliver vsaj dva najst, ne vidim, kam bi utegnila meriti ta opazka." "Nič ne marajte za to, kar govori moj prijatelj, gospodična Maylijeva," je dejal gospod Brownlow, "ne misli tako, kakor govori." "Misli, misli," je zarenčal gospod Grimwig. "Ne, ne misli," je rekel gospod BUownlow očitno razdra-. žen. "Glavo si pojem, če ne," je zagodrnjal gospod Grimwig. "če bi mislil tako, bi zaslužil, da bi mu glavo odsekali," je rekel gospod Brownlow. "Izredno rad bi spoznal tistega, ki bi se za to ponudil," je odgovoril gospod Grimwig in udaril s palico ob tla. Ko sta prišla stara gospoda tako daleč, sta vzela vsak zase ščep njuhanca ter si po svoji stari navadi segla v roko. "Torej, Miss Maylie," je sprožil gospod Brownlow zdaj se vr nemo k predmetu, ki se zanj ta ko človekoljubno zanimate. Ali mi'hočete povedati, kaj ste izvedeli o tem ubogem otroku? Dovolite mi še, naj omenim, da sem poskusil vse, kar mi je bilo mo- la zbrati misli, je povedala takoj s kratkimi, preprostimi besedami vse, kar se je Oliveru pripetilo, odkar je odšel iz hiše gospoda Brownlowa — samo Nan-cyno vest si je prihranila za razgovor na štiri oči. Končala je z zatrdilom, da je bila zadnje mesece edina njegova žalost, da se ni mogel srečati s svojim prejšnjim dobrotnikom in prijateljem. "Hvala Bogu!" je rekel stari gospod. "To je zame velika sreča — velika sreča. Ampak tega mi niste povedali, gospodična Maylijeva, kje je sedaj. Oprostite mi, da vas moram pokarati, toda zakaj ga niste privedli s seboj ?" "V kočiji pred vrati čaka," je odgovorila Roza. "Pred našimi vrati?" je vzkliknil stari gospod. Brez vsake druge besede je bil iz sobe, na stopnicah, na cesti in v kočiji. Ko so se vrata za njim zaprla, je dvignil gospod Grimwig glavo, oprl svoj stol na zadnjo nogo ter opisal z njim, pomagaje si s palico in z mizo in ves čas sede, tri cele'kroge. Ko je izvrta manever, je vstal, prešepal, kar se je dalo hitro, sobo najmanj dvanajstkrat, nato se je pred Rozo nenadoma ustavil ter jo meni nič tebi nič poljubil. "Pst!" je dejal, ko je mlada dama, nekoliko prestrašena od tega nenavadnega početja, vstala. "Nič se ne bojte! Let imam dovolj, da bi vam bil lahko ded. Krasno dekle ste; rad vas imam. Sta že tukaj!" Res, ko se je spustil z eno samo spretno kretnjo na svoj prejšnji sedež, sta se že vrnila gospod Brownlow in Oliver, ki ga je gospod Grimwig zelo milostno sprejel. In ako bi bila radost tega trenutka edino povračilo za vse skrbi in za strah, ki ga je prestala za Olivera, Roza Maylijeva bi se bila čutila bogato poplačano "Še je nekdo, ki ga ne smemo pozabiti," je opomnil gospod Brownlov ter pozvonil. "Pokličite gospo Bedwinovo." Stara hišnica je urno prišla; pri vratih se je poklonila ter čakala, kaj ij ukažejo. "Hej, od dne do dne ste bolj slepi, Bedwinka," je dejal gospod Brownlow malce nejevoljen. "Res je to to, sir," je odgovorila starka. "Ljudem mojih let se oči s starostjo ne boljšajo." Lahko bi vam bil tudi kar povedal," je dejal gospod Brownlow. "Toda nataknite si naočnike. Mogoče se vam posreči dognati, čemu smo vas pozvali." Starka je iskala po žepu naočnikov. Toda Oliverova potrpežljivost ni mogla prestati te nove preskušnje, vdal se je svojemu prvemu nagibu in ji poskočil v naročje. "Gospod Bog bodi z mano!" je vzkliknila starka, objemaje ga. "Saj to je moj nedolžni fantek!" "Draga stara strežnica mo-t sebe, da bi videla, koliko je že narasel, pa ga spet prižela k sebi ter mu nalahno gladila lase in se zaporedoma smejala in jokala. Gospod Brownlow jo je pustil z Oliverom, naj se izkramljata do mile volje, Rozo pa je odve-del v drugo sobo, kjer mu je natančno pripovedovala o svojem razgovoru z Nancy, kar ga je nemalo presenetilo in zmedlo. Roza mu je pojasnila tudi svoje