Glasilo »Samostojne flP kmetijske stranke za Slovenijo".
Naročnina t
•žfiHRffo . v v~. . ................Din 20-—
B- .0.....a.............Din 10—
too ....••• , ..... . . » . .	Din
eroa Številka ............ . .	Din !•—
Kmet pomagaj si sam, fin svoje stališče v državi uravnaj si sam I
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst	ft Din 1-50
večji inserati od 10 petit vrst napre) . . .	. . i . h Din 2—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta	.... & Din 3'—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiži „Ekonoma".
Klerikalni kulukaril.
Vso politično moč slovenskega naroda imajo v rokah klerikalci, ker volitve z dne, 18. marca so jim dale skoraj vse mandate. Vsled tega pa pade tudi na klerikalce vsa odgovornost in karkoli zadene Slovence, za vse so odgovorni oni. Te sicer priproste, toda nad vse jasne resnice Je izbriše nobena laž, noben izgovor, zakaj oni so prevzeli moč, naj nosijo tudi odgovornost!
Te odgovornosti pa se otepavajo klerikalci na vse pretege in smešni to dovolj, da bi celo nam hoteli naprtiti del odgovornosti. Gospodje ku-lukarji, vse zaman! Vi imate mandate, vi ste obljubljali paradiž na zemlji, vi nosite tudi odgovornost. Ce se bojite te odgovornosti, položite mandate in priznajte pošteno, da ne morete izpolniti niti ene svojih številnih obljub, priznajte kot možje polom svoje politike!
Toda vi in poštenost, to je kot voda in ogenj. Zato vemo, da boste množili svoj greh in trdovratno vztrajali pri svoji napačni politiki, ker vam manjka moralične sile, da bi svoj greh priznali. Samo vaša partija in ž njo zvezane gmotne dobrine so yam na srcu in zato boste skušali preslepiti volilce, da je vaša politika prava. In v »Slovencu« z dne 15. t m. ste že stopili na to pot
V notici »Samostojni in kulukar-ji« (kakor sebe pravilno nazivate), dajete navodila svojim agitatorjem, kako da ovržejo trditve naših tovarišev. Sledimo vašemu vzgledu in dajemo navodila svojim tovarišem, da vas bodo še bolj bili, kakor vas že bijejo.
Zmisel »Slovenčeve« notice je ta: Ker je dobila klerikalna stranka večino, se ji očita, da je ona vsega kriva, pa čeprav se ve, da jo more beograjski centralizem vedno preglasovati. »Kmetijski list« da se dere, da ne izpolnimo predvolilnih obljub.
Katerih pa ne, sprašuje »Slovenec«. Glavna klerikalna obljuba je bila avtonomija, za katero da se še v naprej bore, ki jo bodo tudi »kljub težkim časom tudi izpolnili«. Pravijo, da smo omogočili homogeno radikalno vlado. Ali ni bolje, da nas tlači samo eden mesto dveh, kar bi bilo, če bi obstojala radikalno demokratska koalicija. In končno se tolaži »Slovenec«, da ljudstvo to njegovo politiko odobrava.	v„- ,,
Naš odgovor.
Pred volitvami smo mi opetovano poudarjali, da so razmere pač takšne, da imajo Srbi večino, da je zato huj-skaštvo proti Srbom škodljivo in da ni avtonomija zaenkrat dosegljiva. Poudarjali smo dalje, da dosežemo avtonomijo in vse druge zahteve le potom sporazuma s Srbi, sporazum pa onemogočuje hujskaštvo proti Srbom. In kakor je z avtonomijo, tako Je z drugo kardinalno zahtevo slovenskega ljudstva, da služijo naši fantje v Sloveniji. Tudi tu smo poudarjali, da nam vsled protisrbskega hujskaštva Srbi ne bodo zaupali in da bodo vsled tega ostali naši fantje še nadalje v Macedoniji.
Pa naše besede so bile bob v steno in klerikalci so storili nasprotno celo to falotarijo, da so zverižili naše stavke in zaklicali: Glejte jih, proti avtonomiji so, proti našim fantom sol
In poslušali niso niti svojega bivšega vojskovodje, dr. Šušteršiča, ki jih je opominjal, da je politika umetnost možnosti, da sme pošten politik obljubljati samo to, kar ve, da more doseči.
Vse trezne opomine so prezrli in brez sramu so pustili, da so obljubljali njihovi agitatorji tudi modrino t neba, samo da zmaga SLS, da bo partija zasigurana. Se več! Tudi najvišji njihovi generali so podlegli privlačnosti teh demagoških obljub
in javno so govorili, da bodo Beogradu avtonomijo izsilili, da jo bodo v zvezi s Hrvati sigurno dosegli, samo da volijo vsi Slovenci SLS. Tedaj je nastala tista laž, da se bodo pre-čanskemu bloku pridružili tudi pre-čanski Srbi, kar bi v resnici dalo prečanom večino.
S srbofobijo (mržnjo do Srbov), z lažnivimi obljubami so premotili klerikalci ljudstvo in doživeli popolno zmago.
Ljudstvo pa je pričelo pričakovati žegna z nebes in prepričano je bilo, da draginja poneha, da se vrnejo fanti, da bodo železnice zastonj, ker vse to je ljudstvo od avtonomije pričakovalo.
Toda minil je teden za tednom, avtonomije pa ni bilo, pač pa je prišla samoradikalna vlada, ki je nalagala narodu breme za bremenom.
To samoradikalno vlado pa je omogočila SLS. »Slovenec« pravi, da je bolje samoradikalna vlada, ko radikalno demokratska koalicija, kajti tako nas pritiska eden, drugače bi nas pritiskala dva. Popolnoma napačno postavljeno vprašanje. Pred vsem sploh ni treba, da bi nas kdo pritiskal in če je bila SLS prepričana, da nas hočejo pritiskati tako radikali ko tudi demokrati, potem je bila dolžnost SLS na dlani, ta namreč, da slabi tako demokrate, ko tudi radikale. To pa ni bilo niti težko. Demokrati in radikali so bili v ogorčeni medsebojni borbi. Ta borba jih je tako slabila, da niso imeli moči pritiskati prečane, da govorimo s »Slovencem«, v tej meri, kakor bi složni mogli.
Ker je borba demokratov in radikalov pretresala vso državo, so morali k njej zavzeti svoje stališče tudi klerikalci. In zavzeli so ga na najbolj nesrečen in najbolj zgrešen način. Pred očmi le svoje ozke strankarske interese so presojali vse vprašanje le s stališča svojega sovraštva do slovenskih demokratov, ki so bili v tej borbi najbolj postranske osebe.
In mesto, da bi podprli v borbi demokratov in radikalov slabejšega, so celotno stopili na stran radikalov in končali demokratsko radikalno borbo s popolno zmago radikalov.
To je pomen homogene radikalne vlade z nastopom, katere je postal centralizem v državi tako močan, kakor še nikoli. To čutimo tudi danes vsi na svoji koži prav občutno.
Šestkratni 'povišek zemljiškega davka, kuluk, zvišanje dohodnine, dražje železnice, nove takse, odstavljanje uradnikov itd. to so dobrote, ki nam jih je dala samoradikalna vlada. Kje bi si upala radikalno-de-mokratska vlada, ki je imela pred seboj vedno možnost novih volitev, izglasovati taka bremena!
Vsa ta bremena pa smo dobili od vlade, ki nima večine!
Ko se je sestala 15. aprila nova skupščina, je bil položaj sledeč: Če pride Radič v skupščino, potem se je mogla vzdržati centralistična vlada le potom koalicije demokratov in radikalov. Te koalicije pa je bilo že vse sito, ker je bila tako slabotna in tako nenaravna, kakor bi bila pri nas koalicija liberalcev in klerikalcev. Zato bi skušali tako radikali ko demokrati, da zavladajo sami. Zmaga pa je bila tistega, ki stvori sporazum z revizi-onisti, ki stvori večino proti svojemu koalirancu.
Tak je bil položaj — Radiča pa ni bilo v Beograd, ker je bil po Markovem protokolu vezan v to, da ne pride. Toda kljub temu je bila samoradikalna vlada še vedno nemogoča, ker ji je bila nasprotna krona. Nastop dr. Korošca je tedaj rešil samoradikalno vlado, ker se je dr. Korošec obvezal, da bo omogočil samoradikalni vladi, da izglasuje najnujnejše zakone.
Prišlo je nato na dnevni red vprašanje verifikacije mandatov. Zopet smo doživeli popolno polomijo dr. Korošca. Z njegovo pomočjo so bili verificirani (odobreni) vsi radikalni, klerikalni in muslimanski mandati, niso
pa bili verificirani Radičevi mandati. ln te mandate hoče radikalna večina sedaj razveljaviti, da bo imel tako kvorum v skupščini radikalni klub tudi brez Nemcev in Turkov.
Položaj radikalov, najbolj tipičnih reprezentantov beograjske porodice, da zopet govorimo s »Slovencem«, je tako s pomočjo naših klerikalcev sijajno utrjen in brez strahu lahko delajo radikali take nezaslišanosti, da niso dali Sloveniji niti pare izvoznega' kredita, da se vrši sedaj ropanje dr«; zave v taki meri, ko še nikoli, da je podlegel celo finančni minister dr.1 Stojadinovič v boju proti beograjskim kapitalističnim izkoriščevalcem.
Po vsem tem si drznejo še klerikalci hinavsko govoriti: Mi nismo krivi, nas je samo 24!
Najzagrizenejšim centralistom so dali zmago, — toda krivi niso oni!
Največjim izkoriščevalcem države so dali vso oblast in sicer brez kontrole — toda krivi niso oni!
Kdo pa je potem kriv! — Ce ne more njihov Jugoslovanski klub, ki šteje 24 poslancev ničesar doseči, ali naj Pucelj sam vse doseže!
In z Radičem in Spahovci jih je preko 100! — Pa vseeno ne morejo ničesar doseči! Kakšni poslanci pa so to!
Klerikalni kulukarji vseeno ponavljajo prazen izgovor: Nas je 21: proti 292! To je netočno. Njihovih 21 mandatov je ves slovenski narod! In če ne pomeni 21 poslancev dosti v vsej skupščini, pomeni celokupna slovenska reprezentanca mnogo. Nismo še tako daleč, da bi bilo vladujočim v Beogradu vseeno, kakšno stališče zavzemajo Slovenci. Še vedno je učinkovit apel na celokupno zastopstvo Slovencev! Toda apelirati sme tisti, ki ni preobložen z grehi. Apel hujska-čev pa je brez učinka! V tem je naj-groznejša posledica klerikalne politiko!	''i
Krivda klerikalnih kulukarjev pa še ni izčrpana. Njihovi gospodarski
Sprehodi po Meiiiki dolini.
(Gospodarski razgledi.)
Ob prijazni, od senčnih gozdov in logovv na severu od sanjavo-valovitih hribčkov in gori, na jugu od nebotičnih planin in zadnjih obronkov naših kršnih Karavank obdani dolini naše osvobojene Koroške, o Mežiški dolini se pri nas le malo kaj sliši. Kot da bi ostala ta dolinica osamljena in da žaluje za našimi pravljično lepimi doli in logi in prijaznimi slovenskimi vasicami onkraj raejfi v naši zgubljeni Koroški...
Srebrno-belo se lesfceče Mežica v prijaznem jesenskem solncu in iz pestro pisanih logov se plaho oglaša naša bajno lepa, oh kako srfino-globoka, tiha koroška pesem. Priča o lepoti naše domovine, o davni slavi tužne naše zgodovine, teži in blaži našo bol ter nas navdaja z novimi upi in novimi nadami k uresidCenju naših sanj in pričakovani...
In v tel dolini prebiva naše tiho, trezno in delavno ljudstvo, ki ne išče zabave in razvedrila v vinu, kot marsikje v Sloveniji, ampak v lepoti narave, V delu in stremljenju k zboljšanju gospodarskega stanja. Koroškemu kmetu njegova kmetija ni samo vir preživljanja, ampak predvsem srčna zadeva, Poezija vsakdanjega življenja. Preveva pa globoka ljubezen do svoje rodne grude, ljubezen, Id je malokje tako globoko ukoreninjena kot pri našem slovenskem koroškem kmetu. In zato tudi totfkl uspehi na gospodarskem polju.
Vsaj ljubezen premaga vse težkoče in tudi težkoče današnjih povojnih razmer.
Utrujen in zbit od dolgega potovanja 5z naše metropole, sem se v nedeljo 9. t m. takoj ob mojem prihodu v Slo-venjgradec podal v ljubljeni kraj mojega službenega delovanja v Prevalje — v Mežiški dolini. Uprizorila se je tam čisto tiho in neoipaženo, s skromnimi sredstvi razstava raznih pridelkov domačega kmetijskega gospodarstva. Brez posebne reklame in kričavih vab. Človek, ki živi izven te tihe dolinice in ne pozna značaja tamošnjega ljudstva H pač mislil: to bo pač kaka majhna raztavica, kako preprosto razkazovanje raznih predmetov.
Kako osupel pa sem bil, ko sem prišel v nedeljo v Prevalje! Kot zakopan sem ostal pred šolskim poslopjem. Strme sem se vprašal: ali je to res samo razstava, ali je to kak veliki ljudski shod? — Pred šolsko ograjo vse polno mladine, fantov in deklet, pred zavodom samim resni kmetje in kmetice visoko h hribov ogledujejo in pireiskušajo razne gospodarske stroje: moderne Sackove pluge, kultivatorje, najnovejše okofpalnike in osipalnike i. t. d.
In v hodniku pestra sJika najrazličnejših pridelkov in umetnosti domačega zelenjadarstva in vrtnarstva; stene okrašene z okusno razvrščenim gospodarskim orodjem in s poučnimi slikami. Šolska soba pa nabito polna raznega občinstva iz Mežiške doline, iz Štajerske in celo preko meje iz Avstrije. Pazno sledi občinstvo: kmetje, delavci, uradniki vseh strok, krasnim in vzneše-
nim izvajanjem in demonstracijam šolskega vodja g. Koširja. Malo ob strani razkazuje gruči radovednih posetnikov priznani vrtnar in čebelar g. učitelj Močnik razne vrsto domačega sadja in izdelke umnega sadjarstva in vrtnarstva. Ob drugem koncu okusno okrašene in vsestransko z raznimi razstavnimi predmeti bogato opremljene šolske sobe pa stoji sredi med lonci zelenega in rudečega cvetja mladi inž. Jeglič, ki je zastopal s svojimi vrtnarskimi predmeti družbo Vrt — Džamonja v Mariboru. Ne smem pozabiti tudi krasnih snežnobelih ročnih del, ki jih je razstavila tamošnja šola. Osobito so padli v oči razni kuhinjski prtiči s čisto slovenskimi napisi in originalnimi rizbami kot: »Ljubo domž, kdor ga ima.«
Mene pa kot kmet. strokovnjaka so v prvi vrsti privabili razni kmetijski, gospodarski predmeti. Posebno pozornost so zbudili poljski pridelki ki jih je razstavil g. Osilander iz Guštanja: I. Semenje in grmiči bilja in latja raznega žita.
1.	Ozimna rž — vrste Loosdorfer, pridelek na 1 ha 32 met stotov.
2.	Ozimna pšenica — vrste Loosdorfer, pridelek na 1 ha 25 met. stotov.
3.	Ozimna ječmen — vrste Fried-richsweherter, — pridelek na 1 ha 28 met. stotov.
4.	Laški sirek, iz katerega lahko naše gospodinje nai praf priprost in cenen način izdelujejo metije za domačo rabo.
5.	Vdike solnčnice, katerih steblja uporablja g. Osilander za napravo sladke ansilaže, kot sočno-sveže zimsko krmilo za govedo.
II.	Tipične olivaste vrste rudeče in rumene pese; pridelek na 1 ha 700—800
met. stotov.
III.	Obče znana vrsta zelo rodovitnega
krompirja Juwel in
IV.	Detelja bokhara (Melitotus albus);
to je vrsta detelje, ki je osobito pri-PTavna za kmetijsko kulturo povsem nerodovitih peščenih tal, kjer druge rastline več ne uspevajo. Bokhana-de-telja je tudi izborna paša za čebele. Posebno zanimiv je bil grmič rži, ki je obstojal iz 28 bili oz. latov, ki se je razvil iz enega samega zrna.
Gospod Osilander pa je s svojimi razstavnimi pridelki pokazal, da se tudi v ostrem podnebju, v hladni legi in peščenem, propustnem pobočju severno od Urške gore in Karavank z miselnim in preudarnim obdelavanjem zemlje dajo doseči pridelki kot jih izkazuje le v gospodarskem oziru visoko kulturna Danska in severna Nemčija.
Zanimanje je vzbudil tudi okusno razstavljeni grmič krompirjevega gomolja, ki ga je razstavil g. okrajni glavar Koropec. Iz enega samega srednje velikega gomolja se je razvilo okoli 24 gomoljev v skupni teži kg. Pač dokaz, da se dajo s sajenjem celega sred-nje-velikega gomolja doseči največji pridelki
Med razstavljalo! so bili potem tudi g. župnik Serajnik iz Kotelj, g. nad-učitelj Fajnik s svojo debelo čebulo iz Mežice, Ana Sercer v Libeličah i. t d.
Poseben okras razstavi kmetijskih pridelkov pa je dalo domače vino, pridelek vinske trte iz naše podjunske doline v Avstriji
To bi zadoščalo, da povdarim kmeti j sko- gosp odarsko važnost razstave.
Razstava je bila ta dva dni 8. in 9. t m. res pravi ljudski tabor. Ena skupina obiskovalcev je zamenjala drugo, demonstracije so se vrstile s poučnimi predavanji in razkazovanji — in to živahno življenje in gibanje se je med veseljem mladine in prijetno razdra-ganim smehom zadovoljivih obiskovalcev vršilo od ranega jutra do pozne večeri. Uspeh je bil brezdvomno velik. Dosti posetnikov je izvajalo, da jim je ta razstava v praktično gospodarskem oziru ugajala bolj kot Mariborska velika obrtna razstava. Bili so tudi pravi solnčni, božji dnevi prve jeseni...
Brezdvomno je veliki uspeh razstave pripisati agilnosti in marljivosti lokalnih faktorjev. V Mežiški dolini se pač od g. okrajnega glavarja do zadnjega tovarniškega delavca udejstvuje tudi vse na gospodarskem polju; edina pot, ki lahko prinese našim razdrapanim gospodarskim in političnim razmeram zopet ozdravljenje.
Kot glavna inicijatorja razstave pa naj omenjam gg. šolske vodje Koširja in Močnika, ki kot idealna delavca na kulturnem polju posvečujeta ves prosti čas napredku v vseh gospodarskih pa-nogah.
Razstava, ki je bila prva te vrste v našem okraju in katere uspeh je W1 brezdvomno odločilen pa naj bi našla tudi po vseh krajih naše obširne domovine posnemanje v blagor našega naroda in procvit naše gospodarske kulture.
France Wernig, okrajni ekonom,
zavodi so nujno potrebni vladne podpore. Zato škilijo naši kulukarji vedno na ministrske stolčke, zato se ne npajo nikdar nastopiti tako, da bi porušili za seboj vse mostove. In radikali to vedo. Zato pritisnejo vselej, Itadar je klerikalna nevolja prevelika, kak hladilen obliž in zato namenoma slikajo v najbolj rožnatih barvah paradiž, ki čaka klerikalce, če vstopijo ir vlado. Zato je prišel Jankovič na katoliški shod, zato je govoril sladke melodije Jovanovič.
Naši tolikrat opeharjeni kulukarji pa se ne upajo prav in štejejo knofe: bi, ne bi, bi...
Slovenski narod pa se prj tem pogreza v vedno večjih bremenih in oddaja svoje solde tistemu centralizmu, proti kateremu se klerikalci tako
zelo bore, ki pa je z njihovo pomočjo vsak dan močnejši.
Toda slovenski narod spregleduje in sit je tlake, ki jo je delal dosedaj nezmožnim klerikalnim politikom. Zato že vstaja po vsej deželi spoznanje, zato se vrste kulukarjev redčijo, zato kliče narod obljubkarje z dne 18. marca na odgovornost!
Odgovornoti se ne ognete, pa delajte in pišite, kar hočete. Vi imate mandate, vi imate vso politično moč slovenskega naroda, vi imate tudi vso odgovornost!
Ali pa priznajte skesano svojo* polomijo in položite mandate, zakaj bolje je, da nima slovenski narod nobenih poslancev, kakor pa takih, kakršni ste vi!
»Politika" o kmečkem prazniku.
»Politika«, eden prvih listov Beograda, če ne sploh najboljši, piše o riašem prazniku sledeče:
»Radikali bodo imeli dosti posla, da si zasiguraje y skupščini večino. Zato je od velikega pomena, kako sta-Išče bodo zavzele ob sestanku skupščine posamezne skupine iz opozicije. V zvezi s tem je pomenljiv veliki zbor slovenske kmetijske stranke, ki se je vršil pred tremi dnevi na Bledu.
Zbor je bil izredno dobro obtekan. Sprejet je bil referat edinega kmetijskega poslanca g. I. Puclja in popolnoma odobreno njegovo delovanje. Akcija Radiča in dr. Korošca sta bili najenergičnejše obsojeni, kralju in kraljici so bili poslani prisrčni pozdravi
No, od posebnega pomena je, da je zborovanju prisostvoval tudi zastopnik zemljoradniške stranke, poslanec g. Dušan Dimitrijevič.
On je pozval kmetijce da pridejo ponovno pod enotno zastavo Saveza zemljoradnika, da bi mogli združeni povzeti odločno borbo proti sedanje-
mu režimu za narodno edinstvo ter rešitev države.
Zbor je popolnoma odobril misel ponovnega ujedinjenja kmetijske in zemljoradničke skupine, ki sta tvorile, kakor znano ob priliki sestanka lustavotvorne) skupščine eno enoto. O vstopu g. Puclja v zemljoradnički klub bo odločil zemljoradnički posla-nički klub. (To ni točno, op. urednika,)
Ta ponovna koalicija za sedanji trenotek ne pomeni nobene premene v skupščini, toda je značilna in bo na vsak način uplivala na prihodnjih volitvah.
Na zboru je bila posvečena posebna pažnja hrvatskim zemljoradni-kom, ki so bili pozvani, da zapusce Radiča in da se pridružijo slovenskim in srbskim zemljoradnikom.«
Tako piše prestolna »Politika«. Mladinsko »Jutro« pa poroča o romarjih, nedeljskih izletnikih in — o bikih!
Sramota za vsakogar, ki pozabi na pisavo »Jutra«.
Blagoslov 18. marca raste.
Dobrot 18. marca še ni konec. Po 6kratnem povišanju zemljiškega in drugih davkov, po nadvse težkem vojaškem zakonu in kuluku, po podražitvi železnic in tobaka, dobimo sedaj še nove in ogromno povišane takse.
Finančni odbor razpravlja te dni o predlogu finančnega ministra glede povišanja taks. Po vladnem predlogu se nameravajo naravnost na nezaslišan način povečati vse takse in upeljati nove. In kar je najhujše, največji del novih taks zadene le najbolj revne sloje, pa čeprav pravi astava jasno, da mora obdačenje v prvi vrsti zadeti tiste, ki kaj imajo.
Nobenega dvoma ni, da bo sa-moradikalna večina predlog finančnega ministra v glavnem odobrila in da bodo dosežene le malenkostne olajšave. Prekrepko so naši kulukarji utrdili samoradikalno vlado, da bi se bilo treba tej ozirati na zahteve in koristi ljudstva.
Vladni predlog o povišanju taks je tako protisocijglen in tako krivičen, da ne more biti bolj. 2 njim so pogaženi osnovni temelji ustave.
Z novim poviškom taks je revež brez pravic.
Za pritožbo na državni svet je namreč plačati sedaj 100 dinarjev (preje 10), za pritožbo na upravni svet pa 50 dinarjev. Še hujše je v civilnih sporih. Taksa za vložitev tožbenega spisa znaša od 30 do 300 dinarjev poleg 3 odstotkov vrednosti spornega predmeta. Za pritožbo na višje sodešče je treba plačati že od 50 do 200 dinarjev in za ono na
kasacijsko sodišče kar od 100 do 400 za prve pol pole.
Revež, ki ne more plačati takse, je izgubil pravico.
Po ustavi mora biti pouk v šolah prost. Vladni predlog pa določuje, da more postati doktor samo tisti, ki je na taksah plačal čez 3000 dinarjev. Doktorati so s tem za reveže prepovedani!
Silno udarja vladni predlog tudi kmetsko ljudstvo. Za živinski list bo plačati 50 dinarjev, za kupoprodajne pogodbe pa 2 odstotka od vrednosti premičnin, 6 odstotkov od prometne vrednosti nepremičnin itd.
Nove takse imajo poleg vsega tega še to »prednost«, da se bo z njimi pridno šikaniralo ljudi. Tako mora vsak gost, pa čeprav spije le stoje osminko vina, plačati računski listek v znesku 20 par.
Vse se podraži z novimi taksami, samo ena taksa se zniža, namreč taksa pri konjskih dirkah, kjer se zbira samo bogat svet in sicer za polovico. In zakaj?
Ker je predsednik beograjskega »Kola jahačev« topčiderski Jankovič, velik prijatelj naših klerikalcev!
800 milijonov dinarjev nameravajo z novimi taksami iztisniti Iz ljudstva.
Kam gre ves ta denar, to vprašamo?
Naj nam odgovore na to naši klerikalci, ki imajo vso politično moč slovenskega naroda v svojih rokah in ki so dolžni vsaj to, da kontrolirajo vlado, če že ničesar drugega skup ne spravijo.
Ali pa mar še tega ne znajo?
Pokrajinske vesti.
(Pozabljen jubilej.) Dne 7. septembra je preteklo 75 let, ko je bila po dolgih debatah odglasovana v kromeriškem parlamentu odprava tlake. Po 75 letih smo k sreči po klerikalni sposobnosti prišli do tega, da smo dobili kuluk. Živel dr. Korošec, živela napredna SLS.
(t Prof. Maks Pleteršnik.) Eden naših najbolj zaslužnih kulturnih delavcev, prof. Maks Pleteršnik je preminul. Poleg mnogih učenih razprav in Izvrstnih prevodov, ki jih je priobčeval po raznih listih in knjigah, mora biti slovenski narod Pleteršniku hvaležen zlasti za eno remek delo — za njegov slovensko-nemški slovar. Leta 1883. ga je pričel Pleteršnik na naročilo Škofa dr. Zlato-asta Pogačarja izdelovati in v devetih letih neumornega ln vestnega dela je bil rokopis v toliko pripravljen, da je dal lahko besednjak v tisk. Leta 1896. te bU besednjak gotov, ki je še danes pno najpopolnejših del v slovenski književnosti in ki je prinesel Pleteršniku svetovno slavo med učenim svetom. Da je Pleteršnikov slovar za slovenski narod naravnost neprecenljive vrednosti ni treba še posebej poudarjati. — Pkierlnlk je bil rojen 3. decembra leta
1840. v PiŠecah pri Brežicah. Po do-vršitvi gimnazije v Celju, je odšel na Dunaj študirat jezikoslovje. Po dovršeni univerzi je služboval kot gimnazijski profesor v Mariboru, Celju, Gorici, Trstu in leta 1871. je prišel v Ljubljano, kjer je ostal do svoje upokojitve 1. 1900. Tedaj pa se je preselil na svoje posestvo v Pišece, kjer je imel vinograd in kjer mu je gospodinjila njegova sestra. Kot človek plemenit, kot Slovan zvest in kot učenjak velik, to so bile vrline pok. Pleteršnika! Večna slava njegovemu spominu!
(Ministra n. t. g. dr. Gregorja Žerjava) smo v svoji zadnji številki zaprosili, da se jaivno izjavi, če in kakšne zasluge ima za ustanovitev SKS, kakor opetovano trdi »Domovina« in kakor za njo s slastjo ponavljajo klerikalci. Ker smo prepričani, da ne bi hotel g. dr. Gregor Žerjav po krivici uživati slovesa ustanovitelja, ali tudi samo soustanovitelja SKS in ker smo uverjeni, da tudi g. dr. Gregor Žerjav pojmuje, da ne moremo trditev »Domovine« mirno trpeti, se nadejamo, da je g. dr. Žerjav naš poziv prezrl zato ga ponavljamo. Obenem pa izjavljamo,
da bomo v slučaju molka g. dr. Žerjava prisiljeni, da povemo vse važnejše trenutke iz ustanovitve SKS. Nikakor pa ne moremo in ne bomo trpeli, da bi na podlagi neresničnih vesti »Domovine« kovali sebi kapital klerikalci.
(Dijaki ljubljanske univerze) zbrani na svoji skupščini dne 12. septembra 1923 odločno protestirajo proti nameravani uvedbi visokih študijskih taks, sklicujoč se na člen 16. vidovdanske ustave, glasom katere daje država pouk brez upisnine, šolnine in drugih pristojbin. Tudi bi uzakonjenje tega predloga s svojimi težkimi posledicami premnogim onemogočilo vpričo že itak težkih razmer redno polaganje izpitov.
(Obsojen obrekovalec.) Filip Jur-kovič, radikalni r enega t, je bil v torek, dne 18. septembra, na tožbo tovariša Ureka pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojen n? 6000 kron globe, oziroma en mesec zapora, na poravnavo vseh stroškov in pa na preklic v »Jutranjih Novostih« tekom 14 dni po pravomočnosti sodbe. — G. Jurko-vič je namreč napisal aprila meseca v »Jutranjih Novostih« veliko »Poslano«, v katerem je očital tov. Ureku avstri-jakantstvo ter ovaduštvo. Vsled tega ga je tov. Urek tožil. G. Jurkovič je zaupal Kenetu ml. in nastopil dokaz resnice, ki se mu je. popolnoma ponesrečil. Tako doživlja g. Jurkovič polom za polomom, ker je zapustil članstvo SKS in prejadral med radikale, ki so v Sloveniji čast izgubili.
(Ne Pašič in ne Radič), ampak gospod doktor Korošec prinese blagoslova skupni državi. Tako vzklika »Slovenec«. Škoda, da »Slovenec« ne pove kakšen bo ta blagoslov. Ali bo podoben onemu z dne 18. marca? Ali bo šla tudi država na kuluk?
(»Da bi hoteli biti Slovenci) še enkrat tako dobri« in kupiti Bosancem 2578 kg težak zvon. ki bo veljal le en dober milijon kron, to ganljivo prošnjo čitamo v »Slovencu«. Mi pa pravimo: Da bi hoteli biti Slovenci vendar enkrat tako dobri in zbrati sedaj pred zimo vsaj en slab milijon kron za vdove in sirote, ki nimajo ne obleke in ne hrane! Naj presodijo kristjani, katero delo je bolj bogoljubno, toda seveda manj klerikalno!
(Glasilo klerikalne inteligence »Slovenec) je vstrelil pretekli teden dva kapitalna kozla, ki bi celo »Dolenjskim novicam« delala čast. Tako je poročal »Slovenec« v debelih črkah, da so zmagali na Španskem avtonomisti. -Resnica pa je ta, da so zmagali španski fašisti, ki napovedujejo najodloč-nejši boj vsem separatistom, komunistom in tudi — avtonomistom. Ampak po »Slovencu« so zmagali avtonomisti in basta! — Drug kozel, ki ga je »Slovenec« ustrelil je ta, da so po njegovem mnenju Dolenjske Mokrice na Hrvaškem in sicer zato, ker da teže gospodarsko k Zagrebu. Bomo menda res kmalu v pustu, ker »Slovenec« tako teži k pustnim norijam.
(Najkomodnejše) stališče si j« izbrala demokratska »Domovina«. Naj-preje si izmisli laž, da je bila SKS od demokratov ustanovljena, ko mi to laž ovržemo in dokažemo nesmiselnost te trditve, pa se zavije »Domovina« v molk. Čez par dni pa bo seveda »Domovina« svojo trditev zopet ponovila. Ni čuda, da si te pridobila časten naslov »demokratskega špuktrigelna«.
(Kakor na komando) so za »Jutrom« slovenski demokratski listi pisali o slabi udeležbi na našem kmetskem prazniku. Da bodo gospodje mladini lažje verižili številke, jim povemo, da je po izjavi službujočega železniškega uradnika prišlo samo v soboto v treh vlakih na Bleg okoli 7200 ljudi. Sicer pa prosimo »Jutro«, da še v naprej tako imenitno laže, bo ljudstvo vsaj do dobra spoznalo demokratske klerikalce!
(Sijajna železniška strokovnjaka) linata »Jutro« in »Slovenec«. V vlak s 40 vagoni ne gre po mnenju teh častitih bravcev nič več ko 800 ljudi, torej 20 v vagon. Kaj pravite k tej matematiki tovariši, ki ste se vozili dne 8. septembra na Bled!
(»Avtonomlst«) marsikaj pogrunta, tako tudi to veleimenitno, da so državljani samo v republikah. Ubogi Angleži, ki so Izvedeli iz »Avtonomista«, da so podiožniki!
(V »Slovencu«) piše neka »dobro informirana oseba«, da je bil Pašič tisti, ki je zavlačeval naša pogajanja z Italijo tako dolgo, dokler ni obledela Wilsono-va zvezda. Trditev tiste dobre informirane osebe je popolnoma napačna. Piscu teh vrst Je dr. Korošec sam priznal da so zavlačevali ravno slovenski člani de legacije in da je bil Pašič tisti, ki je silil sprejemu Wilsonove črte. In dr. Korošec je priznal celo to, da slovenski po litični voditelji tedaj niso imeli poguma da bi pristali na WLlsonovo črto, pa čeprav so znali da je to edina rešitev. Nismo sicer nobeni prijatelji Pašičeve politike, toda čas je že, da se preneha s potvarjanjem zgodovine našega osvo-bejenja in zato konstatiramo resnico. Značilno pa je, da je »Slovenec« tudi v
tako važnih vsenarodnih vprašanjih neresničen.
(Klerikalna sirovost.) V nedeljo so z velikimi slavnostmi blagoslovili zvo-zvonove v D. M. v Polju. Pri tej priliki so seveda tudi prav pridno streljali. Ko je šel ta dan ob petih popoldne pogrebni sprevod mimo kraja, kjer je streljal 19 letni klerikalec Klemenčič, so ga ljudje prosili, da bi prenehal s streljanjem, dokler ne gre pogreb mimo. Nato je dejal fant: »Nalašč bom sedaj streljal« To je tudi storil. Ko pa je nabijal patrone, je skočila iskra v 15 kg smodnika, ki je bil v bližini. Smodnik je eksplodiral z velikansko močjo in nastala je grozna panika. — Otroke, ki so stali okoli Klemenčiča, je vrgla eksplozija na tla, jim požgala obleko in začuli so se obupni stoki ožganih otrok in obupanih staršev. 10 otrok je tako postalo žrtev klerikalne sirovosti. K sreči niso poškodbe otrok smrtne, temveč bodo vsi okrevali, nekateri žal. s pokvarjenimi obrazi.
(Dol pri Ljubljani.) Ne mine skoraj nedelja, da se nas samostojnih, ne bi privoščil župnik Kastelic. Zato ne bo napačno, če ga opomnimo na smeti, ki leže pred njegovim pragom. Naj pomete najprej pred svojo hišo, potem pa naj napada druge. — župnik Kastelic je bil pred vojno eden najbolj zagrizenih Šu-šteršičijancev in tak je ostal še dolgo po preobratu. »Slovenca«, ki ie napadal Šušteršiča je ogorčeno vrnil in o klerikalcih, ki so se udinjali Srbom, ni hotel niti slišati. Pa zgodilo se je, da je dr. Šušteršič svojo zmoto pripoznal, klerikalci pa da so stopili na čelo vsem protisrbskim hujskačem. Posledica tega je bila, da je župnik Kastelic nakrat zatajil Šušteršiča in da je postal zagrizen klerikalec. Pravijo, da je ljubezen do Avstrije pri nekaterih še vedno vsemogočna. Toliko o političnem prepričanju župnika Kastelica, sedaj pa še par besedi o njegovi logiki. Na prižnici je očital župnik Kastelic nam samostojnim, katoliškega shoda v Ljubljani. Lepa je ta. Ves čas smo trdili, da je katoliški shod samo strankarska prireditev in grdo zlorabljanje vere — sedaj pa pride župnik Kastelic in očita nam hinavščino, ker nismo hoteli podpirati stvari, ki jo obsojamo. Gosp. župnik, sijajno Vam je izpodrsnilo. — Najlepše pa je to, da se katoliškega shoda ni udeležil niti župnik in niti njegov kaplan! Ali naj sedaj mi govorimo o hinavščini. — Dobre lastnosti župnika Kastelica pa s tem še dolgo niso izčrpane. Nas farane obklada na prižnici s tepci in osli. Naj zadostuje, da to konstatiramo! Končno treba predstaviti župnika Kastelica še kot gospodarja. Postavimo se v naši fari! 4 zvonove imamo, streho pa tako, da lahko z njo zvonimo miserere. Podružnična cerkev v Beričevem pa je v takem sta nju, da j« miserere že odpela. Ampak vse to župnika Kastelica ne briga — temveč samo politika! Žalostno, če pozabljajo duhovniki da je njihov poklic vzvišen nad agitatorstvom za politične stranke.
(Iz Kamnika.) Pred vojno je bilo okrajno glavarstvo tisti urad, ki se ga je vsak naš človek najraje ogibal. In naravno. Tu so sedeli sami Nemci in nem-škutarjl, ki so vse Slovence zaničevali in ki so smatrali za svojo glavno nalogo, da nastopajo proti Slovcncem ter da ohranijo v njih star podložniški duh. S preobratom pa so postala obmejna glavarstva ekspoziture narodne vlade in bi morala biti zato oni urad, ki bi ga vsak Slovenec najraje obiskal, ker bi znal da bo tu po očetovsko sprejet in poučen. Žallbože pa se to le redko dogaja, ker se pač nekateri okrajni glavarji ne znajo vživeti v nove razmere. In med taka glavarstva moramo prišteti tudi kamniško. V zadnjem času smo doživeli v Kamniku več ovadb po § 104. srbskega kazenskega zakona, to je zaradi razžaljenja državnega uradnika (glavarja Logarja). In ovajeni so ugledni posestniki, ki še nikdar niso imeli posla s sodišči in ki so vsekdar dali kralju vse, kar je zahteval. Zgodilo pa se je, da je te poštenjake kak upraven nered ali pa kaka neumestna odredba — in obojega je v Jugoslaviji preko mere — spravila iz ravnotežja in da so povedali svoje mnenje v izrazih, ki jih jurist sicer ne bi rabil. Ce pomislimo, da so vsi ti poštenjaki od nekaterih odredb silno prizadeti, potem bomo tudi razumeli, da je bila njihova kritika malo ostrejša, nikakor pa ne slabotna in še manj namenoma žaljiva. Vse to bi dober političen uradnik moral razumeti in zato nastopiti z očetovskim nasvetom, ne pa s paragrafom. Pomisliti je vendar tudi sledeče: Ovajeni posestniki so vseskozi lojalni državljani ki so dokazali svojo udanost do domovine. Ti bodo kaznovani, drugi pa, ki neštetokrat zabavljajo na najgrši način čez vse naše nacionalne svetinje, pa so prosti Zakaj z vnemo zasledovati ljudi, ki so branitelji državne misli, ko pa se drugod vneme zelo pogreša. Ali se ne zaveda okrajno glavarstvo, da na ta način pravna zavest ljudstva ne rase. — Globoko obžalujemo, da ni g. svetnik Logar vseh teh momentov uvaževal. Upamo, da v
Kočevju, kamor je g. Logar premeščen^ ne bo sličnih pritožb. — Slabo priporočile za političnega uradnika so ovadb® po § 104 in to povdarjamo!
(Iz Velike Loke.) V nedeljo, dne 16. t. m. je gasilno društvo blagoslovila svoj novi gasilni dom. Dom je blago« slovil župnik Oblak iz Sv. Lovrenca ob asistenci treh duhovnikov. Ob priliki blagoslovitve je profesor Neubauer iz-rekel krasen nagovor na zbrano občinstvo v lepih verzih. Cela prireditev je zelo lepo izpadla. Posebno razveseljivo je, da gasilno društvo vse svoje prireditve zveže s splošno koristnimi razstavami. Letos so z veselico združili razstavo goveje živine. Razstava ie bila zelo lepa. Razstavljenih je bilo 83 glav živine. Vsa razstavljena živina je bila zelo lepa in vsaka žival je zaslužila nagrado. Žal, da se radi pomanjkanja denarja ni moglo vsem dati zaslužene premije. O razstavi bomo prinesli pri* hodnjič strokovnjaško poročilo.
(Otvoritev sokolskega doma v Središču in klerikalci.) Dne 15. avgusta je praznoval središki »Sokol« slavnostno otvoritev sokolskega doma V zvezi z veliko ljudsko tombolo. Ker pa je prireditev nepričakovano mnogo ljudi obiskalo, ter se pohvalno izražalo o lepoti stavbe, je to naše klerikalce tako razjezilo, da so si dali duška z dopisom
v	lažnivi »Straži«. Ali na žalost, da niti od klerikalcev blagoslovljena laž ni mogla ovreči tega, kar — dejstva pričajo. — Res ubogi na duhu so ti zaljubljenci avtonomije, ker očitajo prirediteljem prevaro zaradi tombolskih kart, češ, da je bil namen tombole prikrit, dočim je stalo na vsaki karti, da priredi tombolo Sokolsko društvo in da je čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma. Nadalje pravi dopisun »Straže«, da se tukajšnje ljudstvo ogib-Ije sokolstva kakor kužne bolezni. Odkod vendar potem tolika udeležba in še nadpolovična večina izključno kmetskega ljudstva iz okolice. Mi bi vedna želeli tak obisk; tiste pa, ki niso prišli pa radi prepustimo vam, za vaš klerikalni »Isolierhaus«. Kar tiče hinavščine, pa raje molčite, ker vam jo lahko dokažemo. Naj zadostuje en fakt. Ako imajo orli vestllco, se ne upajo plesati zaradi g. kaplana in se hlinijo, da so proti plesu. Ce pa imajo priložnost priti na sokolsko veselico ali kam drugam, kjer se pleše, potem pa plešejo ko neumni. Tudi kavalirsko postrežljivi ste
vi	dični orli, če treba popraviti odve-zano nogavico nadebudni mladenki orlovske organizacije. Vi bratje in sestre Središkega Sokola pa bodite prepričani, da izvirajo vsi ti napadi zgolj iz nevošljivosti vsled srečno dovršene zgradbe, kakor tudi vsled krasno uspele otvoritvene slavnosti, ki priča o zavednosti in požrtvovalnosti onih, ki so v glavnem do te stavbe pripomogli^ posebno br. starosta Hočevar, ki je pokazal, da ni mož besed, ampak mož—* dejanj. Vam bratom in sestram pa^ zlasti br. Venigerholzu in Paniču, ki ste pripomogli do dovrŠitve lepega doma, naj vsem bo v zadoščenje, da bodo potomci, ki bodo uživali plod vašega dela, znali tudi ceniti vašo požrtvovalnost* Končno dopisunu »Straže« še par b&-! sed. Niti mogočna Avstrija ni mogla za-treti sokolstva, tem manj bo dosegel td kak zakoten klerikalni dopisnik sedal, ko je dala svobodna Jugoslavija sokolstvu razmah in ko bodre obupni klici iz Adrije in Koroške vse rodoljube na delo!
(Prekmurje.) »Jutrove laži Kol
zvest naročnik »Jutra« ne bi mogel verjeti, da zna »Jutro« tako zlobno ter gati. Bil sem sam navzoč na kmetskem prazniku na Bledu, kamor sem se odpeljal z drugim vlakom, ki je štel nad 30 vagonov. Ves vlak je bil nabito poteg kar ve dobro tudi gospodična poročevalka »Jutra«, ki je morala stati vso vožnjo v največji gneči pri vratih IL razreda. Kljub vsej prenapolnjenostf' vlaka pa na stotine ljudi ni moglo vsto-» piti. Vlak sam pa Je bil tako prenapolnjen, da je vozil iz Ljubljane na Bled 5 ur, od 7.—12. ure. Še večji naval na vlake pa je bil zvečer pri odhodu z Bleda. Kdor se je tedaj boril za mesto r vlaku, ta pač nikdar ne bo pozabil »Jok1 trovih« laži Sedaj vsaj poznam »Jutro«4' da namreč ravno tako laže ko klerikalci. — (Prav hvaležni smo »Jutru«, da poznajo sedaj naši tovariši, kakšni da so vladarji »Jutra«. Op. ured.)
(Slatina - Radenci) Začetkom septembra je prišla k nam agilna narodna učiteljica gdč. Tončka Ježovnikova. Takoj se je oprijela narodnega dela in! ustanovila podružnico CMD. Obiskala je vse boljše hiše in končno se ji je po-' srečilo sestaviti odbor, ki jamči, da bo ta prepotrebna družba dobro uspevala, Kot odgovor na ptujske dogodke pred 15 leti so darovali za CMD: dr. Sedla-ček 60 Din, po 50 Din gospa Sedlačkc* va, Žihevec Fric iz Gornje Radgone in Vujec Franjo, restavrater 1 dolar io 10 Din. Živeli!	1
(V Murski Soboti) se je združila hranilnica in posojilnica z Jadransko banko. Ker je v hranilnici sigurno dosti kmetskega denarja, bo tako služil icm^t-
r
ki denar ne kmetskim interesom. Do-liček od fuzije bodo imeli, kakor čuje-no, madžari dr. Zeifnek in dr. Pinter er slični. Ubogo kmetsko ljudstvo, ki je ako izrabljeno od vseh. Tudi za kmet-tko ljudstvo velja svoji k svojim. Kmet-tki denar le v kmetske hranilnice in jadruge.
(Izgubljena je bila v soboto dne septembra na Bledu listnica, v kateri e bilo nekaj denarja in več drugih važ-lih dokumentov. Ako jo je našel kak >ošten človek, sem mu pripravljen dati, »oleg denarja, ki se je nahajal v listnici n katerega lahko obdrži, še nagrado, ;amo da mi vrne dokumente, ki so se lahajali v listnici in sicer na naslov, ki e bil v listnici.
Politične vesti.
(Reško vprašani«.) V prepričanju, la se Jugoslavija Italiji ne more vpreti, je stavil Mussolini naši vladi ultmat, da mora do 15. t m. sprejeti laško re-Sitev reškega vprašanja. Toda, ko je stavil Mussolini svoj ultimat, je pozabil na eno. Jedro sedanje francoske politike je njena opora na malo an-tanto, katere pa brez Jugoslavije ni. Zato nI mogla biti Francija brezbrižna proti nastopu Mussolinija. In francoski iisti so to Italijanom tudi pošteno povedali. Posledica tega je bila, da je Mussolini svoj ulimat zatajil in da je Izjavi, da se pogajanja po 15. septembru nadaljujejo. S tem je bila odvrnje-aa največja nevarnost, ki jo je vsebovalo reško vprašanje, k se je vsled intervencije Francije reševalo kot mednarodno vprašanje in ne kot samo italijansko-jugoslovansko vprašanje, kakor je to hotel Mussolini. — Rapallska pogodba registrirana. Nenaden sovra-len nastop MussoHnia je primoral našo vlado, da se zavaruje proti Italiji in da bo v slučaju novega konflikta ves svet enal, kdo da ruši pogodbo. V ta namen le naša vlada registrirala rapallsko pogodbo z vsemi njenimi dodatnimi določili pri Zvezi narodov. Ce bi sedaj Italijani kršili rapallsko pogodbo, potem bi bili Italijani pred vsem svetom razgaljeni kot besedolomci, s čemur bi bil naš položaj brez dvoma znatno okrepljen. — Mussolini zasedel Reko. Ko se je reško vprašanje že čisto ugodno reševalo, pa je Mussolini pod pretvezo, da se Reka sama ne more vzdržati, da se ne more prehraniti in da je zaradi tega trenutna okupacija Reke s stran Italije upravičena, Reko zasedel. Obenem kupičijo Italijani vojsko na naši meji in s tem silno otežkoču-iejo mimo rešitev reškega vprašanja.
(Bolgarski vpadL) Istočasno, ko se v nadvse resnih besedah razpravlja reSko vprašanje, pa se trudijo Bolgari, da z nabiranjem čet ob naši meji dokažejo, da so v službi Italije. Ker se Istočasno vrše vedno pogostejši vpadi bolgarskih četašev, je naša vlada v Soflfl proti koncentraciji bolgarskih čet ostro nastopila in obenem zagrozila, da bo bolgarske četaše zasledovala tudi na bolgarsko ozemlje, če ne prenehajo vpadi. Vendar ne moremo trpeti, da so bolgarski četaši vami samo da zbeže čez mejo in da se potem zopet organizirajo k novim vpadom.
(Notranji položaj.) V tem, ko je zu-aanjt položaj tako resen, pa uganjajo radikali naprej svoje partizanstvo, istotako po tudi Radič in naši klerikalci. Radič še naprej kleveče v Londonu o aaS) državi, pa čeprav dobro ve, da gre danes za Reko, kjer so Hrvati najbolj interesirani. Nelepa strankarska strast žene tako Radiča čisto v izdajalske vode. Moramo pa že priznati, da je v tem oziru Korošec stokrat boljši, U Je Javno pavdaril, da se Slovenija nevarnosti fašistovskega biča zaveda. Skoda le, da ni šel korak dalje.
(Intervencija kralja.) Jasno je, da je tedanji notranji položaj vpričo zunanjih nevarnosti neznosen. Zato pozdravljamo korak kralja, ki pripravlja sodelovanje ▼ hrvatsko-srbskem sporazuma. S tem korakam se je naš kralj zopet postavil na čelo rodoljubov. V zvezi S tem se govori tudi, da bo imel prestolonaslednik naslov hrvatskega bana. Ca Je ■ to formalnostjo Hrvatom ustreli ano, potem bi bdi pač greh, če se je oe bi izvršilo.
Drobne vesti.
Princ Pavlo se v kratkem poroči z gr-iko princezinjo Olgo. Princ Pavle se bo po poTokl stalno naselil v Zagrebu.
Pesnik Stritar je praznoval v soboto, 16. septembra zlato poroko s svojo ženo.
180 bivših avstroogrsklh oficirjev je ra-d&atoa vlada nenadoma upokojila, med njimi četo tako odličnega narodnjaka, kakor je redno bil. major Colarič. Zaradi teh u pokoli tev }e med meščanstvom veliko razburjenje. Pa končno je treba, da slovenska Javnost radikale dobro spozna.
Trboveljski štrajk ponehule, kakor poroča Trboveljska družba. — Popolnoma se )« ponesrečil Štrajk v mariborski delavnici Južne železnice. Pri obeh štrajkih so delavci izgubili mnogo zaslužka, ne da bi kaj dosegli. Vse to je krivda popolnoma ne-anožnih delavskih voditeljev.
Pedagoška šola v Zagrebu, ki je obstojala ie pet let. Je bila te dni ukinjena. Pa naj kdo reče, da radikali ne razumejo kultu s.
Slovenski Jezik je pregnan tudi iz goriških podeželskih sodišč. Slovenski kmet, ki laščine ne žna, mora govoriti laško! Podpirajte Jugoslo vensko Matico!
Radičev! poslanci dr. Krnjevič, Košu-tič, Predavec in dr. Maček so bili pozvani na sodišče. Pozivi so posledica skupščinskega sklepa, da se Radičeve poslance izroči sodišču.
Pri volitvah v muslimansko vakufsko zastopstvo, (nekak verski zaklad moha-medancev), je zmagala na vsej črti kandidatska lista Spahovcev. Enako je propadla Maglajličeva skupina v kuriji hodž (turških duhovnikov), v kateri je bil izvoljen za verskega poglavarja Spahovec Čauševič.
V	Prijedoru v Bosni je prišlo do krvavih pobojev med Srbi in Mohamedanci.
V	Tokiu je bilo po uradnih podatkih porušenih 71 odstotkov hiš in 67 odstotkov prebivalstva je poginilo ali preko 1,200.000 ljudi. Še hujše Je divjal potres v Yokohami, kjer je popolnoma porušenih 90 odstotkov hiš.
7 ameriških torpedovk se je potopilo severno od rta Sv. Barbare. Pri tem Je 25 mornarjev utonilo, 400 pa jih je bilo rešenih.
Mesto Jos6 de Cabo ob Kalifornskem obrežju je porušil naval valov. Valovi so najbrže posledica japonskega potresa.
Nemčiia bo izdalla bankovce po 500 in 1000 milijonov mark.___
Gesla čeških varčevalcev.
Kakor je vobče znano so Čehi poleg tega, da so jako pridni in razumni gospodarji tudi zelo varčni. Varčnost je sploh ena glavnih lastnosti s katerimi se odlikujejo kulturni narodi. In se imajo poleg pridnosti in razumnosti ravno varčnosti zahvaliti, da so kulturni, kajti Izobraževati se in napredovati more le oni, ki svojih zaslužkov ne zapravi po nepotrebnem, ampak jih plodonosno naloži v hranilnico ali izboljša z njimi gospodarstvo. Na drugI strani pa kul-turnost sama zahteva, da je človek priden in varčen, ker se drugače ne more preskrbeti za razne nesreče, za starost, za šolanje otrok In za razne druge kulturne potrebe.
Spominjam se, da nam je rekel ob neki priliki češki profesor v šoli, da najlažje vzpodbudimo sicer konservativnega kmeta, da se bo Izobraževal in da se bo oprijel umnega gospodarstva, če ga »razvadi-mo« s kulturnimi potrebami. Čim začuti te, je prisiljen varčevati in umno gospodariti ter se izobraževati, da si tako olajša življenje in da si pridobi sredstev za kritje s kul-turnostjo združenih višjih stroškov.
Ne samo umnemu gospodarstvu in spretni politiki, ampak predvsem se imajo zahvaliti kulturni narodi, da so bogati in da s svojim bogastvom (kapitalom) vladajo ostali revni in zato manj kulturni svet. In tega se ti narodi dobro zavedajo. Zato na vse načine pospešujejo varčevanje: s spisi, s slikami, s predavanji ln celo posebna društva Imajo, katerih namen je propagiranje varčnosti.
Tako obstoji na češkem društvo »Zveza čeških varčevalcev«, ki Izdaja poleg drugega brošurice ln letake z gesli o varčnosti. Naj navedem nekatera zanimivejša:
»Čehi! Varčujte, da boste mogli biti darežljivi.«
»Kličemo na plan oznanjevalce varčnosti danes, da ne bo prepozno jutri!«
»V malih razmerah je varčnost dokaz močne volje, a močna volja je porok za lepšo bodočnost.«
»Obdržati po očetu podedovano imetje je najsvetejše spričevalo gospodarske nravnosti.«
»Dandanes more samo oni napredovati, ki se odlikuje po svoji doslednosti in varčnosti.«
»Ljubezen do po očetu podedovane zemlje je ljubezen do imetja, imetje se pa obdrži samo z varčnostjo.«
»Ljubezen do zemlje ohrani narod naraven in zdrav. Zdravje je sila. Kdor more, kupuj zemljo, to je narodno varčevanje.«
»Varčnost do nravnosti.«
»Ljubezen do zemlje in varčnost bodi negovana v kmetiških rodbinah kakor sveta poslednja volja naših prednikov.«
»Če ljubiš svojo rodbino varčuj! A če ljubiš samega sebe — tudi varčuj, da ne boš na stara leta v nadlego svojemu bližnjemu.« T—k.
SADNA RAZSTAVA V NOVEM MESTU.
Ker je na Dolenjskem letos veliko lepega sadja, ki bi se lahko prav lepo v denar spravilo, priredi podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Novem mestu v prostorih državne kmetijske šole na Grmu razstavo zimskega sadja, ki bo v dneh 29. septembra do 1. oktobra t. L
Razstava ima namen:
1.	Da pokaže kupujočemu občinstvu kakšno zimsko sadje se dobi na Dolenjskem ter kje in v kaki množini je istega mogoče nakupiti.
2.	Da pokaže producentom, kake vrste zimskega sadja jim je gojiti, kako je sadje obirati, spravljati in pa opremljati.
Razstava bo združena s predavanji o sadjarstvu in o uporabi sadja.
Vabimo vse pridelovalce sadja na Dolenjskem, ki imajo lepo zimsko sadje (jabolka) na prodaj, naj pošljejo najpozneje do 27. t. m. naslov drž. Kmetijske šole na Grmu najmanj po 12 plodov od vsake vrste z navedbo imena in množine, ki je na razpolago. Najboljše je, da v vsakem kraju en vnet sadje-rejec sadje od pridelovalcev nabere in pripelje ali franko odpošlje. Sadje mora biti v papir in drobno otavo dobro zavito, da se ne obtolče.
Vabimo dalje vse kupce, da si razstavo ogledajo in se prepričajo, kako sadje in kje je na Dolenjskem mogoče kupiti.
Vabimo končno tudi vse napredne kmetovalce in sadja r j e, naj si razstavo ogledajo, da vidijo, katera vrsta sadja gre najbolj v denar in katere sadne vrste je treba najbolj gojiti.
Za odbor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu, dne 11. septembra 1923.
Predsednik: B. Skalicky, kmetijski svčtnlk.
Gospodarstvo.
(Štlridesetletnica Zadružne zveze v Celju) se vrši obenem s IV. jugoslovanskim zadružnim kongresom v dnevih
5., 6. in 7. oktobra 1923 v Celju. 4. oktober je posvečen sejam, 5. in 6. oktobra se vrši glavna skupščina in kongres Glavnog Zadružnog Saveza u Beogradu, 7. oktobra pa proslava šti-ridesetletnice Zadružne Zveze v Celju. Slovenske zadrugarje obiščejo takrat ne le voditelji zadružnega gibanja iz vseh pokrajin naše države, temveč tudi odlični gostje iz Anglije, Francije, Švice in Cehoslovaške. Bilo bi le umestno, da bi tudi zastopniki slovenskega zadružništva obiskali v čim večjem številu to prireditev. Udeležbo je treba javiti radi prenočišč (navesti je število noči) Zadružni zvezi v Celju do 30. septembra.
(Teška napaka.) Pred kratkim so bile znižane prevozne tarife za vino, da se tako vsaj deloma omogoči izvoz našega vina. Dne 15. septembra pa so bile nakrat vse železniške tarife zvišane od 50 do 100 odstotkov. S tem je postala prvotna olajšava za izvoz vin popolnoma iluzorna. Vsled tega opozarjamo železniško oblast, da popravi svojo napako in da zniža pristojbine za izvoz vina v takšni meri, da se bodo mogla naša vina izvažati v tujino.
(Iz državne drevesnice v Celju) in deloma tudi iz drevesnice v Konjicah bo oddati tekočo jesen večjo množino jablanovega drevja ponajveč zimskih trpežnih vrst. Cena za drevo I. kakovosti 10 Din, II. kakovosti 5 Din. Drevje se bo oddajalo samo podružnicam Sadjarskega in vrtnarskega društva in podružnicam Kmetijske družbe. Posamezni naročniki dobe drevje le tedaj, ako pridejo aH pošljejo sami ponje. Opozarjamo torej vse imenovane podružnice, da zbirajo naročila od svojih članov in čimpreje dopošljejo skupna naročila na naslov Sadjarskonad-zorništvo v Celju. Z oddajo se bo pričelo proti koncu oktobra in se bo nadaljevalo, dokler bo dopuščalo vreme. Naznačene nizke cene veljajo samo za jesensko oddajo. Spomladi bodo najmanj za 50% višje. Naročila se bodo izvrševala v tistem redu, kakor bodo dohajala.
(Bankovcev) je bilo pretekli teden v naši državi za 5842 milijonov dinarjev. Število bankovcev se je torej povečalo za 123 milijonov dinarjev, kovinska podlaga pa se je istočasno okrepila le za 1,164.009 dinarjev na 430,562.091 dinarjev. Finančni minister ni torej s svojo deflacijsko politiko popolnoma uspel. Obžalujemo to globoko, ker je bila njegova deflacijska (zmanjšanje števila bankovcev) politika pravzaprav edino, kar je dala pozitivnega radikalna vlada.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja od 91 do 92 dinarjev, angleški funt šterling od 421.5 do 423, švicarski frank od 16.47 do 16.57, francoski frank 5.25 do 5.30, laška lira od 4.03 do 4.05, češka krona od 2.77 do 2.80 dinarja; 100 madžarski kron 0.55 para, 100 avstrijskih kron 13 par, in 1 milijon nemških mark 1 dinar.
(Celjski trg 15. t. m.) Govedina v mesnicah I. 25 do 27, II. 25; na trgu: I. 25, II. 23. Teletina: I. 30, II. 30, jetra 25, pljuča 23 Svinjina I. 33 do 35, II. 30, slanina I. 40, II. 38, mast domača 40, amerikanska 35, šunka 50, preka-jeno meso I. 42 do 50, II. 42. Perutnina: piščanec 15 do 26, raca 50, gos 100. Mleko 3.75, surovo maslo 55 do 60, čajno 76, jajce 2. Moka 00 in 0, 6.40, 2, 6.10, 4, 5.70, koruzna 3.50, zdrob 4.70. Žito: pšenica 375, rž 325, ječmen 320. Sladko seno 100, polsladko 75, kislo in slama 50 do 75. Cene so poskočile pri teletini in moki.
(Zagrebški tedenski sejem.) Zagreb, den 12. sept. Sejem je bil v vsakem oziru dober. Govejo živino so zelo kupovali izvoznlčarji. Najboljši voli so te
plačali od Italijanov po 17 dinarjev za kg žive teže. Sicer je bila cena za govedo I. vrste od 15-17, za II. od 13.50— 14.50, za I. razredno bosansko cd 12.14.50, za II. vrstno od 10—11 in za najslabše od 8—9 dinarjev za kg žive teže. — Te!et je bilo zelo malo in je zato cena narasla od 23—29 Din, dočim je bila prejšnji teden cena še od 19.50 do 22.50. — Sremske svinje polpitane po 23—24.50, domače po 21.50—22.50 Din za kg žive teže. — Konjev je bilo zelo mnogo. Teški so bili po 10—12.5, lahki po 6—8, fijakarski po 4—5, enoletna žrebeta po 2—2.5 in starejša žrebeta po 5—7.5 tisoč dinarjev za grlo. — Seno je bilo plačano večinoma po 95—100, najbolje tudi po 138 dinarjev za stot. Cena senu je narasla. Sodi so bili: oni nad 100 litrov po 3.25 Din za liter, oni pod 100 litri pa po 3.50 za liter.
(Tedenski pregled žitnega trga.) Vsled velike ponudbe trgovcev je narasla cena pšenici za 10—15 par. Mlini kupujejo pšenico v velikih množinah, ker poprašuje tujina zelo po moki. Pšenica je danes po 350—360, moka št. 0 pa po 5.75—6 dinarjev za kilogram. Koruza raste v ceni, ker so izgledi za žetev slabši, kakor pa se je pričakovalo. Staro blago je po 275—280. Oves se slabo prodaja, ker kupuje tujina boljši češki oves.
(Dunajski živinski trg 17. t. m.) Do-gon rogate živine 4512. Po izvoru je bilo 1963 domače živine, 1349 jugoslovanske, 1114 romunske, 64 madžarske in 23 češkoslovaške. Cene za* kg žive teže: voli 10 do 16 tisoč, biki in krave 10 do 14 tisoč, drobnica 5 do 10 tisoč. Cene so nazadovale za 1000 do 1500 Ka pri kg žive teže.
(Praški trg.) Teške svinje od 11 do 12.50, mesnate od 11—13, zaklane od 13 do 15 čeških kron za kg, prvovrstni voli od 7 do 8, krave od 4—6 in biki od 5 do 8 čeških kron za kilogram žive teže.
(Trgovina z Jajci.) Cena jajc za izvoz je v prošlem tednu nazadovala. Jajca so se plačevala po 1.80 dinarjev kos. V Švici se je nabralo zelo mnogo blaga, ki ne najde kupcev. Izvoz v Anglijo se še vedno ne izplača.
(Vinski trg.) Letina ne bo tako ugodna, kakor se je domnevalo. Hladne noči so škodovale vinu, kakor se zlasti poroča iz Slovenije in Hrvatske. V Dalmaciji se je trgatev že pričela. Mošt ima od 20 do 24 odstotkov sladkorja in se prodaja po 6 dinarjev.
(Trg s kožami.) Cene so čvrste, kupčija pa zastaja vsled splošnega pomanjkanja denarja. Kredita primanjkuje in zato ne pride jesenska sezona v prav tek. Cene so sledeče: tuji kruponi po 112—115 Din., domači po 110, teški va-ches podplati po 82—85, lahki od 70— 75, črne kravje od 100—110, domač boks od 25—30, tuj od 30—35 dinarjev. Izgleda, da bodo cene ostale na tej višini.
LJUBLJANSKA POROTA.
Pohotnež. Josip Babnik, rojen 1. 1880. v Goricah pri Sorl Je jako pohoten človek. Maja meseca se le spozabil nad svojo 87 letno
taščo, julija meseca pa le bila pri n]em 13 letna nečakinja K. s svojim bratom. Babnik je oba najprej opojii, potem pa je nečakinjo spolno zlorabil. Zanimivo je, da Je storil Babnik ta zločin Isti dan, ko Je bil njegov brat obsojen zaradi posilstva 10 letne deklice na 6 let težke ječe. — Ker so porotniki potrdili krivdo Babnlka, le bil obsojen na 18 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem.
Drug pohotnež. 49 letni Franc Spacal mesar na Ježici, je dne 8. maja spolno zlorabil 8 letno hčerko svoje gospodinje. Dne 27. maja se Je pregrešil nad neko drugo deklico. Obsojen le bil na 2 leti težke Ječe. Znak naše dobe le, da le bilo pri sedanjem zasedanju ljubljanske porote v 4 dneh nič mani ko 7 obsodb zaradi pohotnosti.
Po štirih letih. Leta 1919. so oropali gostilničarja Vorečka v Pohleku pri Sevnici Janez Ceč, Viktor Čeč, Rudolf Prepeluh, Leskovšek In Pilko. Z noži ln sekiro v roki so prisilili gostilničarja in njegovo ženo, da sta jima Izročili ves denar In Jih po vrhu še pogostili. Štiri le zasegla roka pravice tako). Pilko pa le ubežal v Trst, odkoder se Je pred dnevi vrnil ln padel sodišču v roke. Obsojen je bil na 12 let težke ječe.
Ropar. Ivan Gornik iz Martlnlaka Je hotel 16. avgusta 1922 oropati posestnika Jakopina lz Ravnika. Nastavil mu je samokres in zaklical: »Denar sem ali smrt.« Jakopin pa Je s palloo odbil samokres, nakar ga Je Oomfk udari s samokresom po glavi, da Je obležal Jakopin v krvi. Ker so pa prišli ljudje, le Gornik pobegnil. Skoral nato Je Gornik oropal Josipa Steržala Iz Rakeka. Nato je Imel še spopad z orožniki. Ker so porotniki Gornikovo krivdo so-gilasno potrdili, je bil obsojen na 7 let težke poostrene leče.
Še eden. Jože Mrvar z Vlšniaca pri Žužemberku je deloval na poti iz Idrije v 2iri. Najprej je napadel in oropal 13 letnega dečka Makuža, kateremu je pobral 2 liri. Kmalu nato pa je imel več sreče pri 30 letni Nežiki Albreht, kateri je pobral 102 liri. Pri razpravi je bil MrvaT zelo predrzen. Ko je pričal proti nlemu Makuž, je vzkliknil: »Ce še enkrat rečeš, da sem te laz. te bom skloftal.« Obsojen )e bil na 6 let težke leče. Po razglasitvi sodbe ie delal Mrvar: »Kazen sprejmem, toda prestal le ne bom, ker se bom prel obesil.«
Raznoterosti.
(Otok Kri.) Južno od Jadranskega moria se nahaja Jonsko otočje. Največji otok Je Krf, ki meri 712 kvadratnih kilometrov ln Ima 85.000 prebivalcev. Krf Je dolg 82 kilometrov, na najširšem koncu pa 30 km širok. Krf se nahaja ravno pri vhodu Jonskega morja v Jadransko morje In
zapira takozvana Otrantska vrata. To Je vzrok, da ga hočejo Imeti ItaHJinL Severni del Krfa le zelo gorat. Najvišja gora je Pantokrator (VseobvladaločO. Srednji del je hribovit, Južni pa pust in na njem razsaja malarija. Kmetijstvo je na Krfu čisto zanemarjeno. Enako je slabo stanje živinoreje. Gozdovi so že davno posekani. Edini dohodek prebivalstva Je olje In vino. Vino je sladko in se ga izvozi letno 150.000 hektolitrov. Olja pa se pridela 70.000 hektolitrov, od katerih se 50.000 hI IzvozL Podnebje le zelo toplo. Prebivalstvo je skoraj izključno grške narodnosti, le v glavnem mestu je precej Arnavtov in Italijanov ter 3000 Židov. Glavno mesto Krf ima zelo dobro luko. V mestu je katoliški in pravoslavni škof. Poleg katoliške katedrale šteje glavno mesto še 5 katoliških cerkva. — Krf so imenovali stari Grki »Kerkira«. Prva grška naselbina na Krfu Je nastala leta 734 pred Kristusovim rojstvom. Leta 228. pr. Kristom je prišel Krf pod Rimljane, 1. 395 po Kristu pa pod vzhodno rimsko cesarstvo, kjer je ostal do 1. 1386. ko so ga osvojili Benečani. Turki so večkrat poskušali da osvoje Krf, pa vedno zaman. Za časa Napoleonskih vojn je prišel Krf pod Francoze, nato pa pod An, glijo, ki ga je 1. 1863 prostovoljno odstopila Grkom. Za otok sam je bila to le škoda, ker so Angleži za napredek otoka veliko bolj skrbeli, ko pa Grki.
(Junak japonskega potresa.) Kakih 200 mili od Yokohame ie brezžična postaja To-misko. Za časa potresa Je bil v službi Taki Yone-Mura, ki Je vztrajal na svojem mestu cele tri dni in tri noči, ne da bi kaj užil. Ves ta čas je z največjim mirom prejemal in oddajal brzojavke in na najbolj razburjena vprašanja je odgovarjal z znano japonsko uljudnostjo. S sivojim Junaštvom Je priklical na pomoč veliko ladij, in rešil s tem nešteto Hudem življenje
(Brezžični zračni žarki.) Francoski letalci so opazili, da se v zadnjem času ponavljajo zelo pogosto letalske nesreče francoskih potniških aeroplanov, ki vozijo la Praee v Pariz in sicer vedno v bližini mesta Fflrtha. Dolgo niso mogli razložiti vzrokov teh nesreč. V zadnjem času pa so prišli na domnevo, da so nemški učenjaki odkrili posebne zračne žarke, s katerimi topa na velike razdalje vse medene sestavina aeroplanov. Ko so bili o tem obveščeni angleški učenjaki, so ti izjavili, da le to zelo mogoče, ker se znanost že dolgo časa peča s tem problemom. Dejstvo je, da se ie v bil-žini Nauena, velike nemške brezžične po« postaje, Izvel eksperiment, da 90 ustavili potom zračnih žarkov celo avtomobilsko kolono. Ker Je brez dvoma, da bodo to Iznajdbo takoj porabili vojaški krogi, znajo naši zanamci doživeti še vse strahovitejšo vojno ko mi.
(Časopis, ki govori.) V Parizu pričn« v kratkem izdajati list »Journal sans fil« (Časopis brez žic). Ta list, oziroma bolj« rečeno, uredništvo lista bo dnevno oskrbo« valo v Parizu 250.000 naročnikov, v Franciji pa 600.000 potom brezžičnih telefonskih aparatov z najnovejšimi vestmi. Ob gotovi uri bo stopil naročnik k telefonu in sli. šal bo vse najnovejše vesti. Na ta način ni bo človeku treba prekiniti z delom in iz« vedel bo pa vse dogodke na najhitrejši ia na najcenejši način. Časopisi pa ne bodo imeli več sitnosti niti s papirjem, niti s pošto in žičnim telefonom.
(Z bikom se je šel bost) kmetski sin Matija Ivan iz Vojvodine. Povabil Je svoje prijatelje, da pridejo gledat bikoborbo, ki jO bo priredil. Matija je v resnici pripeljal bika in ga začel dražiti z vilami in rdečim robcem. Bikoborba pa je končala silno žalostno, kajti bik se Je skoraj razjaril in le nasadil Matijo na roge. Matija je bil skoraj na to mrtev.
(Strašna nesreča.) V beograjski tovarni železa se le iz neznanega vzroka razlilo iz peči tekoče železo. Šest delavcev, ki so bili zaliti od razbeljenega železa, so bili na mestu mrtvi, dočim se več drugih bori šo s smrtjo.
(Češke revolucljonarne krone.) Knez Viktor von Hohenlohe-Schtlling, vojvoda Ratiborski, je bil velik veleposestnik na Češkem. Ker je prišlo njegovo posestvo pod agrarno reformo, je hotela izplačati češka vlada knezu vrednost njegovega posestva po mirnih cenah v čeških kronah. Knez pa ni hotel o »revolucijonarnih« čeških kronah ničesar slišati in le zahteval, da se mu plača 10,000.000 nemških mark. Češka vlada mu le ustregla In mu dala — 10 čeških kron, Toliko le bilo namreč vrednih 10 milijonov mark sedaj.
Vsled pomanjkanja se je ustrelil bivši ruski general Glesehovsky.
(Iz žalosti nad smrtjo svoje žene) si je vzel življenje oče dveh malih otrok posestnik Franc Lorber v Cerknici pri Spodnji Kungoti na Štajerskem. — Zares pomilovanja vredna sta nesrečnik in njegova družina!
(Odgovor razslpnežu.) V predvojnem času Je zastopal v Petrogradu špansko nek zelo razsipen diplomat. Prirejal je velikanske pojedine In trošil denar brez prevdarka, da so mu morali prodajati doma v Španiji kos za kosom očetove dedščine. Nekoč se Je dal fotografirati v zelo dragocenem kožuhu In le potem poslal fotografijo svojim mlajšim bratom. Na fotografijo pa je napisal: »Takega me občudujte!« Bratje pa so se dali nato fotografirati v Adamovi obleki in na fotografijo so napisali: »Takšne si nas naredil.«
Književnost.
(Ivan Albreht: Ranjena gruda.) povest. Splošna knjižnica št. 1. V Ljubljani 1923. Izdala In založila Zvezna tiskarna in knjigama. 104 strani. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din. — Ta knjiga le prvi zvezek nove »Splošne knjižnice«, ki le začela Izhajati v založbi Zvezne tiskarne ln knjigarne v Ljubljani. Nova »Splošna knjižnica«, člje knjige so lepo in okusno opremljene In vseeno poceni, bo obsegala izvirna slovenska leposlovna in znanstvena dela, pa tudi dobre prevode iz svetovne in strokovne književnosti. Po svojem namenu in obsegu Je torej »Splošna knjižnica« vsega uvaževanja VTeden kulturen pojav. Želeti Je, da se ta knjižnica v prid slovenske književnosti In čtivaželjne slovenske lavnosti lepo razvije in uspešno Izpolni namen, ki si ga Je postavila. — Povest *Pa-njena gruda« našega že dobro znanega pisatelja 1. Albrehta, ki le izšla kot prvi zvezek te knjižnice, je po svoji vsebini ter po svojem gladkem slogu zelo zanimiv pojav v naši pripovedni književnosti. Posebno zanimanje pa bo »Ranjena rruda« vzbud>'a tudi radi svoje aktualne vsebine, ki raz-motriva pereče moderne probleme ta po-
sega z drugim delom v vojno in povojno — okupacijsko dobo, ki ie bila za naše primorske kraie tako usodepolna. — Nlrka cena knjige bo pole? tega gotovo bodrila marsikoga, da si omisli 1. zvezek »Splošne knllžnlce«, kakor tudi nadaljne, ki bodo, kakor čujemo. sledili v pestri ln številni vrsti kmalu drug za drugim. Kakor ]e ?z-vldno iz prospekta »SploSne knjižnice« bodo v nlerrh izdajah zastopani vsi najboljši leposlovni kakor tudi znanstveni In strokovni slovenski in tujeiezičnl pisatelji.
Fran Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. V Liubljanl 1923. Izdala, natisnila In založila Učltelšska tiskarna. Str. 151. Cena vezani knjigi 26 Din. — Učiteljska tiskarna je začela zadnje čase posvečati vse večjo pažnio narodnim-pravljicam in pripovedkam različnih ljudstev, kar ]e pri poman'kanju tovrstnega čtiva pri nas še posebno hvalevredno, saj so ravno pravljice in pripovedke nedvomno nailepše in naizdrave;še čtivo za mlajši svet. Doslei je izdala že češke in srbske, sedal so izšle tudi zsrorni navedene kitajske In sicer v spretnem Erjavčevem prevodu In prikupni zunanji opremi. Vseh je 39. ki jih bo čitala mladina z velikim užitkom, a tudi odraslo občinstvo bo seglo po niih gotovo z zanimanjem, saj mu bodo odkrivale doslej popolno tuj miselni svet. Glede na to priporočamo to uspelo zbirko vsem prav toplo
Manica Romanova: Narodne ->ra vilice ta legende, Ljubljana 1923. Tisk In aložba Učiteljske tiskarne. Str. 105, cena vezani knjigi 18 Din. — Najprlstnelša duševna hrana za mladino so nedvomno narodne pripovedke In ravno te so večini naše mladine $e vedno vse preveč nedostopne. Mlajša generacija staršev ilh pozablja, v primernih knjižnih Izdaiah Jih imamo pa še vse premalo, zato Je bila gotovo srečna misel na-3e znane ljudske plsatelilce, da jih Je zbrala šopek (19 ie vseh) in Jih podala v prav posrečeni obliki čitania željni mladini. Otroci jih bodo od srca veseli, zlasti ker ie dalo založništvo zbirki tudi lepo zunanjo opremo, zato Jo vsem najtopleje priporočamo.
• (Cvetko Golar: »Po'etno l lasje«), Izbrane pesmi. Splošna knjižnica 4. zv. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna, 184 strani. Cena broš. 20 Din, vez. 26 Din. V četrtem zvezku »Splošne knjižnice« Je izšla antologija Golar-jevih pesmi. Vse. kar smo doslej najboljšega dobili od Golarjeve muze, je 2brano v »Poletnem klasju«., tudi pesmi iž prvih dveh zbirk »Pisano polje« in »Rožni grm«, ki sta že zdavnaj ramro-dani. Golar je tako nežen, da ie nje-tova lirika že s prvim nastopom obvladala lep krog čitateliev. Naj opeva naravo ali življenje našega seljaka. naj toži ali vriska, njegov izraz je vedno pristen, verz gladek in jezik brez spod-tike, lastnosti, ki so avtorju brez dvoma v čast. Oprema Je lepa in papir prvovrsten, tako da je »Poletno klasje« fes lepa knjiga, ki smo jo lahko veseli.
Turški Pavliha.
Nasradin-hodža tolmači sodnikovo pismo.
Nasradin-hodža ni bil nikdar posebno pismen. Znal je le nekaj malega pisati in čltati, a njegova bistroumnost ni bila iz knjig, temveč mu je bila dana od narave. Nekoliko časa pa sploh ni znal ne pisati ln ne čltati, ker se Je te umetnosti šele učil. Nekako v tisti dobi mu prinesejo kmetje pismo od sodnika, naj jim ga prečita ln naj pove, kaj piše.
Nasradin-hodža začne ogledovati pismo. Ničesar ni moge; razbrati, a vendar se ni hote! osramotiti pred kmeti ln reče:
»Evo, poglejte, ljudje, kai vam piše »odnik. Ta doiga pismenka kaže, da mu prinesite sena. a ta okrogla pripoveduje o nekih jajcih Zdaj veste, kaj piše sodnik, pa mu natovorite sena in nesite stofno jajc.«
Kmetje so naredili, kakor jim je rekel Nasradin-hodža, sodnik vzame vse ln molči.
Cez nekoliko časa dobijo kmetje zopet pismo od sodnika, ga nesejo Nasradin-hodžl in ga prosijo, naj Jim ga prečita. Nasradin-hodža vzame pismo, ga ogleduje in ko vidi okrogle In podolgovate pismenke, reče kmetom:
»Nesite sodniku drva ln mnogo čebule.«
Kmetje nesejo sodniku tudi to, sodnik Je zadovoljen, sprejme kmete ln Jih vpraša, kdo lltn Je prečital pismo. Kmetje mu povedo, ua Jim Je prečital pismo Nasradin-hodža, sodnik ga pozove predse in ga vpraša:
»Kje s! se naučil tako dobro čitafi, gotovi si pismouk?«
»Nisem, gospod sodniki« reče Nasradin-hodža.
»Pri moji veri, saf si boli pismen kakor Jaz, Vo Tiaš tako dobro čltati!< mu odvrne sodnik.
Nasradin-hodža roJIJe c"dn?ku darilo.
Nekoč Je šel Nasradin-hodža s samim sultanom na lov, vsi so vzeli sokole s seboj, le Nasradin-hodža je imel kavko. Ko so bili na prostem izpustijo sokole In tudi Nasradin-hodža izpusti svojo kavko. Kavka se zaleti na vola, Nasradin-hodža ga hitro zveie za roge in ga pelje s seboj, trdeč, da Je vol njegov, ker ga je ulovila njegova kavka. Posestnik pa noče dati svojega vola, ako-ravno mu je rekel sam sultan, naj ga pusti. Odpravi se k sodniku In toži Nasradina-hodžo. Ko Nasradin-hodža to izve, teče hitro k sodniku ln mu obljubi darilo, Se mu prisodi vola. Sodnik mu to obljubi in ko prideta obe stranki predenj, razsodi, da Je ujela kavka Nasradlna-hodža vola ln radi
tega gre plen njemu, posestnika pa odjffavl praznih rok.
Drugo Jutro vzame Nasradin-hodža Ione«, ga napolni skoraj do vrha z volovsklm blatom, ga pokrije z listjem, položi na vrh le nekaj malo masla in pošlje vse vkup sod-niku v dar.
Sodnik pride zvečer domov In ker m mu Je zahotelo po maslu, reče ženi, naj mu prinese oni lonec. Zena prinese lonec, sodnik zagrabi iz sredine, da pokusl mpslo A takoj pljune žlico Iz ust ln zakričl:
»Vrag ga vzemi!« In pogleda, kaj je v loncu.
Silna jeza zagrabi sodnika, pozove Nasradina-hodžo pred.«, m ga vpraš-»:
»S čim me boš hranil, lopov nesramni?!«
»Sam si izbral brano, gospod sodnik! To sl pojedel lz lonca že tedaj, ko sl tako razsodil! Kako Je pa mogoče, da ujame kavka vola?l« mu odvrne Nasradin-hodža in odide.
Nasradin-hodža noče žaliti družbe.
Nekoč se jfc odpravil Nasradin-hodža t drugimi hodžami v neko vaj na svatov-ščlno. Vsi so $11 peš, samo Nasradin-hodža le Jahal na konju. Ko Je že dolgo Jahal pred njimi, se domisli, da Je tolikim sobratom okrenll hrbet, zazdi se mu, da to ni v redu ln da Je nedostojno. Hitro razjaše konja in ga zajaše narobe.
Hodžl ga vprašajo, zakaj je to naredil In Nasradin-hodža jim odvrne:
»Ce jaham kakor popreje, vam kažem hrbet ln to nI prav. Jahal bom tako, da vidim vašo družbo in vas tako počastim!«
Nasradin-hodža pripoveduje ženi svoje sanje.
Neko noč se je sanjalo Nasradinu-hodži, da mora na potrebo, počepne za grm ln odpravi, kar Je treba Ko se drugo Jutro zbudi, evo ti nesnago! Olajšal se Je v posteljo. Revež se ne upa vstati, se pokrije z odejo ln tuhta ln tuhta kaj bi is kako bi s to sramoto pred ženo.
Končno se domisli, pozove ženo ln Ji reče:
»2era, pokušaj, čudne stvari sem sanjal ponoči. Sanjalo se ml Je, da stoji medena skleda baš na vrhu minareta (stolpi turških cerkva, vitkejil so od naših stolpov), na skledi pa sedim sadi, silen veter piha ln vsak trenotek pričakujem, da me vrže v globočino in da se ubijem. Premisli, žena, kakšen strah sem prestal ln povej mi po pravici, kaj bi bila ti naredila, da kaj takega sanjaj?
Zena Je bila vsa preplašena in pove, kaj bi naredila od strahu.
Nato reče Nasradin-hodža:
»Ej, vidiš. Žena, tudi' ^ sem to nare-dHU Vstane lz postelje in pukaže ženi svojo sramoto.
Nasradin-hodža razloži lunino spremembo.
Nekega dne se je sprehaja! Nasradin-hodža izven mesta in najde nekega pastirja, ki ga vpraša:
»Hodža, ali bi mi odgovoril, kar te bom vprašal?«
»Bom,« odvrne Nasradin-hodža, »le vprašaj«.
Nato vpraša pastir:
»Kadar Izide nova luna, je ozka kakor Srp, pozneje, sredi meseca, je kakor kolo, koncem meseca je zopet kakor srp. Zdaj mi pa razloži, kako Je to?
Nasradin-hodža mu odgovori:
»Niti tega ne veš?! Iz stare lune kujejo bliske; ali še nisi videl švigati iskre, kadar grmi?«
»Videl sem,« reče pastir, »res je, pa že samemu se mi je tako nekam zdelo.«
Preklic.
i
Podpisana preklicujem vse žaljive obdolžftve, katere sem govorila o Jožetu Arh-u, lovskemu Čuvaju v Boh. Češnjici, hšt71. ler se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljne tožbe.
Koprivnik, dne 9 IX. 1923.
3eklar Fanl ..Klemenovec".
Za kratek las.
Pariški Ust »Opinion« prinaša zanimiv razgovor, ki se }e vršil med francoskim poslanikom pri $v. stollcl gospodom Jounartom (izgovori: Zonar) in pa državnim tajnikom Vatikana monsljorom Gasparijem pred odhodom poslanika iz Rima. Da pa bo razgovor vsakemu irašemu bralcu jasen, moramo povedati vzroke Jonnartovega odhoda lz Rima. V času, ko je bila napetost med Nemčijo in Francijo zaradi ruhrskega vprašanja posebno velika. Je papež naenkrat odkrito nastopil v prilog Nemcev. Francoska vlada je bila od tega papeževega koraka čisto presenečena in Je svojemu poslaniku Jonnartu, ker Je nI pravočasno obvestil, to tako zamerila, da Je bil Jonnart na mestu odpuščen. Jonnart pa ni poročal o nemški orientaciji Vatikana, ker mu Je monsinjor Gaspari, ki pomeni pri Vatikanu Isto, ko pri nas zunanji minister Ninčič, vedno pravil, da je papež za Francijo. Ko se Je poslavljal Jonnart v Vatikanu od Gasparija se Je med njima razvil sledeč pogovor:
Jonnart: »Prijel sem, da se poslovim od vas, ker se ne bova videla več.«
Monsinjor Gaspari: »Oh, gospod Jonnart, v nebesih se bomo vendar še videli.«
»Ne, ne,« zakliče francoski poslanik.
»Kako to? Ali nočete priti v nebesa, gospod Jonnart.«
»Da, gospod monsinjor. 2*7. pridem r nebesa, toda tam ne bo Vas, ker ste me pošteno — prevariii.«
Nagrobni spomenik. Na pofcopaJ!$£u v Spodnji Rebri smo opazili nagrobni spomenik z naslednjimi verzi: Tukaj počiva ženica moja. O, zdaj bo n&r. saj dokler Živela Je, bfl Je prepir. Preljubi bralec, tu dolgo ne stoj, da žena ne vstane, pa se skrega s ieboit
Hudobni ženi se Je v Zelenem dolu maščeval preživeli soprog na zelo navihan način. Na nagrobni spomenik je naročil vklesati naslednje besede: Dobro gospodinjo vsak ceniti ve, Je pomočnica dobra možu, N]ei pripadajo vse čednosti lape, A tud' zaslug ima nebrojno. Meni je Bog ženico uzel. Še lahko ž njo bi bil veSel! Bolje komu zdaj je? — prijatelj povej!
Mnenje žalostnega vdovca ti povedo prve besede gornjih vrstic, ako jih čitaš od zgoraj navzdol.
OTROŠKA.
Mati strogo vpraša Francka: »V omari Je bilo dvoje jabolk, sedaj je pa samo eden. Kako to?«
Francek: »Taka tema je bila, da dru. gega Jabolka niti videl nisem.«
Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelošt edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! — Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev). Elza-lilljino milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 35 dinarjev) in drugi Elza-preparati kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd. Adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št 344, Hrvatsko.
Primešaj
,,MASTI N' 'krmi!
Enkrat na teden eno pesL
Ako Mastlna t lekarnah, trgovinah ia konsnmih ne dobite, ga naročite po poitl. 5 zavojev Mastlna stane 28 dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naftoi-ma*flo)
uniči pel ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpu&aje; pri živini uniči g-arj«. Lonček tega mazila velja po poŠti 30 kron.
Lekarna Trnkoca
v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovia
..Gazela"- Milo
ie nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo.

Thomasovo žlindro
z jamčeno vsebino 17-18% fosforove kisline, naj-fineje mleto, nudi svojim podružnicam in udom po Din 170-za 100 kg v celih vagonih franko Ljubljana
Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
Vsa druga umetna gnojila, močna krmila Itd. stalno v žalost-

INGER šivalni m
Na calam svetu znani kot naJbollM.
Podružnice in zastopstvo v vseh mestih.
Centrala za državo SIS Zagreb, Marnlitaa nllca br. 5II kat.
nillalka: L3UBL3ANA, Šelenburgova ulica štev.3-
KII1ET0URLCI, POZOR!
»EKONOM"
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani
kupuje fižol (boklni, mandalonl in koks) v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah.
i i 11 i i 11 i I f I i i f
DloniOca glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din
4 Beograd
Bled Cavtat Celje
Dubrovnik Ercegnovi
' H ' i '
Podružnice:
Jelša	Kranj ."v
Jesenice	Ljubljana
Korčula	Maribor
Kotor	Metkovlč
iM.
Amerikanski odlo.
i ■■j*
Prevalite Sarajevo Split Šibenlk
Naslov ca brzojave:

Afililrnnl zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wlen, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New,York €ity.
Vejca sa Južno Amerika s BANCO YU G O SLAVO DE CHILE, ValparalSo, Antofag^|»l F ta Arejnas, Paerto Natales, Porvenir.
lljllllllllllll
!lll!!!l!iUjJJl
TRGOVSKA BANKA D. D« LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
] Šelenburgova ulica Stev. 1
KAPITAL In REZERVE DIN 17,500.000'-.
Izvršuje vse banfae posle najtoč-ssssn neje in najkulantneje. sssnzn
Brzojavi: Trgovska	Telefoni! 139, 146, 458
EKSPOZITURE; Konjiča
Meia-Dravograd LJubljana (menjalnica v kolodvorski ulici)
Uredniki Ivan Pucelj.
Natisnila iZvmu tiskarna- v