Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsaki torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3-50 K, meiečno 1'20 K; za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K.
Pniniin ilafllka iO v.
Reklamacija so poštnina presta. Meftrankirana pirata >• a* spre-[•maj*. Rokopisi ta u mtVja, InaataU. Inaitapna patit-miin (Urina 81 mm) n enkrat 10 vin* Trikrat pa iagavara.
43. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 11. maja 1909.
Leto XII,
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravništvo •Rdečega Prapora>, Ljnbljana, Šelenburgove ulice 6/II.
Štajerske volitve.
Deželnozborske volitve na Štajerskem so pri« nesle socialno-demokratični stranki velik vspeh. V petek je prvič volil Četrti razred po novem volilnem redu, po katerem glasujejo v tej kuriji samo tuti volilci, ki nimajo volilne pravice v drugih razredih. Večkrat se je slišalo, da je to delavski volilni razred; to se pa ne vjema. Z delavci vred glasuje mnogo malih kmetov, kočarjev, viničarjev i. t d. ter malih obrnikov, tako da v okrajih, kjer ni mnogo induitrije, ne odločuje delavstvo. Le če se ima to pred očmi in če se vzame v poštev velikanski obseg volilnih okrajev in njih zverilenost, se more prav oceniti velikanski vspeh, ki ga je stranka dosegla ▼ petek, ko si je od 10 mandatov priborila Štiri, dočim je v enem okraju v ožji volitvi, od katere je upravičeno pričakovati zmaga.
Seveda so doseženi pozitivni resultati samo v nemških okrajih, dočim sta prišla oba mandata na Spodnjem Štajerskem v kmečkih občinah klerikalcem v roke. Na Slovenskem je pač še zakleto in veseliti se je treba že števila glasov, ki so bili oddani za socialno demokracijo, dočim je bilo od vsega začetka gotovo, da se okraji še ne dajo iztrgati klerikalcem.
V	posameznih volilnih okrajih so bili rezultati sledeči:
Prvi okraj: Gradec mesto:
Upravičenih volilcev 25.000, oddanih glasov 9868.
Dobili so: Sodrug Res el 6916, klerikalni kandidat Fdrpass 1718, nemško-nacionalni Gott-wald 1094 glasov. 140 glasov je bilo razpršenih. Izvoljen je torej t dvotretjinsko večino sodrug Resel.
Drugi okraj: Srednještajerska mesta la trgi.
Upravičenih volilcev 11887, oddanih glasov 7301.
Dobili so: Socialni demokrat Josip Jodl-bauer 4154, krščanski socialec Neunteufel 1887, nemški liberalec Stranzl 1168 glasov. Izvoljen je torej sodrug Jodlbauer.
Tretji okraj: Gornještajerska mesta in trgi.
Upravičenih volilcev 14.056, Oddanih glasov 12.398.
Dobili so socialni demokrat dr. Mihael Schacherl 8678, krščanski socialec Ferk 1910, nemški nacionalec Geissler 1508 glasov. Izvoljen je torej sodrug dr. Schacherl.
Četrti okraj: Spodnještajerska mesta in trgi.
Upravičenih volilcev 8820, Oddanih glasov
5634.
Dobili so: Nemški nacionalec Kral 2281, socialni demokrat Albert Horvatek 2165, slovenski liberalec Ivan Rebek 1013 glasov.
Potrebna je torej oija volitev med Krilom in Horratkom.
Peti okraj: Kmečke občine na Gornjem Štajerskem, skupina Marijino Celje, Irdning, Eisenerz i. t. d.
Oddanih glasov 9394,
Dobili so: Krščanski socialec Kanzler 5100, socialni demokrat Anton Regner 2892, nemški agrarec dr. Kapper 1030 glasov. Izvoljen je krščanski socialec Kanzler.
Šesti okraj: Kmečke občine na Gornjem Štajerskem, skupina Aflenz, Bruck, Ljubno Ltd.
Oddanih'glasov 10.699.
Dobili so: Socialni demokrat Julij Hi 1 ari 6884, krščanski socialec Musenbichler 2256, nemški agrarec Liebminger 1180 glasov. Izvoljen sodrug Hilari.
Sedmi okraj: Srednještajerske kmečke občine prva skupina.
Oddanih glasov 13.005.
Dobili so klerikalec Gdlles 8144, socialni demokrat Ljudevit P61 tl 3134, nemški agrarec Hoti 1084 glasov. 660 glasov je bilo razcepljenih. Izvoljen je klerikalec Gdlles.
Osmi okraj: Srednještajerske kmečke občine druga skupina.
Izvoljen je klerikalec Franc Stocker, v manjšini socialni demokrat Weixelberger.
Deveti okraj: Spodnještajerske kmečke občine severna skupina.
Izvoljen slovenski klerikalec dr. Korošec, v manjšini slovenski socialni demokrat Ki tek.
Deseti okraj: Spodnještajerske kmečke občine južna skupina.
Oddanih glasov 10.658.
Dobili so: Klerikalec Fran Pii e k 6051, socialni demokrat Sit ter 2752, liberalec Brinar 1777 glasov.
Izvoljen je klerikalec Piš e k.
Našim sodrugom na Štajerskem so te volitve pojasnile položaj v posameznih okrajih ter jim pokazale, kje se je treba posebno polotiti dela. Število glasov v posameznih krajih, na katero se še ozremo, je v tem oziru zelo zanimivo in kaže, da ima socialna demokracija čvrste korenine tudi na Slovenskem, kjer je kaj industrije. Kaže tudi to, da more le še socialna demokracija kaj opraviti proti klerikalizmu. In vse to je zelo poučno.
Proti neljndskia davkoai I
(Govor poslanca sodruga Freundlicha na seji državnega zbora dne 4. maja.)
Ko se je v javnosti izvedelo, da bo leta 1909 izdelan in predložen nov davčni načrt, so ga široke množice ljudstva pričakovale z velikimi upi. Oglasile so se mnoge želje, da bi se razbremenili siromašni sloji. Toda vsi upi so splavali po vodi; In še več: Vsak strah, ki se združuje z imenom Bilinski, je prekosil
iopek davkov, ki je sedaj predložen zbornici. Kar je odkril glede na davčne vire, tudi v najširših krogih prebivalstva strah in gnus. Zvišanje davka na pivo, zvišanje davka na žganje, zvišanje voznih cen zlasti v tretjem razredu na železnicah, zvišanje železniških tarifov posebno za premog! Tega davčnega načrta ne vodi noben socialni ozir; ta načrt ni nič druzega kakor breobziren napad na žepe delavnega ljudstva, ne le najbrutalnejši, temveč tudi najbolj neduhoviti način pomnoževaaja državnih dohodkov, Kakor misli gospod pl. Bilinski sanirati deželne finance, je prav podoben načinu, kako popravlja kakšen
PODLISTEK.
Franeka.
Spisal E. Kristan,
VI.
Dalje.
Ko sta oba spoznala položaj, sta sklenila, da hitro opravita. Kakor ji je bilo težko, je Francka vendar razumela, da piše življenje zakone, ki so močnejši od vsake srčne želje. V duši se ji je zbudila hrabrost, ki je ni poznala prej tako dobro. Ko ji je Andrejc povedal, da misli odpotovati v pondeljek, je rekla tako mirno, kakor da ji je povedal, koliko je ura: »Prav je.*
Nedeljo pa sta hotela še zavžitL Menda ne bo ločitev predolga, a vendar je ločitev. Da bi se fant ne vrnil, ji ni prišlo na misel ne en tre-notek. Mnogo besed ni bilo treba. Francka je vedela, da pride tisti hip, ko bo mogoče; vedela Je tako natančno, kakor da je taka neizpremenljiva postava. Ampak, preden se vrne, mora oditi. In tedaj bo zopet sama ...
Preveč občutkov se je borilo, preveč misli jo je obhajalo, da bi ji bilo moglo biti jasno v glavi in v srcu. Trezna, stroga vprašanja o vsak*
danjem življenju, o delu in zaslužku in kruhu in trudu so prihajala; v neznanih krajih porojene polsvetle sanje so priletavale in odprhavale kakor metulji; zableščalo se ji je v očeh kakor od kresov, ki oznanjajo srečo davno zaželjenega in končno pričakanega dneva; pa so se ji zasolzile trepalnice in priplavalo je kakor jesenska žalost, ki nima besed in ne razume sama sebe.
Vse pa je izginilo v nedeljo, ko sta prišla skupaj na zabavo v predmestju. V sobi so peli fantje znane pesmi z znanimi napevi, a Francki so se zdele čudne, kakor da jih ni slišala še nikoli. Nekje je igrala harmonika in njeni glasovi so prihajali do dekletovega sluha kakor iz neskončnih daljav, da so dobili na dolgi, dolgi poti čudovito barvo, in bilo je, kakor da igra nekje za goro veliki orkester, sestavljen iz slavnih umetnikov. Vsa Franckina čutila so bila v zagonetni omotici. Vino je bilo na mizi, pa se ga ni do* teknila. Vendar je bila vsa opojena. Andrejc ji je razlagal, kako se porajajo gospodarske krize in kakšne posledice imajo; Francki je bilo, kakor da posluša poezijo. Po žilah pa se ji je razlivala toplota, prijetna kakor tisto prvo solnce spomladi, zaradi katerega se človek ogiblje vsaki senci in
bi ga vžival še truden in upehan, dokler bi ne omagal. In toplota je prehajala v živce in srce ji je bilo kakor ognjišče, na katerem gori prijeten ogenj, ki greje, ne da bi palil.
Iz nedosežne globočine so se dvigale želje, ki jih ni spoznala. Prihajale so od vseh strani in so si podajale roke; vstajale so iz glasov in iz barv, vsipale so se iz solnčnih žarkov. Brezštevilne so bile, a vse so se združevale v eno, edino, veliko, nepremagljivo in skrivnostno. In dekle je čutilo, da se mora izpolniti in slutilo, da je v izpolnitvi več kakor sladkost in miloba, več kakor sreča.
Tudi Andrejc je slutil. Neopaženo se mu je ustavljalo pripovedovanje. Besede so zamirale, glas je padal. Oba sta molčala. Držala sta se za roko, a gledala sta vsak predse v daljavo, kjer je izginil kraj, pa so se vrstile čudovite, iz tajnega hrepenenja vstvarjene slike, brez vezi kakor v sanjah, plastične kakor v prirodi...
Prišli so godci, zagodili so, zavrtel se je prvi par, naenkrat je vse plesalo. Andrejc in Francka sta bila med plesalci. Drugi so poskakovali, vriskali, tupatam je fant visoko vzdignil svoje dekle, Andrejc in Francka »ta plesala čudovito mirno,
gališki žlahčic svoje bankrotne fmance: Enostavno poostri izkoriščanje delavcev in kmetov in tako poplača svoje dolgove. Varčnost je pridigal gospod pl. Bilinski! Stojimo pa sredi velike gospodarske krlie, slišimo, da imamo pred seboj nevtajen deficit; in v tem času prihajata militarizem in mari-nizem z največjimi zahtevami.
Tudi v starostni preskrbi ministrov, ki pač Se niso starj, se ne opaža nič varčnosti. Gospodje delajo kontrakte kakor veliki igralci; ker vedo, da ae bodo dolgo dobivali igralskih honorarjev, si zagotavljajo starostne rente, ki so veliko viSje kakor ■ormalne. Dr. Renner je pripovedoval, da ne dobiva dr. GeBmaan 8000 kron, ki mu pripadajo, temveč 24.000 kron kot penzijo za svoje »truda-polno in plodno* delo kot delavski minister. In dr. Gefimann ni popravil te trditve. Ali je to podobno varčnosti P
Gospodje i rožljajočo sabljo
nočejo ničesar vedeti o varčnosti finančnega ministra. Sliši se že o velikanskem zvišanju rekrut* nega kontingenta, o novem oboroženju enega dela topništva, zlasti planinske artiljerije. Nova moda dreahnougtsov nas tudi ne bo minila; 300 milionov se bo baje zanje zahtevalo od delegacij.
Sedanje gosposko gospodarstvo v deželah, kjer imajo delavski razredi poskrbeti sredstva, dočim privilegiranci, zlasti veleposestniki sklepajo o porabi sredstev, je direkten
poziv na potrato in na slabo gospodarstvo. In spričo tega je sedanji ministrski predsednik baron Bienerth govoril o «množici neobdavčenih* 1 Treba je čudovite porcije nespoznanja, če se ne ve, da pri nas sl neobdavčenih, da ne le indirektnih, temveč tudi velikega dela direktnih davkov ne nosijo tisti, ki vplačujejo direktne davke, ampak široke množice. Socialni demokratje bodo toliko časa ponavljali zahtevo po sploini volilni pravici la deželne sbore, dokler je ne bode razumela tudi vlada ia njena večina.	Konec	Prih-
Politični odsevi.
*	Zaradi trgovinskih pogodb je bila v soboto deputacija iadustrijalcev pri ministrskem predsedniku Bienerth n. Prišli so drž. posl. dr. baron G hi ari, dvomi svetnik dr. Halwich in_ komercialni svetnik Vet ter, ki so zastopali tri centralizirane zveze industrialcev. Opozarjali so, da je treba obširno urediti trgovinsko-politične razmere z zunanjimi državami, ter so prosili, naj se vlada ozira na opravičene zahteve in na ekzistenčne pogoje domače industrije, Ministrski predsednik je zagotavljal, da je vlada preverjena o važnosti tega vprašanja in da se trajno briga za ugodno rešitev. Vlada se tudi zaveda svojo dolžnosti, da je treba pri sklepanju trgovinskih pogodb varovati interese vse proizvajajočih in pridobivajočih slojev, torej tndi industrije in obrti in da se mora ob eventualnih nasprotnih nazorih in zahtevah iskati lojalno posredovanje in izravnanje. — Baron Bienerth ima torej lepe besede. Dejanja jih pa doslej niso potrjevala. Odkar so trgovinske pogodbe z balkan-kanskimi državami na dnevnem redu, se je opažalo le to, da služi vlada agrarcem in njihovim neopravičenim zahtevam kakor ponižen hlapec. Zaradi nasitnosti veleagrarcev se je dala Avstrija celo postaviti na laž. Srbiji so se obljubovale gospodarske koristi, dokler je imela svoje vojake mobi-
počasno, a v njunem miru je bila čudovita strast. Brez besed sta si pripovedovala, česar nista govorila ie nikoli; vse, kar je nežnega v človeških dušah, je oživelo in zahrepenelo po obliki in po vresničenju in ljubezen, davno vsejana, je vzrastla in vzcvetela kakor stoletna alpa, ki počasi skali" in dolgo zeleni, potem pa naenkrat požene cvet.
Godci so godili, glasovi so se oddaljevali, le še glavni napev je dosegal Francki in Andrejcu do ušes. In vse drugače sta ga slišala nego so ga igrali. Polagoma, tiho sta korakala skozi vas, po široki cesti, po ozki stezi, dalje, dalje čez travnik in čez polje, kamor so stopale noge, ki jih je vodila neznana želja. Prišla sta v gozd, kjer je šumelo listje svojo pesem, bolj veličastno kakor godba; v gozd, kjer je bilo vse pokojno, kakor da je življenje človeštva ostalo onkraj sveta; v gozd, kjer se razodevajo skrivnosti in vresniču-jejo sanje.
Mrak se je širil, ko sta se vrnila srečna; zvezde so se vžigale, ko sta se poslovila. Drugo jutro navsezgodaj se je Andrejc odpeljal.
Konec prih.
lizirane; ko jih je poslala domov na kmete, je pa izbruhnila carinska vojna in niti funt srbskega mesa ne sme priti čez avstrijsko mejo. Tiste obzirnosti na neagrarne sloje, o kateri govori baron Bienerth, ni torej nikjer, lndustrialni gospodje so bili pri ministrskem predsedniku seveda zaradi svojih interesov. Če bo Avstrija zapirala svoje meje srbskemu žitu in srbskim prašičem, ne bodo Srbi kupovali izdelkov avstrijske industrije in naši indu-strialni kapitalisti bodo izgubili lepe profite. Precej so jih izgubili že doslej. Ampak stvar se tiče tudi delavcev, ki so ob kapitalističnih interesih še veliko bolj prizadeti kakor kapitalisti sami. Zakaj ia delavce je hujše, če ni dela kakor pa za kapitaliste. Rešitev trgovinskih pogodb je v prvi vrsti važna za delavce in če bi se bil baron Bienerth jasnejše izrazil o pogodbah z balkanskimi državami, bi bilo delavstvu veliko ljubše.
* Za sploino volilno pravico so priredili budimpeštanski delavci v soboto večer 20 shodov. Začetkoma so imeli namen, po shodih napraviti bakljado, ki bi korakala pred kraljev dvor. Bakljada bi imela biti demonstracija za volilno pravico in opozoriti vladarja na delavstvo. Policija pa je prepovedala bakljado z neslano «utemeljitvijo>, da ne bi mogli ob pozni večerni uri ne prireditelji, ne policija preprečiti, da bi se med mirne delavce pomešali elementi, ki bi povzročili labko kravale. Resnica pa je, da se vlada in njena udana policija bojita, da bi vladar izvedel, kako sodijo delavci o Andrašijevi volilni slepariji. Madžarska vlada je še tako predrzna, da telegrafira njen korespondenčni urad po svetu zlagan brzojav, da ni bilo bakljade, češ, da je bila premajhna udeležba na shodih spozabila je pa, da je dva dni prej sama telegrafirala vest o prepovedi.
* Ogrska ministrska kriza je provzročila, da so si zdaj koalicijski bratci v laseh, kakor da niso nikoli skupaj čepeli pri jaslih. Košut je v klubu neodvišnjaške stranke govoril o svoji avdienci pri vladarju in je napadal svoje dosedanje, na podlagi programa iz leta 67 stoječe zaveznike, ki zdaj nastopajo proti neodvišnjakom in zatajujejo vprašanja, ki so največje važnosti za gospodarsko osamosvojitev Ogrske. Košutu so aplavdirali po teh besedah. Andrašy je pa po svoji avdienci pripovedoval,! da ga je kralj zelo milostno sprejel, da se pa poitični položaj ni še nič izpremenil.
* Finančna komisija Bomikega državnega Zbora je s 14 proti 10 glasom odklonila vpeljavo vinskega davka. Tako pada predlog za predlogom in nemški finančni minister stoji že takorekoč na razvalinah svojega finančnega načrta.
* Z Ruskega prihajajo vesti, ki trdovratno ponavljajo, da je v Peterburgu ministrska kriza. Car se baje še ni odločil ne sem ne tam, smatra ■e pa za gotovo, da ostane Stol j ipin ministrski predsednik. Ostali ministri so baje solidarni s Sto-ljipinom.	i
* 0 reviziji turške ustave razpravlja zbornica v Carigiadu. Po načrtu nove ustave, ki je predložen zbornici, bi imel sultan pravico imenovati samo velikega vezirja in šejka ul islam. Veliki vezir ima pravico svobodno sestaviti svoj kabinet Ako zbornica da kabinetu nezaupnico, je ministrstvo primorano odstopiti. Za izdanje amnestije je treba dovoljenja poslanike zbornice. Ako zbornica odkloni dvakrat kakšno vladno predlogo, jo je treba razpustiti. Ako je nova zbornica istega mnenja kakor njena prednica, je doti fina vladna predloga definitivno pokopana. Zasedanje parlamenta traja 6 mesecev. Senat šteje 45 članov, izmed katerih jih imenuje eno tretjino sultan, dve tretjini pa jih izvoli zbornica. Pravica sultana, da sme nevarne osebe poslati v progoanstvo, se odpravi.
* Premoieoje Abdul H amida znaša v celem 250 milijonov funtov ali 5 milijard 687 milijonov frankov. V inozemstvu je od tega denarja naloženega: 9 milijonov funtov na Angleškem, 3 na Francoskem, 2 na Italijanskem in pol milijona na Nemškem. Turška poslanska zbornica je sklenila, da se ima zapleniti ves denar, ki ga je sultan Abdul Hamid naložil pri inozemskih bankah. Vlada je odpovedala vsa pogajanja radi najetja novega poaojila. Vsled konfiskacije Abdul Hamidovega premoženja ima sedaj toliko denarja na razpolage, da ji ni treba najemati posojila.
* Neodvlsaoat Kreto. V mladoturških krogih se širi vest, da bo Anglija v kratkem predložila velesilam nasvet, da se proglasi Kreta za neodvisno. Zatrjuje se, da sta kralj Edvard in kralj Viktor Emanuel na avojem zadnjem sestanku razpravljala o tem vprašanju.
Dopisi,
Jesenice. 9. maja je bil pri nas v vsakem o tiru »izboren* dan. Liberalci so sklicali javen shod, katerega smo se tudi socialni demokratje udeležili. Pri volitvi predsedstva je prišlo do diference : liberalci — bilo jih je okrog 40, z Jesenic, Javornika, Dovjega in Radovljice — so predlagali dr. Vilfana, advokata in deželnega poslanca iz Radovljice, socialni demokratje pa sodruga Simona Ogrisa, sodarja z Jesenic. Nastal je vrišč. Neki po-sojilniški uradnik, Spitzer po imenu, je štel glasove — imel pa je taka očala, da je videl vsakega liberalca v dveh osebah, dva socialna demokrata pa v eni osebi. Naštel je zato 93 liberalcev in klerikalcev z gerentom Gebulom vred ter — 36 socialnih demokratov. V resnici pa je bilo socialnih
demokratov 60, liberalcev 43 pa 13 klerikalcev. Naši so so računarju Spitzerju posmehovali, češ, srečna posojilnica, ko ima tako izborne številkarje. Nastal je hrušč in trušč. »Sokoliči* so vpili, grozili, Schrey je mahal z rokama, komisar Kordin pa je pretil z razpustom shoda. Socialni demokratje smo se smejali — končno pa je vstal sodr. Anton Kristan, ki je prišel s sodr. Kocmurjem na Jesenice na važno sejo ter se po seji tudi udeležil shoda, ter proglasil: Shod so sklicali liberalci; mi nočemo, da bi se nam reklo, da smo mi povzročili razpust shoda; zato dopuščamo, da predseduje dr. Vilfan, ali zagotoviti se nam mora, da dobimo besedo ter da se ne bo delalo trušča, ko bo naš govornik govoril. Dr. Vilfan je ves vesel dal zagotovilo, da se to zgodi. Nato je začel govoriti dr. O raž en o šolstvu, o justici, o financi, o Nemcih; še dosti objektivno, seveda plitvo in površno. Ko je končal, ni nihče vedel, čemu je govoril, kajti njegov konec: »Zato pa je potreba, da se narodno-napredna stranka čvrsto organizira ter ustanovi politično društvo na Jesenicah* ni odgovarjal prejšnjim izvajanjem. Za njim je dobil besedo «vcleura», Ribnikarjev Dolfe, ki je poročal —
o	«Narodni Delavski organizaciji* — laž za lažjo
— lagal je, da je slovenska socialna demokracija pod komando žida Adlerja, lagal je, da so socialni demokratje na Slovenskem protislovenski, da pošiljajo svoje otroke v štilferajnsko šolo, da so v Trstu vedno proti slovenskim delavcem, zato ker so ti reveži — Slovenci. Lagal je brezstidno in hvalil N. D. O., ki je obljubljena dežela za delavce I Povedal je take reči, da so se mu vsi smejali. Dejal je: ker smo narodni delavci pri deželno-zborskih ožjih volitvah v Ljubljani volili Turka proti Kristanu, sta nam sedaj «Slov. Narod* in ljubljanski magistrat pomagala pri stavki tramvajskih uslužbencev. Lagal je, daje v ljubljanski N. D. O.
— organiziranih tisoč ljudi. Sodruga Kocmur in Kristan sta ga pri vsaki laži takoj prijela, zalu-čavši mu v obraz: Dolfe, lažež —; spravil je vse; debel je mcž in debelo ima kožo, še debelejšo pa vest. Ko se mu je pa reklo, da ima Ribnikar celo za nevesto — Nemko, zatajil jo je ... Ubogo dekle, kaj bo reklo, ko vse to zve . . . Po Ribnikarjevi mešanici je vstal zopet dr. Oražen ter predlagal v odbor učitelja Zupančičai z Rateč, Hkavca, gostilničarja z Javornika, Potočnika s Koroške Bele, Humra z Jesenic i. t. d. — vse te mu je ob splošnem smehu potrdil sodrug Anton Kristan, češ, so že «ta pravi*, samo pri učiteljih je omenil, da ni prav, če se jih voli, ker so učitelji vendar izstopili iz stranke liberalonov ... Nato je dal besedo dr. Vilfan sodrugu Antonu Kristanu. Ribnikarjev Dolfe je stopil med «Soko-liče*, ki imajo hlačice zadaj preklane, ter jim dal »befel*. Začeli so žvižgati, rjoveti, vpiti ... Sodrug Anton Kristan se je smejal ter povedal: «To smo mi pričakovali, in prav je tako, kajti s tem je podan dokaz, da ne bomo pojasnili tu Vaših laži. »Ljudje so pritrjevali, češ, zdaj jih poznamo, najprej se lažejo, potem pa zbeže ... Ko se hrup ni polegel — «Sokoliči» so kljub Vilfanovemu «mirjenju> piskali — je komisar razpustil shod ... O rožni k,i so izpraznili dvorano... Socialni demokratje so odšli v gostilno k Jelenu, kjer so improvizirali diskusijo, v kateri sta sodruga A. Kristan in Ivan Kocmur povedala, kako nečuveno hinavsko postopajo liberalci in ž njim vred takozvani Narodni delavci, ki niso nič druzega kot izdajalci delavstva. Sklenilo se je tudi, da se vrši na nedeljo, 16. maja velik ljudski shod z dnevnim redom: 1. Delavstvo in narodnost. — Narodna delavska organizacija in socialna demokracija; 2. Novi davki. — Upamo, da ne bo ostal nedeljski shod za nas brez vspeha. Število organiziranih sodrugov se gotovo poveča, kajti mnogi so izprevideli, da zizizambule ostanejo le zizizambule.
Zagorje ob Savi. (Blamaža zizibambul.) V nedeljo, 9. t. m. so hoteli prav po tihem ustanoviti v Zagorju filialko komediantovske čete, ki se imenuje »Narodna Delavska Organizacija*. Za čedno nakano so pa izvedeli delavci in so prišli pogledat burko. Okrrg 3. popoldne so našli v Mutlerjevi gostilni samo glasovitega »organizatorja* gospoda Škerla. Pozneje so pa prišli še: Oberzizibambula gospod Kerschnigg, ki je bil še pred tremi, leti velik nemčur pred gospodom in je hotel kakor je trdil dr. Zarnik — v Zagorju Ustanoviti nemško kolonijo, potem Taufer, politični, invalid Jerin in klerikalni regimentstambur Wake. Ko je bila vsa ta »ogromna* družba skupaj, se je odprla po-, sebna soba, ki je bila dotlej zabita in gospoda je gravitetično odkorakala tja. Delavstvo se je seveda iz radovednosti vsulo za njimi in soba je bila naenkrat polna. Bilo je tam okrog 100 delavcev, poleg njih pa do 15 zizibambul, ki so mogli tri delavce prištevati svoji gardi. Namesto da bi bili veseli tako obilnega občinstva, so se pa junaki ustrašili. Hodili so zbegani iz sobe v sobo, čakali na svojo vojsko, katere pa ni hog dal, in bledeli. Gostilničar Korbar in dacar J u v a n sta bila tako predrzna, da sta zmerjala delavce. Po dolgem, dolgem čakanju je pa zlezlo tistih 15 zizibambul pod Kerschniggovim poveljem — pod streho, ob hrupnem smehu delavstva, ki je ostalo v prostorih in se pogovarjalo mirno in dostojno. Obširnejše poročilo o tej zizibambulski blamaži ob" javimo prihodnjič.
Delavci v s podnje štajerskih mestih ln trgih!
V petek, dne 14. majnika je v četrtem volilnem razredu spodnještajerskih mest in trgov
ožja volitev
ki ima odločiti, če pride v štajerski deželni zbor nemški nacionalec Eral
ali pa
socialni demokrat Horvatek.
V okraju je 8820 volilctv, glasov pa je bilo oddanih 5634. Jasno je torej, da v petek, 7. maja, mnogo delavcev ni izvršilo svoje volilne pravice, dočim so nasprotniki napeli vse moti, da so spravili zadnjega moža na volišče. Razlika med glasovi obeh kandidatov, ki sta v ožji volitvi, jo prav majhna. Nemško-nacionalni Kral je dobil 2281, socialni demokrat Horvatek pa 2165 Blasov. Ce stori torej dne 14. maja vsak sodrug *vojo dolžnost, je socialni demokraciji zagotovljena sijajna zmaga.
Sodrugi! Vaša dolžnost je, da pridete v petek do zadnjega moža na volišče. Iz gospodarskih in iz narodnih ozirov ne morete pripustiti, da bi ta okraj zastopal kandidat, ki je v gospodarskem oziru zaščitnik kapitalizma, v narodnem pa za-grizen šovinist. Samo Vaša nemarnost bi mogla omogočiti vspeh nemškega nacionalizma, če pa pridete vsi na volišče, mora nasprotnik klaverno propasti.
Agitirajte torej za socialno-demokratičnega kandidata 1
Udeležite se volitve vsi do zadnjega in napišite na glasovnico razločno:
Albert Horvatek
vpokojeni učitelj v Mariboru.
Štirjč socialni demokratje so bili dne 7. maja izvoljeni, sodrug Horvatek mora biti peti socialistični poslanec v štajerskem deželnem zboru. In če storite svojo dolžnost, bol Okrog 3000 Vas je še, ki zadnjič niste volili. Nasprotniki bodo seveda napeli vse moti, pa je treba, da je jih napete tudi Vi!
Nihče naj ne ostane doma in zmaga Ib gotova!
Okrajni odbor
jugoslov. 800. dem. stranke
__________________za Štajersko._____________
Shodi.
L|nblJ*ni. V nedeljo je bil v areni »Narodnega Doma* jako dobro obiskan sbod, ki se je cavil z vprašanjem novih davkov. Vsa arena je pila zasedena in to je tem ugodnejše znamenje, ker je bilo za shod pravzaprav malo agitacije. Pokajo se je, da je v Ljubljani vendar že lepa četa •odrugov, katerim zadostuje poziv v listu in jih ni tioba še posebej drezati, da pridejo na shod. Ta |ePa navada se mora seveda še razširiti, ker bo tembolj potrebno, ker nas čakajo v bližnji bodočnosti ostri boji. Sbod je izvolil v predsedništvo so-b*Uge Bartla, Tokana in Pajntarja. Besedo |e dobil najprej sodrug Anton Kristan, ki je VkUo omenil lansko bosensko pustolovščino av-*«ijske vlade in njene krute gospodarske in fioan-cinlpe posledice. Potem je sodrug Etbin Kristan cbširno razložil zgodovino aneksije, vojno nevarnost, Vojaške priprave, stroške za mobilizacijo in nove jjulitaristično-marinistične zahteve, izdajo zakladnih “»tov, finančni načrt ministra Bili nsk e g a, davke p .piro in alkohol, zvišanje osebnih in tovornih "Jftfov in stališče delavstva. Omenil je zlasti, da se tc°ra današnji shod smatrati le za začetek delavnega boja, ki naj ima namen, porabiti vsa sredstva, da prepreči novo nezaslišano odhanje delavnega ljudstva. Shod, ki je bil zelo animiran, je "Urno pritrjeval. Sodrug Bartl je zaključil shod po dvanajstih. Pričakovati fje, da bo ljubljansko dejstvo krepko stopilo na noge in javno pokazalo, ^a ne mara nositi politične brezpravnosti vse večne r11) gospodarsko pa služiti kapitalistični državi in -Jjalno-klerikalni deželi za molzno kravo.
Nadnje vesti.
q, Velika ieleznlika ueiroča. Maribor, 11. maja. bri- i	minut	se	je v tukajšnji postaji za-
{L 1*1 brzovlak št. 9, ki vozi z Dunaja čez Koroško
l	. Tirolsko, v osebni	vlak št.	73, ki	prihaja	ob
•	JU 7 minut ponoči	v Maribor in je	stal pri	silo ln‘ .deski- 0ba vl*ka ita ae	vnela.	Pet mrtvih
aoiiej potegnili iz	razbitih	vozov.	Bati se	je,
har'h 86 ve4 ponesrečenih. Brzovlak št. 5 je iz Ijan Posebej odposlan in ima priti v Ljub-*iutr •* ^ minutami namude, ki iznaša ob 7. uri °bsir že 1 uro 10 minut (Nesreča mora biti zelo brom !’ ker J® b*I do šostih zjutraj tudi brzojavni h.!,.!1? Dunajem pretrgan in so nam izostale Nadnje vesti.)
Wtan0r' m&ja. Nesreča na postaji se je ^*#f*la, ker semafor ni bil postavljen na »Stoj*,
Kako se je to zgodilo, ni dognano. Na postaji delujejo železničarji s požarno brambo, da bi pogasili ogenj, ki preti tudi drugim železniškim objektom.
Ogrska kriza. Budimpešta, 10. maja. Avdience pri kralju se nadaljujejo, toda položaj se ni še nič izjasnil. Danes sta bila na avdienci mag-natske in poslanske zbornice Rakovszky in Navay. Skupina Justh-Hollo v neodvišnjaški stranki nadaljuje agitacijo, da se mora vlada sestaviti iz samih neodvišnjakov. Predlog, naj bi se sestavila nova stranka, kateri bi se lahko pridružil grof Tisza, ima tudi malo upanja na vspeh. Cesar je jako hud na Justha, ker je priobčil podrobnosti o avdijenci. Vladar odpotuje iz Budimpešte 12. t. m., ne da bi se za kaj odločil. Sedanji provizorij ne bo mogel obstati, ker nasprotuje Košut Justh grozi s sklicanjem državnega zbora in z obstrukcijo. Po deželi neodvisna stranka kljub znanemu cesarjevemu stališču nadaljuje agitacijo za samostojno ogrsko banko. Poslanca Hollo in Bathianv sta včeraj imela shoda, na katerih sta hujskajoče govorila. Banffy je izjavil v Szegedinu, da mora narodov odpor nanovo oživeti, ako Mažari ne dobe samostojne ogrske banke. Poslanec Etovos je dejal: Madžari so že šestkrat prijeli orožje za brambo narodnih pravic, sedaj pa stvari taso stoje, da bodo Madžari sedmič morali prijeti za orožje. — Kakor se čuje, zahteva vlada odločno: bančno skupnost, zvišano število vojaških novincev, oziroma nov vojaški zakon z dveletno službo, kar bi se vse moralo izvršiti tekom leta 1909, ne da bi Madžari za to dobili kake vojaške koncesije. Več aristokratinj se je obrnilo do visoko stoječe dame, naj posreduje pri cesarju na korist ogrski neodvisni stranki. Odgovor je bil: Nočem prevzeti vloge baronice Schon-berger.
Ognka kriza. Budimpešta, 11. maja. Včeraj popoldne je vladar sprejel v avdienci grofa Khuen Hedervaryja, potem bivšega finančnega ministra Lukača, podpredsednika needvisnjaške stranke H o i t s y j a in državnega sekretarja Totha. Khuen Hedervary je bil celo uro pri kralju. Odločitve še ni. — Baron Aehrentbal je kon-feriral z Wekerlom, pozneje s Khuenom in nazadnje z Lukačem.
Kralj se odpelje iz Budimpešte jutri ob 2. uri popoldne. Baje se vrne 20. maja zopet v Pešto in bo nadaljeval avdience. Do tistega časa ni pričakovati, da bi se kriza rešila.
Položaj na Roikem. Peterburg, 11. maja. Car je odklonil podpis na mornariški predlogi, obenem je tudi odklonil Stoljipinovo demisijo. Stoljipinov kabinet je prišel vsled tega v zelo težaven položaj napram dumi. Zadnjo noč je bil baje ministrski svet, ki je sklenil, da kabinet v s traja ob demisiji. Stoljipinovi nasprotniki agitirajo, da bi bivši minister Gorenijkin postal ministrski predsednik. Gorenijkin potuje iz Wiesbadena v Peterburg. Witte želi dobiti kakšno poslaniško mesto, da bi mogel povzdigniti ruski kredit v inozemstvu.
Tarikl dogodki. Carigrad, 11. maja. «Turquic> poroča, da se je vrhovni poveljnik Sevket paša izrazil, da se izroče dragocenosti, ki so se našle v Jildizu, vladi za narodno porabo, denar pa vojski, ker so vse vojne blagajne prazne. Napravili so se koraki, da ne morejo Abdul Hamid in njegovi sinovi dvigniti denarja, ki je vložen v inozemskih bankah.
Nova vlada razvije v soboto ali vpondeljek svoj program v zbornici.
Žrtve V Adanl. Carigrad, 11. maja. »Sa-bah* poroča, da je po brzojavu Adanskega valija pri zadnjem klanju v vilajetu Adane umorjenih 1924, ranjenih 533 mohamedancev ter umorjenih 1455 in ranjenih 382 Armencev. Prebivalstvo v vilajetu šteje 350.000 duš, med njimi 48.447 Armencev. Te vesti so pač v nasprotju s konzularnimi poročili.
Velik« ekiplozlja. Genova, 11. maja. V tovarni za razitreljivo v Sant Eusebis sta se včeraj iz neznanih razlogov primerili dve eksploziji. Vsa tovarna se je porušila, misli se, da je 18 do 20 oieb pod rasvallnaml mrtvih. Doslej so potegniti tri mrtve in tri težkoranjene iz razvalin.
Domače vesti.
—	Dr. Ivan Tavčar vpeljuje v svojem lajb-žurnalu, «S. N.», zopet tisti ton, o katerem morda na svoje stare dni misli, da je duhovit, pa je v resnici samo pobalinski. Imenitni gospod razmetava <falotarijo>, »praznoglavce* in podobna epiteta, kakor da sedi na prestolu kakšne orientalske ma-jestete, ki ne sme daviti in pogrezati v vodo, pa bruha iz sebe »kroftne* besede. Nekdaj je bil dr. Ivan Tavčar pisatelj, zdaj je postal vsakdanji kričač. Nekdaj se je lahko zanašal na svojega duha, zdaj se le zaveda, da ima več pod palcem kakor drugi in misli, da je kdove kako imeniten, če psuje ljudi, ki nimajo namena. To bodi samo konstatirano, da si ne bo blagorodni gospod domišljal, da nam njegovo prostaško zmerjanje kaj imponira; bomo si pač mislili, da polemizira vsak kakor zna in kdor ne zna drugače, pa prostaško. Dr. Tavčar hoče razlagati, da je moral kot deželni odbornik glasovati proti sklepu občinskega sveta zaradi »Mladike*, in pripoveduje, da dotični sklep občinskega sveta ni bil postavno razglašen. To n te vjama,
le da to ne zadene nas, ampak zopet tisti občinski svet, v katerem je dr. Ivan Tavčar podžupan. Pomagati si je hotel gospod doktor s primero, pa pravi: »Stvar je nekako taka, če bi 18letni fante podpisal dolžno pismo za 18.000 kron, ne da bi ga podpisal obenem tudi njegov varuh. Potem pa naj bi se od sodišča zahtevalo, da naj za hrbtom varuha tako dolžno pismo nadvarstveno odobri.* Primera je čudna. Ne vemo, kako bo ljubljanskemu občinskemu svetu pri duši, ko izve, da ga dr. Tavčar primerja 18 letnemu fantu. Imenitno je pa, da je podžupan dr. Tavčar sam ud tistega «18 letnega fanta*, katerega kot deželni odbornik tako neusmiljeno lasa.
— Tndi radi drja. Šmida se dr. Tavčar jezi na »Rdeti Prapor*, kakor da smo mi krivi, da je liberalni deželni odbornik glasoval za odpoved muzejskemu kustosu. Njega visokost pripoveduje najprej nekaj o odpravštini, ne da bi mogel dokazati, da je zaradi odpravštine bilo potrebno tako neliberalno glasovanje, potem navaja nekoliko bolj neslanih kakor humorističnih’ primer (ministranti n. pr. se rekrutirajo največ iz njegove stranke, kar je notorično), na koncu pa vendar pokazuje, da je vse to le čenčanje in da ni glasoval za brco iz skrbi za Šmidovo odpravščino, temveč ker tudi njegov liberalizem ne pojmi, da bi mogel biti »oženjen duhovnik* kustos ljubljanskega muzeja. Cujmo drja. Tavčarja:
»In če je katoliški duhovnik, kateremu se je svoj čas podelila začasna deželna služba, očitno prestopil v nemško luteransko vero, se oženil in dobil rodbino, ne tajimo, da je revež, da je usmiljenja vreden. Moral pa je naprej vedeti, da kaj takega rodi — posebno na Kranjskem — posledice, katerim se je nehote podvrgel, ko je pričel mesečne doneske plačevati v ljubljansko protestantsko cerkev. In zavod, kakor je deželni muzej, bi takega voditelja za dolgo brez izdatne škode ne mogel prenašati. Saj ste lahko drugega prepričanja, ali dr. Tavčar ima zopet prepričanje, da v naši deželi nikakor ni v interesu deželnega muzeja, da bi ga vodil oženjen duhovnik. So razmere take, so žalostne, ati take sol*
Menimo, da so te vrste zanimive. Oglejmo si jih nekoliko. Včasi je dr. Tavčar marsikaj napisal
0 luteranstvu in če ga ni spomin popolnoma zapustil, bo še vedel, da je govoril o protestantizmu in o protestantih zelo simpatično. V dobi reformacije ni bilo v luteranstvu nič manj nemštva kakor danes. Zakaj torej naglaša dični Tavčar, ko gre za Šmida, »nemško* luteransko vero, katere mimogrede povedano, sploh ni P Dalje: Tavčar na taji, da je lak človek »revež*, da je »usmiljenja vreden*. Zakaj pa P Če ni Tavčar usmiljenja vreden, ker se je oženil in ker je dobil rodbino, zakaj pa Šmid P V čem se razlikuje to »liberalno* mišljenje od najbolj klerikalnega P In zakaj ne bi mogel deželni muzej brez izdatne škode prenašati takega voditelja? Menimo, da je vprašanje tako: Ati je dr. Šmid znanstveno in praktično sposoben, ali ni? Če je, potem pač ne morejo žena in otroci ati pa vera ovirati muzejskih poslov. Razmere v deželi s o žalostne; ampak če je dr. Tavčar liberalec in zastopnik opozicije, tedaj bi se imel bojevati proti takim razmeram, ne pa jamrati, da so take. Za stokanje ni treba biti deželni odbornik.
Toda dr. Tavčar pravi še nekaj in, da nam ne bo očital po svoji navadi nelojalnosti, citirajmo še to:
»Toda potem — namreč če bi se bil dr. Tavčar v deželnem odboru potegnil za drja. Šmida — bi že bil dr. Pegan na tem ati onem shodu rohnel: vidite, taki so naši naprodnjaki, pravijo, da niso sovražniki katoliške vere, njih zastopnik v deželnem odboru pa je hotel imeti takega in takega kustosa v deželnem muzeju 1 In našim vrtim katoliškim kmetičem bi se biti od groze ježih lasje na glavi! Vsaka reč ima dve strani, tudi ta jo ima!*
Zdaj bi pa le še radi vedeti, zakaj ne vstopi dr. Tavčar naravnost v klerikalno stranko. Po njegovem mnenju ima on kot liberalni deželni odbornik nalogo, delati to, kar je klerikalcem všeč, ker drugače rohni Pegan. Doctore! Bodite vendar dosledni 1 Ce Vas Poganovo rohnenje ženira, tedaj se vpišite v klerikalno stranko, pa ga ne boste slišali. In če boste potem glasovati tako kakor v tem slučaju, se boste vsaj lahko opirati na logiko. Ampak Vaše sedanje stališče je neodkritosrino. Imenovati se opozicionalca, pa služiti večini — presodite sami, kaj je to.
— Zailušek očita plemeniti Tavčar socialnim demokratom, ki opravljajo službe v stranki. »Dobra duša* Tavčarjeva sč poslužuje tega smrdljivega sredstva kakor najsurovejši krščanski socialec. Ampak Tavčar se prokleto moti, če misli, da ima pravico, očitati, kar si ta ali oni socialist z žurna-tističnim, pisarniškim ati drugim delom krvavo zasluži. Ati živi dični Tavčar od zraka? Ati si Tavčar ne da plačevati svojih ekspenzarjev? Ati ne jemlje nagrade za deželno odborništvo? Ali zaničuje dividende? Ati pisari mili Malovrh svoje čenčarije v »Narodu* nad črto in pod črto zastonj P Morda plačujejo liberalni uradniki i. t. d. še za to, da smejo delati? Veliko vprašanje je, Ce je Tavčarjevo delo toliko vredno kolikor delo marsikaterega so-cialno-demokratičnega služabnika; ni pa vprašanje,
! temveč je povsem gotovo, da je Tavčar za svoje ! delo in za svojo lenobo kneževsko plačan, če se
1 primerjajo njegovi dohodki s dohodkih onibi kg-
terim jih očita v ivojem od dne do dne bolj umazanem «Slov. Narodu*. Tavčar si vedno domišlja, da stoji bogve kako visoko. Pa ni res. V luži stoji, sicer ne bi mogel brizgati gnojnice in metati blata okrog sebe in se ne bi ob takem opravilu najbolje počutil.
— V Dravo je padal v Beljaku štirivprežni voz s štiri tonami težkim strojem tamošnje papirne tovarne. Vozil je po poti ob Dravi, katera se je vsled prevelike teže vdrla, na kar so zleteli voz in konji po strmem bregu v Dravo.
— Stavka v pomoraki koli. V Bakru so pričeli stavkati vsi gojenci tretjega razreda pomorske šoli radi slabe hrane. Ravnateljstvo je vse stavku-joče izključilo, nakar so pričeli z dovoljenjem sti-rišev stavkati gojenci vseh treh letnikov.
—Žaiemifeka neireča v Laškem trgu. V torek je v Laškem trgu iz Zidanega mosta došli tovorni vlak skočil s tira. Stroj s tenderjem je padel preko nasipa. Strojevodja je le iahko ranjen, težko ranjenega kurjača so pa prepeljali v celjsko bolnico. Voz za vlakovodje je popolnoma razbit.
— Railetela a« je anoiaiiBiea J. Stampfl v Nemški Bistrici pri Peggau v sredo ob pol 11. Raztrgalo je med groznim pokom poslopje in neslo kosove visoko v zrak.
— *rtev neumsoatl. V Trstu se je močno opekla po telesu triletna Antonija Balbi. Starišem je nekdo svetoval, naj otrokove rane pomažejo s črnilom, da bo potem deklici gotovo odleglo. Imel je prav. Ker so stariši ubogali temu neumnemu svetu, je deklici včeraj v bolnici odleglo: umrla je.
— Cerkev v ognju. Iz Poljčan se piše: Večer zadnjega aprila je ob grozni nevihti treščilo v stolp podružnice Sv. Marije Lgubično. Par trenot-kov je bilo videti vso cerkev obdano od ognjenega svita. Zgorela je stolpova streha in meinarija z gospodarskim poslopjem.
— Radi ignbljene pravde ie|eebeiU posestnik in bivši župan Fr. Ivanuša v Kagu pri Ormožu. Obešenca je dobilo neko dekle v hardeš-kem gozdu. V žepu je imel med sodnimi listi pismo, v katerem prosi ženo odpuščanja, češ, da se je moral usmrtiti, ker ne more živeti na svetu, kjer ni nobene pravice.
Sprejme ae dober
raznašalec lista.
Več se izve v Šelenburgovib ulicah št. 6/II.
* Gostilno in delikateso Paa v Idriji
*
*
*
*
♦j
*
S
X
l
*
*
*
♦
*
*
Je podplsaniprevzel s 1. majem 1909.
Točil bode najboljša vipavska, istrska, dolenjska ter druga viva kakor tudi pivo.
Gorke in mrzle jedi bodo vsak čas na razpolago.
Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča za obilen obisk ter zagotavlja točno in pošteno postrežbo s spoštovanjem
Andrej Lipušček, gostilničar.
Za veselice
in druge prireditve korijandoli, iftljlve predmete sa bas ar, lampione, za šaljivo pošto izredno cene in lepe raigled-nioo, serpentine i. t. d. priporoča
Ivan Vrečko M
Ljubljana, Sv. Petra cesta 3L
Trgovina m paplrjam.
k strojem za žične žeblje
(Sratstiftenmaschisiendiirichter)
se sprejmo v stalno delo. num Dela se v akorda.
Ponudbe sprejema nprava našega lista.
in:) i; i i:ri!) i: )i )ij: ); )kh): H* ik
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
ulica Caserma in Torr« Blanca
se priporoča.
•(it i :lf l t :( C !t < :( K il C ( ( rt ( it t if "
10 zapovedi
==; za zdravje s=
Zahtevajte
En vaeh gostilnah, avarnah la v brivnicah	MT	H
			
m m	Telefon it. 177	i!«	m
lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar	24—20
Trnk6czy v Ljubljani.
Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni.
Hodni salon
M. Sedej-Strnad
Ljubljana
Prešernove ulice št. 3 (v palači »Mestne hranilnice*
priporoča cenjenim damam »vojo bogato nalogo klobukov najnovojllh faaon in najfinejiega okuna.
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim blsgu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdatnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Naj-finpjše otročje kaploe, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnloe, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča največja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bačar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence.	62—25
52—43
L Tomažič
zaloga piva
II 1	11	ft*vl	■	■	f	■	1	!■	■
y Spodnji Siskt pri Ljubljani.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebaško In : češko pivo :
H
i
n
?
3
yfateri juriijo <\vttrv, po CN poi&iKiU ria/s**
*Sinu>n£ ~
»Jpubpani ttbiočvtvwt*.ad
tarmrd
iv
k
VmvvvaA««. hmI AJU. najboljša in najoenejia tvrdlca Ka XV mJVOOJmI SSUv^M) naroSevanJe o*lr. nakupOTan)« t
čopičev za pleskarje, sobne »likarje, zidarje, mizarje.
LakOV, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */*, •/«» ’/i in 1 kg.	104—43
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
VoUlla, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejie in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv» tubah, g. dr. Schonfeida.
Flmeža, prirejenega iz lanenegfa olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno. i
Barv, suhih, kemičnih, prstenih ih rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.'
Vzorcev za Slikarje, najnovejših.
*KS" Adolf Hauptmann v Idabjjanl < TIST
L kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov ln steklarskega kleja.
M
i \
\ t
<	f
\ i
it
<	i
i»
Prva domača slov. pivovarna G. Auerjevlh dedičev
O bjubljsrjl UUolfoife utice št. 12 —
Ustanovljeno leta 1855.
Številka telefona 210.
pod novim strokovnim vodstvom piriporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje novo varjeno, priznano izborno pivo v sodciih in steklenicah.
............ "	Ustanovljeno	leta1	1855.	10—®
Izdajatelj i« vdgevarai uradnik Fran Intl.
Tiska It. Pi, Lampret t Kranja