vzroke., zakaj ni zaupala te stvari pred vsem svojemu prijatelju gospodu Losbernu. Stari gospod je menil, da je ravnala previdno, ter je bil rade volje pripravljen, da se s častitim doktorjem sam resno posvetuje. Da bi imel čim prej priliko za to, sta sklenila, naj se oglasi gospod Brownlow ob osmih zvečer v hotelu, tačas pa bo gospa Maylijeva že previdno obveščena o vsem, kar se je zgodilo. Po teh dogovorih se je vrnila Roza z Oliverom domov. Roza nikakor ni precenjevala silne jeze vrlega doktorja. Komaj mu je razodela, kaj je pove dala Nancy, se je usula iz njega ploha pretenj in kletvin. Rotil se je, da mora biti to dekle prva žrtev združene bistroumnosti gospoda Blathersa in Duff a. Res je vzel klobuk ter hotel iti pri tej priči iskat pomoči teh dveh poštenjakov. Brez dvoma bi bil v prvem razburjenju to namero tudi uresničil, ne da bi pomislil tudi za hip na posledice, če ga ne bi bila zadržala ne kaj primerna odločnost gospoda Brownlowa, ki je bilkam jezlji-vega temperamenta, nekaj razlogi in ugovori, ki so bili videti najpripravnejši, da bi ga odvr nili od njegovega vročeglavnega sklepa. "Kaj vraga pa naj potem ukrenemo?" je vpil vihravi doktor, ko sta se vrnila k damama. gospod Brownlow; "pač pa moramo delati potihoma in jako oprezno." "Potihoma in oprezno!" je vzkipel doktor. "Vse skupaj, kar jih je, pošljem k . . ." "Je vseeno, kam," mu je pre-strigel besedo gospod Brownlow. "Toda premisliti je treba, ali dosežemo na ta način svoj namen." "Kakšen namen?" je vprašal doktor. "čisto priprosto ta, da dože-nemo, kdo so bili Oliverovi starši, in da mu pomoremo do njegove dediščine, ki mu je bila, ako ej to pripovedovanje resnično, po zvijači ugrabljena." "A tako!" je dejal gospod Losberne in se pahljal z robcem, "to sem pa skoraj pozabil." "Poglejte," je nadaljeval gospod Brownlow, "ako o dekletu sploh ne govorimo — in recimo, da bi bilo mogoče, izročiti to so-drgo pravici, ne da bi bila ona prizadeta — kaj dobrega bi iz tega izbili?" "Da jih bodo po vsej priliki vsaj nekaj obesili," je menil dok- tor, "nekaj pa deportirali." "Prav dobro," je smehljaje odvrnil gospod Brownlow; "toda brez dvoma dosežejo to prej ali slej oni sami; če pa se hočemo vtakniti in jih prehiteti, se mi zdi, kakor da bomo uganjali pristno donkihotščino naravnost v nasprotju z našimi koristmi — ali vsaj z Olivei*ovimi, kar je isto." "Kako to?" je vprašal doktor. "Tako. čisto jasno je, da nam bo skrajno težko prodreti tej skrivnosti do dna, dokler ne ukrotimo tega Monksa. To pa je mogoče edino z vojno zvijačo in če ga ujamemo, kadar ne bo obkrožen s temi ljudmi. Zakaj, recimo, da ga damo zapreti — saj nimamo nobenih dokazov zoper njega. Kajti kolikor vemo mi, ali kolikor se da sklepati iz dejstev, on ni zapleten- v nobeno njihovih razbojništev. Pa najsi ne bi bil oproščen, vendar je kaj malo verjetnosti, da bi dobil hujšo kazen nego zapor zaradi vlačugarstva. Seveda bo potem trdovratno molčal, da bo za na- "Ali ; no pi mošl> siti, kaj i ŠtOVi prizi do 0 "1 jai" je vzkliknil Oliver. "Saj sem vedela, da se bo vrnil, saj sem vedela," je dejala starka in ga držala v naročju. "Kako zdrav je videti in kako je zopet oblečen, prav kakor gosposki sinček! Kje pa si bil tako dolgo, dolgo? Ah . . . prav tisti ljubi obrazek, samo tako bled ni; prav tiste mile oči, samo tako či, kako bi ga našel; in da se je žalostne niso. Ves čas jih nisem moja prva domneva — da me je namreč varal in, po svojih prejšnjih tovariših zapeljan, okra-del — da se je ta domneva precej omajala, odkar sem bil v inozemstvu." Roza, ki si je medtem utegni- pozabila, pa tudi njegovega mirnega smehljaja ne,, vsak dan sem jih gledala, skupaj z očmi mojih lastnih otročičev, ki so mi pomrli, ko sem bila še sama vesela in mlada." Tako je žuborela ta dobra duša in potisnila Olivera od Albert Anastasia poglavar morilske tolpe v. Brooklyn, N.Y., katera je morila na debelo in za profit, ali umore po naročilu. Policiji osmih držav je naročeno, da naj ga aretira kjerkoli ga vidi in izroči policiji v Brooklyn, N. F. Dr. Poultney Bigeloiv, zgodovinar in prijatelj bivšega nemškega lcajzerja, se je vrnil iz potovanja po Evropi in prerokuje zmago Nazijem. "Ljubezen ne pozna meje . . ." Filmski igralec, George Jessel (levo) star 42 let se je poročil v Lois Andrew, ki je stara komaj 16 let. Poročni obredi so se izvršili v nekem hotelu v DetroUu. ■ K H buuu ........ Jkcording to thg abilitu be merciful To. 4,8 GllfE CATHOLIC CHARITIES UlCCtt /IpMIA&t TO /IpUAI&th , CfdUic d fflmfa,! \ še namene toliko vreden, kakor če bi bil gluh, nem, slep ali bebast." "Potem," je dejal doktor raz-vneto, "vas pa še enkrat vprašam, ali se vam zdi pametno, imeti obljubo, dano dekletu, za obvezno . . . obljubo, dano z najboljšimi in najblažnjimi namerami, v resnici pa . . ." "Ne spuščajte se v pretres te točke, gospodična moja draga, prosim," je' prekinil gospod Brownlow Rozo, ki je hotela go voriti. "Obljubo je treba držati. Jaz mislim, da to ne bo niti ma lo oviralo naših korakov. A predno se moremo odločiti za to ali ono pot, moramo govoriti z dekletom, da si zagotovimo, ali nam hoče pokazati tega Monksa, če ji zatrdimo, da bo imel opraviti z nami, ne s postavo, če pa tega ne bi marala ali mogla, si moramo preskrbeti od nje takih podatkov o njegovem bivanju in opis njegove osebe, da ga lahko sami spoznamo. Do nedelje večer je ne moremo videti; danes je torek. Jaz bi svetoval, da dotlej sploh ničesar ne ukrenemo in teh stvari'ne razodenemo niti samemu Oliveru." S kislim obrazom je sprejel gospod Losberne predlog, naj se vsako delovanje za pet dni odloži, pa kaj, ko je le moral prizna ti, da ne ve za sedaj nič primernejšega svetovati, in ker je imel gospod Brownlow Rozo in gospo Maylijevo odločno na svoji strani, je bil njegov nasvet soglasno sprejet. "Rad bi si pridobi}," je menil, "tudi pomoč svojega prijatelja Grimwiga. Res je čudak, pa prebrisan, in bi nam utegnil bistveno koristiti. Pripomniti moram, da je izšolan za pravnika, da pa je dal svojemu poklicu slovo iz nevolje, ker je imel v dvajsetih letih samo dve pravdi in še te brezpomembni; je li to zanj priporočilo ali ne, o tem sodite sami." "Jaz ne ugovarjam, da bi pritegnili vi svojega prijatelja, samo če smem tudi jaz svojega," je rekel doktor. "Glasujmo," je odgovoril gospod Brownlow; "kdo pa je?" i Dalje prihodnjič.) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. t * Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 HRANILNE VLOGE ^W- SAFETY OF YOUR \ , ^Z INVESTMENT INSURED TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: (ranjsko-Slovenska © Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, lnkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenskl Katoliški Jednoli, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bo-iezni ln onemoglosti. K. S. K. Jednota sDrejerfia v svojo sredo člane ln članice od 18. do 60 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko'od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaj« smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto itplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lanko za $2.00; $1.00 in 50c na dan aH $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleSkem Jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednott, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne ln bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednott Kjerkoli fie nimate društva, spadajočega »k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois.