ta dan dobiva«
C'G L A	m ODA'*
ro rofrn ^ n na do«
ClTAJTE, KAK	TL\NI1UI

vv
i GLAS
~ List ifmnsKih Marcev T Ameriki -
Reentered as Second duš Matter September 55th 1941 at the Fast Offic e at New York. N. Y„ under Act of Conp«sa of March 3rd, 1819.
No. 194 — Qtev. 194 £ ^JME LIL
LETNIK LIL
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 4, 1944 — SREDA, 4. OKTOBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
RUSI PROTI BEOGRADU
Rusi so v prodiranju proti Be ogradu pričeli trojno ofenzivo in so na dveh novih krajih prest opili mejo iz Rumunske v Jugoslavijo. — Beograd nameravajo obkoliti in so na severu od njega oddaljeni 38 milj, od zadnje železnice, po kateri se more 300 Nemcev umakniti, pa so oddaljeni se 27 milj.
Varšavski uporniki so se ppdali
Moskva in Berlin sta sporočila, da so se Poljaki, ki so se borili proti Nemcem v Varšavi, podali, toda poljska zamejna vlada v Londonu trdi, da je bilo sklenjeno premirje, da bi civilno prebivalstvo moglo zapustiti mesto.
Vesti
Včeraj so Busi napredovali; •'•(v. romunsko mejo 48 milj in i so zavzeli Petrov grad, 38 j milj severno odi Beograda ter) presekali eno železniško progo za l»eg iz Beograda.
Pri Prt ro vgradil so Rusi tu. d i oddaljeni samo 10 milj od zadnje železnice in ceste iz Bcosrrada. severno od Donave in 27 milj od križišča Beograd-Budimpešta in Bcograd-Mona. kovo železnic. Atro rdeča armada zavzame to križišče, 1k> nemška armada v Jugoslaviji odrezana <«1 armade na Madia rskem.
Porodila naznanjajo, da je osvrtMHlilna vojska maršala Tita presekala Beograd-Mona-kovo železnico 42 milj severo-zapadno od Beograda in jugoslovansko prestolico na<glo ob-koljujeta rdeča armada in jugoslovanska osvobodilna vojska.
Novi vdor rdeče armade v Jugoslavijo je prišel nepričakovano in le en dan za ruskim urad i k mi po roc i ioiUy ^tt Tta 1300 milj doljri fronti ni nobenih premen« b. Nanovo so Rusi prekoračili neverno od Donave, južno in juarozapadno od veli-"
Senator Ilarrv S Truman
Nek zastopnik poljske vlade:	, ,	,
, 1 . / , , - s no prebivalstvo v velikem ob-le v Londonu rekel, da je ge- 1 „. .	-	.
J . , J2	, . i seg-u. Zelo nam primanjkuje
n e r a 1 Tadeusz Komorowski! . , .. , „ .	.	..	, : zdravuskili zalog1. Nase zivezne
(Bor) nov, poveljnA poljske,	so	lnoma izj
armade v poljski vladi, vi ^ ,,
Varšavi s -svojo podtalno air-i . .	. .	, ,
i _ . , , .v , . . I \ oiaski	izvedenci so dobro I mado in da se 'bo prucel boie-i i v j ti i. i
i . , . , .. . . ..	J vedeli, da	se poljska podtama
i vati, kakorhitro bo civilno pre_.	,	-	, __
■, .	,V1 .	1 | armada v	varsavi ne bo mo-
• bivalstvo odšlo iz mesta.
Nasproti temu pa dopisnik Associated Press v Moskvi
gla dolgo držati, navzlic- temu pa .ie še vedno oster spor med poljsko zamejilo vlado v Lon-
Daniel De Luce poroča, da Je|(lonu in Pol jskim osvobodilnim uradno poljsko poročilo naj-j odborom v Moskvi zaradi no-brže poljskega odfl>ora za na- tranjil. zadev. Osvobodilni od.
l>or v Moskvi dolži grenedala Komorowskega in nekatere člane vlade v Londonu, da so zločinci, ker so prezgodnjo vstajo v Varšavi dvignili Ibrez vsakega sporazuma s poljsko ali rusko rdečo armado in so zasledovali samo svoje koristi.
Prebivalci Varšave že dolgo časa žive po kleteh med kupi razvalin; medtem ko se po u-licah bijejo krvavi boji. V Varšavi so bile tri podtalne divizije, katerih vsaka je štela okoli 10,000 mož.
Poljski glavni stan noče izdati bivališča generala Komorowskega. pravi pa, da je Se Komo-. Vedno v bojni črti. "Njegove-
rotlno o<vo1>ojenje v Moskvi — naznanilo, da se je odpor v Var-avi »drobil. Poročilo pravi. da je v imenu generala Bora >prejel pogoj« • za predajo polkovnik Monter; oni pa. ki nočejo podati, se l>orijo dalje in skušajo pobegniti k Rusom onstran Visle.
Poljaka podtalna armada se i je že borila po varšavskih u-jliecah dva meseca in položaj ni popolnoma jasen, kajti tudi berlinski radio je najprej naznanil, da so boji ponehali, drugo Tadijsko poročilo pa zopet pravi, da so se boji cyb-
ALFRED £. UMRL
SMITH
Danes zjutraj ob 6:28 je u-mrl bivši go ve mer države New York ter demokratski predsedniški kandidat v letu 1928, Alfred E. Smith. Mr. Smith je bil dol#o bolan, in še včeraj so zdravniki mislili, da je u-panje, da bo okreval. Star je bil 70 let in rojen je bil v mestu New Yorku.
Senator Truman iz države M'ssouri, je bil predsednik senatnega odbora za vojno produkcijo in si je kot tak ste. kcga 7a■!. /niškega križišč Te- kel velike zasluge. Demokratska konvencija v Chicagu ga
je izvolila za demokrat, podpredsedniškega kandidata.
mesvara. . Druga
ukrajinska armada
maršala Rodiona J. Mali.,ov-| JUGOSLAVIJA ODKLONILA
.^kega je prekoračila mejo pri
.Ta ni Tomicu in je prodrla v [JNRRA POMOČ, — pravi radio snoroeilo
.TuffosUivijo 22 milj ter zavze-l	^
Ker je United Nations Relief and Rehabilitation
Administration (UNRRA) sporočila, da bo po svojih uradih in osobju razdelila živež in druge zaloge, ki so bile določene za Jugoslavijo, je Jugoslovanski odbor za narodno osvobojen je ponudbo odklonil.
la PetrovgracL Mesto je zelo! važno, ker teee steozi pet cest j in tri železnice iz Beograda v Budimpešto vzhodno od širo-; ke Tise.	!
Prihodnji cilj -rdeče armade j je zopet velFko križišče želez-
Radio i>ostaja Svobodna Ju-je to odklonitev sporočile, nic in cest Novi Sad. 26 milj|j0 mPsto tega predlagala, da jngozapadno od Petrovgrada |to ]t0mou raz<iele že postavlje-ob Beograd - BiKlimpešta že- orgaili narodne oblasti, lezniei. Mesto leži ob severnem \ uiU\lo SvolKxlna Jugoslavija bregu Donave in severozapa-, pravi? <ra Juiroslovan-ki
odlw>r /ji narodno osvobojenje prijel do tega sklepa, ker je položaj »Jugoslavije popolnoma drugačen od položajev drugih držav, 1. kajti od pr-i vega začetka sovražnega vpa
novili.
Poročilo generala j rowskcga pravi:	j ga glavnega stana ne moremo
t 44Tekom današnjega dne (vi izilati.** pravi poročilo, <4iz
pondeljek) so bili boji omoje ni na manjše spopade v sredini Varšave.Z ozirom na sporazum med nemškimi vojaškimi
razloga, ker so Nemci in Rusi na njecrovo glavo razpirali na. grado."
Od dneva poljsike vstaje pa
oblatsti in Poljskim Rdečim | do predaje je bilo v Varšavi križem v Varšavi odhaja civiL! ubitih kakih 200,000 Poljakov.
ZRAČNI NAPADI NA NEMČIJO
V pondeljek ponoči so angleški lahki bombniki v svetli noči -bombardirali več krajev v Nemčiji in na Holandskem, v torek pa so zavezniški težki bombniki ob belem dnevu zopet bombardirali razne kraje v Nemčiji.
Bombardirali so 51 tovornih vlakov in neko majhno tovarno v Nemčiji. Ndben bombnik ni bil izgubljen.
Nad 2500 zavezniških aero-planov je letalo nad Nemčijo skoro nemoteno.-
Največ vlakov je bilo razbitih v dolini Rnhra, po kateri prevažajo veČino vojaških zalog za nemške armade. Osem vlakov je bilo bombardiranih na glavni železniški progi med Emmerichom i n Gladbacom, štirje severno od Koblenca in sedem v bližini Osnalbruedka.
Zapadni zid prebit
I XRRA določil, da jo pošlje, pravilno in ]>ošteno razdeljena, " pravi radio Svobodna Jugoslavija.
Kor UNRRA ni sprejel od-borovega predloga, je odbor obvestil UNRRA, da l>o pri-morau <h J kloni t i vsa'ko ponude-no pomoč. Nek zastopnik ju-goslovans.ke'vlade v Londonu pa je rekel, da se bo na.šel kak način, <1 a bosta zadovoljna da je Jugoslavija borila ter^l^"NRRA in osvobodilni odl»or.
je ^ama osvol>ojevaIa s po- Privez in druge potrebščine, močjo svoje osvobodilne voj- ki jih i ima pod svojo upravo ske, in 2. ker so bili leknm UNRRA. bi j>rišle od zapad-1miHx» postavljeni naro«lni or- ni h zaveznikov in razdelitev po LTJini — to je Narodni osvobo- UNRRA T»i jkjvečala anirle-ililni O4ll>or — na demokrat- Pko-am« nški prestiž v Jugo-skih načelili in vživajo popol-' slaviji, ki pa je se<laj pod runo zaupanje naroda.	skirn vplivom. Kaj je dovedlo "Odbor za narodno osvolioje- j Osvobodilni mlbor, da je od-nje je pripravljen sprejeti ne- klonil razdelitev poinoči po kaj UNRRA zastopnikov, ki UNRRA, ali ruski vpliv, aH imeli popolno pravico pa narrnlni ponos, ni znano.
dno od BeogTada.
Nenadno rusko prodiranje severno od Beograda je zelo presenetilo Nemce, kajti svojo klavno armado m> zbrali vzho. dno od mesta proti rummnsko-.jugoslovanski meji takoj severno od Donave.
Armada martš&ia Malinov-Kkega je pričela ofenzivo na 20 milj dol#i fronti. Rusi so zavzeli Vršac, <kjer se steka |>»?t železnic in tri ceste in je 42 milj severovzhodno od Beograda. Od Vršaca so Rusi takoj pričeli prodirati proti za-padu v smeri proti Beojcradu in so napredovali 18 milj ter zavzeli Uljmo, od koder so odjU,^,)
glavnega masta oddaljeni 3<> Sedati, če je" pomoč, ki jo je O tem še poročano. milj. Do Panceva imajo že 27 j
milj. Pančovo je osem milj se-j obstreljevati nemško armado, verovzhodno od Beograda in ako bi skušala bežati skozi Žene po njegovih ulicah že bore.lezna vrata. Na tem kraju je Titovi partizani.
Na južnem koncu fronte Ru
vzela Rudno Glavo, ki so jo Nemci tr*k>vratno branili. Južno od Donave prodira
si ne dajo Nemoeni časa, da bi ribrali svoj« čete in so vdrli v Jugoslavijo aedem milj ter zavzeli Belo Orfcvo, kjer je velika elektrarna in veliko nem Oco letaJišče,
Zavxeli ao tudi Vrače t Gaj, tri milje •everno od Donave,
obkoljen mo*'"an nemški odelek rdeča armada na 30 milj dolgi ki brani ozko sotesko čez Do- fronti; južno od Negotina pa navo.	j .-o Rusi prodirali ob gorski že-
Ju>vzhodno <mI Vračevegaj leznici in zavzeli Belo Reko, 5 Gaja <so Rusi tudi zavzeli Glajniilj jugovzhodno od bakrene-vo, 82" milj jnzovzhodno od'gn rudnika v Boru, ki je naj-
Amerikanci so dokončali preboj stare Sieg-friedove črte vzhodno od reke Wvirin. — Črto so pričeli naskokovati v pondeljek; takoj spočetka so dosegli lepe uspehe ter so prodrli do utrdbenih stolpičev.
Nemci se niso kaj posebno branili, toda pomniti je treba. da na tem kraju Siegfrie-dova črta ni najmočnejša. In vsled tega so na tem kraju tudi pričeli z velikim napadom. Vendar pa je na tem kraju mnogo utrcFbenih stolpičev in so jih razbili 39, toda v utrjeno črto so prodrli onstran nemške meje -amo štiri milje.
Mnogo večje važnosti pa so nanovo zgrajene utrdlbe iz prsti in jih bo mogoče mnogo težje uničiti, kot pa utrdlbe iz cementa, kajti utrdbene stolpiče branijo le drugovrstni vojaki, utrdbe iz prsti pa prvovrstni vojaki in poleg tega jih artilerijski ogenj ne more tako združbi t i 'kot utrdbe iz cementa. Sploh pa je vojak mnogo večje važnosti, foot pa postojanka, ki jo drži.
Poročila s fronte naznanjajo, da je bilo v največji naglici poslanih na tisoče civil-
bach, od koder je 20 milj do Kolina in Duesseldorfa.
Nižje proti Jugu tretja a-meriš4ka armada generala Pat. tona je s pomočjo metalcev ognja prodrla v Fort Drinat, ki je močna trdnjava, ki brani še močnejšo trdnjavo Metz.
Na fronti druge angleške armade na Holandskem so boji zaradi slabega vremena nekoliko ponehali. Ravno ni posebnih bojev ob %elgijski-ho-
tj so Amerikanci na dveh krasili, južno od Aachena, kamor so prišli v prvem vpadu v Nemčijo, sedaj pa so vdrli v
črto severno od Aachena vjlandLski meji, razun da so Ka-smeri proti Gelsenkirchen. j nacfcčani pognali Nemce iz Po hudih bojih od hiše do j Merxema, predmestja Antwer-hiše so Amerikanci zavzeli TJ-[pena.
NAPREDEK V ITALIJI
Amerikanci, ki v debelem blatu prodirajo po sever, nih Apeninih, ao zavzeli Monghidor, ki je važno kri žišče cest južno od Bologne.
Povodenj
reke Fiiunincino, za 'katero so Nemci močno u-trjeni, je vstavila angleško o-smo armado v njenem prodiranju ob Jadranu.
Ameritanci v zavezniški peti armadii neprestano odbijajo nemške protinapade na svoje postojanike na Afonte Battaglia in Monte Cappello, od koder obvladujejo oesto v Imolo, kjer
Be<rgrada in 46 milj od Beo-irrad-Atene železnice.
Rdeča armada je v dvodnevnem prodiranj a na 23 milj
artUflrijadolgt fronti 6e% visoke gore za-
večji bakreni rudnik v Evropi.
V Jugoslaviji in na Madžarskem so Rusi v trojni ofenzivi, ki ima namen Madžarsko L&ločiti iz vojne.
je križišče nemških zalagal nih nM» delavcev, da grade utrdbe^. Poglavitno ameriško pro-ob Reni.	idiranje gre po cesti skozi
Okoli Aachena se bijejo sil-iMonchidoro, drn^i ameriški no vroči boji, kajti Nemci »ku-j oddelki pa so dospeli v Caso-eajo zamašiti razbite vrzeli in. ni di Romagna, 16 milj južno dohod do Bene,	; od Bologne in tri milje vsbo-
Na zapadnem krilu pete armade so brazilske čete navzlic dežju in močnemu sovražnemu odporu napredovale in zavzele Monte Nona, 14 milj severo-zapadno od Luooe.
Med peto armado in Jadranom so indijske čete zasedle Monte L'Alto in Monte Caval-laro, 17 milj jugozapadino od Faenfise, Sd je važno križišče Bologna-Rimini ceste, deset milj od Imole.
Amerika 92. divizija prodira po Pisa-Modena cesti in je dospela do kraja, ki je oddaljen od Pistoje deset milj. Veled skrajno slabega vre-
NACISTI NA NIZOZEMSKEM
Londbn, 28, sep. (ONA.) — Nacistična stranka na Nizo-zemskem je izdala manifest svojim privržencem, v katerem je povedano, da nameravajo holandski nacisti izginiti "v podzemlje", ter nadaljevati svoje delovanje kot serijska sila, tako proti zaveznikom, kot proti vladi kraljce WiLhemine. Tukajšnji list Vrij Nederland poroča, da je besedilo tega manifesta ravnokar prišlo v osvofl>ojene predele Nizozemske.
Manifest nacistov poudarja, da imajo še mnogo računov z nizozemskimi partizani, posebno z Židi. Anton Mussert, holandski 'kvizlir.g je poslal svojo rodbino nekam v bližino nemške meje, kjer misli, da bo bolj na varnem.
Gestapo pa Holandsem tako malo zaupa, da je odredila, da morajo vsi moški od 16 do 50 leta v Nemčijo, kjer bodo stavljeni na razpolago za prisilno delo v tovarnah.
Goethe jeva hiša je bila poškodovana
Berlinski radio je naznanil, da je bila pri zavezniškem zračnem napadu na Frankfurt ob Meni 27. septembra poškodovana rojstna hiša nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goethea. Razibit pa je bil njegov spomenik.
Nemci izgubili 122 generalov
Včeraj so Nemci sporočili, tla so štirje generali umrli na zapadni in vzhodni fronti. Odkar pa s?e je pričela zavezniška poletna ofenziva, je umrlo, bilo ubitih ali ujetih 122 nemških generalov.
Velik nemški top
Zavezniški častniki so sedaj dognali, da so nemški težki to. po vi, ki so bili na*s tanj eni v Calaisu, streljali na razdaljo 65 milj. En ta'k top je 13. junija streljal na Maidstone, glavno mesto Kent okraja, ki je oddaljen od Calaisa 65 milj". V mesto in okolico je padlo sedem strelov, ki so poškodovali več hiš.
Gen. Criraud odoptoval domov
General Giraud je z aeropla-nom odpotoval iz Alaira v Aix en Ptovence na potu na svoj dom v Dijonu.
Bombniki razbili jezove na Holandskem
Več sto angleških bombnikov je razbilo jez, ki varuje holandski Walcheren s šestton-skimi bomibami in morska voda se je razlila čez priprave, katere so Nemci zgradili kot ovire, da ne bi mogli zavezniki uporabljati pristanišča Ant-wei,pena.
AnglešM bombniki so napadli kmalu nato, ko so ameriški hombnki bombardirali letališča v Nhierenbergu, Oaggenau in Oiebelsrfadtu.
Vdarec na največji holandski ofok na Scheldi je prišel komaj en dan za svarilom genera la Eisenhowerja. da se naj prebivalci izselijo iz okraja. Na Walcherenu so bili nemški topovi, ki bi mogli streljati i na Antwerpen na razdaljo 35 'milj.
na tleh.
Zavezniški glavni stan naznanja, da je osma armada v
. ,_. ,_ ._. _ , , , ...	-— ------ sedanji kampanji ob Jadranu
Mdosi obrambni or. dno od velike ceste. - t mena morajo aerpplaoi ogtati yjela 930Q fiemcet,
WEDNESDAY, OCTOBER 4, 1944
ffTANOMN L im
-GLAS NARODA-	
ne wmn m stbut. raw *oi	»PMT, <A Car^attaaiK
	IK11E t j
51st Year	
landa" to 1Mri wary day nemt 1 Btaillidui Yearly ft. Advertlmm	M m - i f| n '
IA OBLO LITO TlUi LI8T Ki ZDBOŽBNI DRŽAV* tN fAKADOf 9t.— i ZA POL LBTA |U0; ZA CUTRT LETA $2.—.	
"ttu Naroda" lahaja r«akl dan lmank aobo	t, nedelj te pnaJkov.
•mas nabooa". «n wn isa btbbt.	MIW IOBK U. H. *
vseli Amerikancev jugoslovanskega porelbla. Ta odbor sedaj imamo. V njem so zastopane vse narodDOSti. Oe se mu pridruži še Jugoslovanski pomožni odbor (JFO-2SS), bo slovenska reprezentacija še večja. Važno je sedaj, da se nemudoma organiziramo in pobiramo prispevke, da v vim najkrajšem easu nai}x>lnimo in pošljemo v stari 'kraj en tovorni parnifc poln najpotrebnejših in najnujnejših predmetov.
Stroški za vršitev tega dela
Nobenega važnega in Obsežnega dela ni mogoče izvajati brez stroškov. To velja tudi za relif. Združeni odlbor se je zavezal trpeti vse strošfke v zvezi z delom, ki ga J>o vršil WRFA-SSD (War Relief FTimd of Americans of South-Slavic Descent). Kaj to pomeni? Zek> veliko. Vsak cent, ki ga bodo naši rojaiki prispevali a relif, l»o porabljen -stoodstotno za relif. Stroške bodo plačevale organizacije, 'ki tvorijo Združeni odbor. <\» bi Slovenci hoteli voditi svoj fond in če bi imeli pravico do distribucije, (bi morali potrošiti lep tlel nabranega denarja za upravo. Vsi ti stroški zdaj odpadejo, iker jih bc plačal Združeni odbor sam.
meri s potrebo, toda velika če se vpošteva vse okoliščine. Nekako petdeset žena v tej organizaciji, katere se trudijo in šivajo, zberajo, ter zavijajo, kar pride v ta namen na njih naslov. Pojasnila je tudi vse težkoče pri tem delu m svetovala. da prosimo ljudi, ki mislijo darovati, da stvari očistijo. pozašijejo
RAZGLEDNIH
bodo težk« in drugo t ozko
pa. kjer se obleka nabere drugih in če ni čista, naj s« odda posebej, tako, da jo da-
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Razno newyorški časopisje kateri je potem, ko so klaver-
i■ i ostanki te legije prišli domov, legijo javno pohvalil
(namreč: ostanke legije). ★
Chicašfka "Times" pravi v svojem tozadevnem članku, da redili izvanredno konvencijo, se set|aj predsedniškemu kan-pn kateri so zaključili, da ne-j <li<hitu Deweyu oeita, a ie >vo-iniidonia zahtevajo 50 odstotno
... , . , . to.Jt* v ilut*a" javlja, da sedaj, ko je Franci-jih, kjer dajo svoje predmete ja zof>et svort)odnaj se pri_
m potem zapokajo tako. da.čeU tudi premogarji v severo.
' ^vari. kot suknje.iztočnih Jokrajinah zavedati,
Tekem
blaso s kupa. J— da ^ fcremogarji
ženske obleke skupaj in perilo •__.,„ P ,	' .
. . i*-., nunolegaVtedna so namreč pr*-pa zopet skupaj. In v slučajih .....i:i:	,
od
Potreba za enotno relifno
akcijo
V Ameriki iiiKuno veliko relifnih odborov, katerih vseh namen je nuditi kar največ pomoči narodu v stari domovini, ki je radi vojne in jnisledic sovražne okupacije utrpel ogromno Škodo in sedaj hira in umira radi pomanjkana hrane, obleke, rlmvala, zdravil in strdhe. Posamezne jugoslovanske skupine iinajo svoje odbore, a nobena nima posk>vnice za deliti podpore. hiranje denarja, ki leži v Ameriki, ne koristi ljudem, katerim je namenjen. Vladne oblasti pa ne marajo imeti oprav ka z več kot eno organizacijo, ki se bi pečala z delitvijo relifa v posameznih deželah.
Slovenski narod se je pridružil drugim jugoslovanskim skupinam v boju za svojo svoIkkIo in pravico. U videl je, da le v skupnosti 3c ino«, da le z združenimi močmi lahko kljubuje svojemu sovražilidni. Narod doma danes ne vprašuje, kakšue narodnosti je njegov tovariš na -bojišču. Cilj vseh je — svo-<*oda. Slovenec, Srb, Hrvat, Črnogorec, Maeedonec — vsi so si bratje po duhu in krvi.
Kadar prejeme jo pomoč od zaveznikov, ne vprašujejo, če je luimenjeua Slovencem, ali Srbom, ali Hrvatom, ali L'ri»o-jrorcem, ali Macedoncem. Namenjena je JUGOSLOVANOM, ki so uaj pot robne jši.
Tudi nobenega dvoma ni, da je bila Slovenija v sedanji vojui najbolj prizadeta, opustošena, okradena in razdrta. Po-l nanj kanje je veliko, položaj skoraj brezupen, kajti ljudstvo t-i mora odtrgati od ust še tisti mali košček črnega kruha, ki si ga jo pristradal in ga nudi lirafbrim borcem, ki se borijo za NAROD. Vojska pride prva, civilno prebivalstvo šele drugo. Po tem praven se bo ravnalo, tudi, ko prijadrajo prve ladje v jugoslovanske luke z pomočjo, ki jim jo bodo poslali a-meriški Jugoslovani. Prvo pomoč "bodo dolliili naj potrebne jši, pa naj se nahajajo v kateremkoli delu Jugoslavije. In zopet lahko rečemo: Slovenija je med najpotrebnejšimi, kajti trpela je in še trpi na posledicah italijanske, nemške in ogrske o-kupacije, kakor tudi na škodi, ki je nastala radi izdajalskega postopanja onih ljudi, ki so radi osebnih airibicij osramotili narodno čast in rajši« sodelovali s sovražnikom, kakor pa z domačo vojsko.
Kako potrebno in važno je skupno delo, nam kaže velik ti!^r>eh, ki ga je dosegel Združeni odbor s svojim političnim delom. SANS sam ne bi nikoli moge4 izvršiti deja, ki ga je napravil (Združeni odl>or. Narod doma je sedaj o tem skupnem delu poučen. Zahvaljuje se nam j>o svojih predstavnikih za vse, kar smo storili za njega ter nam kliče, da mu na isti način sedaj pomagamo z relifom.
Naša želja iu upanje je, da se bodo vsi slovenski Ameri-kanci zavedali važnosti SKUPNEGA DELA. SKUPNOST! KDINOST! Dovršeni uspeh Združeneza odbora nam je garan-eija, kako uspešnejše bo njegovo delo v pogledu relifa, kadar vsi Ameriikanci jugoslovanskega porekla strnemo svoje vrste v eno močno cdiuico. Ce zaupamo politično bodočnst Jugoslavije ljudski vladi in njeni osvobodilni vojski, zaikaj ne bi imeli isto zaupanje tudi glede delitve relifa, ki ga ji l»oma| nudili na razpolago?
Slovence, pridružene v naše podružnice ali ki neodvisno ]>o<l^)irajo naše dek>, opozarjamo predvsem na to-le: Denar, k ga IkmIo ameriški Slovenci darovaili za relifno akecijo, ne bo zadcvstocal še za jmr občin ne, »kaj še za vso Slovenijo, u-kijučivši naše Primorje in Istro. Oe se nam posreči 2fl>rati pol milijona dolarjev, lxmto lahko rekli, da smo zbrali veJiko. Toda k&j je ta vsota v primeru z milijoni dolarjev, ki jo *>odo .^aillO Slovenci potrcJbovali v obliki hrane, obleke«, obuval^, zdravil itd! Ti milijoni najbrž ne bodo slovenski milijoni, tem reč Hmer»kaTi4ci, katere pričakuje novi odbor v kratkem času zbrati in odj>o>lati. Predsodki, da bo moj denar odpo-i-lan v Slovenijo, 1k>iii daroval, drugače pa ne, so zelo plitvi. To je o&kosrčnoM. To v stari domovini ne poznajo, Slovencev v Ameriki je premalo in preveč bi se zahtevalo od njih, če bi hoteli napolniti le ENO ladjo e živili in ofclefco. Jugoslovani 7 ameriško pomočjo skupaj pa lahko Zberejo toliko denarja, da kupijo materiala za dve, tri, deset ladij.
Vse to »o razlogi, zakaj je potreben enoten, tfktrpen odbor
je s
i .miwniiu imui uoore zveze
i -	j povišanje plače. — C) tej za- komimUti L-m ;t» lot« Drio
jo cm* i st 111 skupaj, \ veeji rano- , . '	*' KonnrniMi, kajii leia i.m.j
To je nadaljni dokaz važnosti, 'koristi in potrebe skupne- yjni. Govorila o potreb- tam*, J® «««« tudi posve-
i • , i , i	tovali vodje organizacij nasi i
jn povdariala. kako krvavo	..... J ° . ..
, , .	, v. - 'ameriških premosrarjev.
potremuonio vseh moči in vse, .	° /
...... ...... saj deloma
ga dola.
(Iz urada Slovensko Amerišlkeig« Narodnega Sveta.)
Sedanji odbor Relifne akcije Združenega Odbora
('as tu i predsednik: Louis Adamič (Slovenec). Predsednik: Ziat'ko Balokovič, (Hrvat). Podpredsedniki: Mile Mariukovich (Srb); Joseph M.
Martinae (Hrvat); Michael Mvanoff (Macedonec). Izvršni tajnik: Rev. Straliinja Maletich <Sr4>) ; Blagajnik: Mirko G. Kuhel (Slovenec); Direktor relifa: Devera Sievers; Pomožna tajnica: Charlotte Mnzar (Hrvatica); Pomožna blagajnicca; Ančka Traven (Slovenka); Odborniki: Geo. Kovacevich fSiflj); Anthony Lucas (Hrvat; Fred A. Vider (Slovenec); Obstaja tudi narodni 'komitej in imena njegovih članov bodo objavljena kasneje.
pa je t o raj tvobodna.
l^v rožo pet
Vesoljno nase časopisje tudi pravi, da pri nas ne l>o<ie-mo proslavili zmago v
remo saj upati, da pride v Evropi do premirja nekako koncem pomladi leta lf>45, in da bode
V POMOČ ROJSTNI DOMOVINI
Brooklyn, N. Y.
V nedeljo 1. oktobra se je zbrala slovanska naselbina — pravzaparav bi moral reči, del slovenske naselbine, — da organizira in ustvari svoj odbor, za i pomoč \ naši rojstni domovini. Bilo nas je tam nekako -c s t deset in stvar je zelo dobro obnesla, kot boste videli, predno pieberete dopis do konca.
Odbor .je bil organiziran in mislim, da bo žel splošno odobravanje pri vseli. Z rožicami mu ne Ih> postlano, vendar z vztrajnostjo in tvojo pomočjo, ni nobeneira vzroka, da bi ne uspeli. Podrobnosti o odboru in imena ljudi v odboru, bodo objavljena mogoče pozneje, če jih drug dopisnik ne objavi, ker vseh nisem imel pri rokah.
Imeli snw». }>oleg naših govornikov. ki so vedno aktivni. tudi dva izven ožjih krogov.
Eden je bil. 4 * Kapitan trgovske mornarice, Branko Velka vrb". Njegov oče je bil Jože Velka vrh. učitelj in dom* iz Jarš. pod. Matevžkov Jože. — Kapitanov govor je bil jako ari obok in nam je povedal, kako .V in kaj ,-pričakuje naš rojstni iraj, mojeoče že v. prihodnjih treh mesecih. Alpe in Ka-
6lTATKUFni j« atano, kako m j# *»6 podr&iffe la liWililKi tudi tiskovni papir in druge tiakar dkš potrebščina. Da si rojaki sasigurajo redno dopo*QJanje Usta, lahko gredo npravfexftrtf na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plsčano naročnino. ALlNEBlOBHOrVILI SVOJO HAEOO^ptHO SE DAKS3 ^ ne čakajte na opomin, ker s štem ^tfnranite upravništvu nepotrelme stroike?
mniške planine, z drugimi hribi vred, nudijo poslednjo točko, na kateri se bo soviažnik pokukal ustaviti. Pojasnil nam je v lepih besedah, tla je bilo v Jugoslaviji pred to vojno 16 strank, ki >o se kavsale z vso vnento med <eboj- In danes sta samo dve — ena. ki se z vso vnento bori za svobodo domovine, in drujra. ki je fašistična. Ta izraz je prinesel ven tako, <la je narod združen ves v eni stranki, proti fašiz-
slojje. da čimpreje dostavimo kar največ moremo.
Kot sem rekel, se je organiziral odibor, ki je porazdeljen na \eč odsekov in eden teh odsekov je ženski odsek; štirinajst se jih je javilo na shodu in >eveda moralo jih bo biti mnogo več in je upati, da se bodo ženske odzvale in jim šle pomagat. Njih delo bo slično delu. ki sra Je »predsednica hrvaških žen razložila, kot sem ____ _ , A ... .
. , r, .	7 zmage predstaviti na kasiiej
zgoraj opisal. Potem so drugi a^u^
odseki, ki bodo šli vsi na delo vsak V svojem polju. Obenem bodo. oziroma s-o vsa društva naprošena, da izvolijo po enega člana v glavni odbor, tako da se pokrije celo polje. Mi motamo pokazati Akueriki. da smo vsi na delu in vsi za jugoslovanski narod, pa naj bo naše prepričanje v katerikoli kategoriji.
Xa shodu se je pobiralo prostovoljne prispevke in sledeča so imena s prispevki:
Po $100: Rado Vavpotič, Mr. in Mrs. P. Urbančič.
jedobno imel «lol>r
Je
začasno bil " pokrovitelj ** <lru/tbe z<i civilne svobotLščine, iločiui 1 »i 1 glavni govornik pri t«*.i družbi — Mr. Browder.
4'The Kegister" v l>es Moi-m*^, la., piše z ozirom na stro_ i irost Ru>ije in Zjedinjenili dr-
mo proslavili zmago v Evropi, j Ž;1V	brezpogojne iireda-
due ol. oktobra, da pa zamo-j nar.iis-ko Xem,-ije: ^Rilsi že.
le za vedno vničiti in odstraniti nemško nevarnost, katera jiiii je veilno pretila. Da to ^ vojna proti iponu | ,|OMv,ejo, se bodo po^kržHi vsa-koncana leta 1&47. Radi teira i. je treba vse proslave glede
šo dobo.
*
V Washingtonu imajo nekako "galerijo šepetalcev" iu tukiij je te dni prišlo do sle-de^-ega šepetanja ":
^Naftvojvoda*' Oton bodi* koiu-enrkonra vendarle postal "cesar'* avstro-ogrskega "cesarstva*', katero bmlo ustano-
ojake vade, in tmVi kolov in opeke. Ko Husi vjamejo kakega vojnega zločinca, ga kar na mestu obesijo. — Ako l>odo Rim za i n ogli dobiti kako vojno odškodnino v naglici, bodo to seveda storili — toda oni se ba< ne zanimajo za predložitev velikanskih računov Nemčiji, na kar bi na te račune posodili denar — Nemčiji. Ru--i namreč niso "tough boys" — kakor Američani, ki so po
jPo $73: Partizan. Sklad, I. \V. O.
Po $23: A. Kiosirnik. .J. Lenarčič. F:. Košak. J. Zavert-nik.
Po $15: J. Gosar, Viktor Ko bi! ca.
Po $10: Ivan Rucigaj. Jakob
mu. Čudil se je. zakaj se mi Cerar, Mike Pirnat, Lavrenc v Ameriki ne moremo zediniti^ioVanelli, Anton Pocli., To-med seboj tako. kot so se do- mas Rertok. JohnKukovic. Ig-kreg nam nič nac Musicli. Hrlen Pelicli. Max pa samo ško- pe^hel. Valentin PavlUh, Jei s tem prepira
vili na ]H>dlagi tozadevnega prvi vojni posojevali denar na dogovora med S t a 1 i 11 o m, Churchillom in Rooseveltom, na kar bode tudi Vatikan za-devo odobril. To šepetanje se je pričelo že tedaj, ko je ]>o znani konferenci v Queft>ecu, Kanada, taiuošnji kardinal Villeneuve, oziroma nadškof v (^uebecu, v naglici odpotoval v Evropo z acroplanom potem, ko se je — tudi v naglici — i. meuovaui Oton, dvakrat po-svetoval z ('hiirchillom in Anthony Edenom. Stalin, kakor znano, ni za mogel priti v <L»iU'. bec ...
ma, ker ves ta ne- koristi, pač duje in si sami njem uničujemo ugled. Govoril je tako lepo in usmerjeno, da bi ga človek lahko poslušal na ure.
Utrnga govornica je bila gospa Mary Ferlins. (predsednica od "Viječe Amerikanskih Hrvatica". To je hrvaška organizacija ženslk, ki so se z vso vnemo poprijele, da pomagajo bratskemu narodu v starem kraju. Na široko je razi oži In. v hrvaščini, a tako jasno in dosledno, da jo je vsak lahko razumel; kako deluje organizacija. ki je poskrbela, da je ona pošiljatev že odšla v stari kraj. Sicer mala V pri-
BISERI JUGOSLOVANSKIH PESMI NA PLO&ČAH
SONART ALBUM M-6
(Ne brmbaSi; Ukor; Dalclco in'e moj Split; DomoTlni 1 ljubavl: «or Cvz jerero in Ko laui sem . .
MOJSTERSKO DELO itl.AS()VIT15 IN SliAVNE PRIMADONE METROPOLITAN OPERA COMPANY, — NAŠE
Zinke Milanov
R^r je Zluka Milanov iiaSe r«i* list. je nafta doiinwi. da ne i njo &ra-limo in lMMiHšamo. «la i^ramu njene plcwie pred Amerikami, ki uh»o imeli priložnosti slišati naše ZINKE in naše pesmi, kakor jih poje liajrK-ja umetnica UanaSnjesa časa.
TRI PLOŠČE po 1« INČRV X KRASNEM ALBHIl S SIJKO NAŠE ZINKE NA HATNIfAH — $3.65
Vprafiajte trgurc-a v vasem mestu, ali iiišile na:
SONABT RECORD CORPORATION
251 Wep4 42ai Staret	Ne« ¥«fc 1«, N. ¥.
NOVE PESMI NA PLOŠČAH
V veliko fast si 5t»'ji-ni, da nntreui prvi uaziatniti tisoC-ini svojim rojak«nn Itn Zdriiženib državah ill Kamuli. «la jo pri meni mogocV d«4»iti SONART ALB1M ST. M-«. kakor tndi IUU <;K SONART PfjpjW'E. — PišIfe.J«-JOTIN 1AK8ICH. INC, 463 West 42nd Street, New York IS, Ne« York
ry Krajec, Iynac Hiulo.
Po Frank Valenlie. Ajio-ninnii (po ,«r. Kjasni), Ratio Pavlich, .Ti'iinic Kovač«-, Fr. Patlar. Vinronc Pogačar. Anna Krasna. Mary Tov/el. Frank Tovižol. Martin Žolnir, Mary Medved. Karl Majdie, Mary Mo.srlicli, Charles Kovacli, Anton Svet, Jennie Patelli. Lird-vik ^^ntz. Valentin Oreliek.
fPo	Valentin Kobilca
Martin Murn, John Jurkas Mike I'rek, Frank Voje, Julius .VUunie.
Po $1: Tjois Paleieh. (xeor«re Molettt. Peter Sliutte, Lois Le-srisa, Frank Mesrlieli, F. Pod-lipee, Vinee Walker.
Sknpaj $T,44.00.
Tako torej je izpadlo na na-
nedeljski piireditvi. In Vavpotič, ko je dal svojih sto do larjev. je rekel V ?*ali, da bi bilo dobro, ko bi jih šlo deset za revdže in devettleset pa za ti.-*te, ki na denarju leže in — jamrajo. Urbaneie in Vavpo-lir sta se res nad vse izvrstno obnesla. $75, dar Partizanom od I.W.O. Xo. 557, se je nabral na prireditvi, ali bolje rečeno, na Zitfbavliem večeru, kjer je član tega društva V.in-eenc Cotar. in je on pres-krbel na svoje stroške sandwiche in pivo. In fantje so pa potem vrgli vsak po en dolar in se je nabralo 75 dolarjev, kateri bodo šli na delo, da omilijo gorje. Frank Valentie je dal pet- dolarjev ga. Krasni, on je Primorski Slovenec, ki je služil v italijanski armadi, in je odtrgal te-h pet dolarjev od svoje /plače, 80tih centov na efen.
' (Nadaljevanje na stremi.)
★
Radio WXKW je ravnokar jK>ročal: Ko pridi* po zmagi v Kvropi 4To -končnega obračuna z Špansko, Rusija ne bo<le tej deželi oprostila dejstva, <la se je posebna španska legija borila z liaciji zajedno proti Rusiji, in sicer z posebnim dovoljenjem diktatorja Franco,
ta način Nemčiji.
*
* * The <rIol>e and Mail" v Toi furto. (4anada. predlaga, da se mora Kanada uvaževati v kolikor pride povojna trsrovi-na v jKrštev. kajti Kanada je v to opravičena v mnogo večjem ožini, kakor — '4nevtralna"* Šveds»ka.
Naciji že beže v Južno Ameriko
Moskovska radijska postaja je včeraj naznanila, da je nemški narodni odbor v Moskvi, ki sestoji iz vjetih nemških častnikov, izjavil, da nemš-ki naeijski voditelji že s podmornicami beže v Južno Ameriko. Moskovski radio je posadke nemških podmornie pozval, da zapeljejo v angleška ali francoska pristanišča.
KUPITE EN "EXTRA" BOND OANESI
TO JE KNJIGA, Ki JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je zaluča teb knjižic zelo omejena, je priporoPIjtro, da puRljtt« naročilo prej ko mogoče. K naročila priložite ▼ dobrem zaritku gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite labko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
ne West 18th Street	New York 11. N. T.
n.
WEDNESDAY, OCTOBER 4, 1944
——■M^gaawwww!—i.
TWWOf WW L
II
Poročil* Is rasnih
ki« bivajo la delajo Slovenci
VOJNA IK POLJEDELSTVO
Slovsuvdi v DianadL
V spomin J. Košmrlu, — zvestemu slovenskemu rodoljubu
Sudbury. — Due 15. sesutem-'kanadske mladine. Sklenilo se
Q Ottawa — Zvezki a kanadska vlada je sedaj pr<»d vsem drugim za|X>slena z vojno in povojnim delom, oziroma pripravami za razvoj kanadskega poljedelstva v povojni dobi. Tradniki poljedelskega oddeHca vlade, sedaj računajo o velikosti poljedelskih prihodkov tekom sedanjega leta, in ravnokar izračunali, da je vrednost letošnjih poljskih pridelkov nadkrilila vsa prejšnja leta kanadske poljedelske zgodovine. Vredliost letošnjih poljskih pridelkov namreč znaša lepo in velifko woto v.z prejšnjimi leti.
zneska $1,750,000,000.	J	-
Ker ^o poročila iz Evrope, v kolikor pridejNov železni rudnik v severnem Ontario
Za varnost kanadskih rudarjev
Flin Flon, Manitdba. — Rudarji, ki so zaposleni v rudnikih družbe She rit t Gordon Mines Co., so dobili prvo nagrado, ker ao tekom poslovnega leta sami izdelali in vzpostavili razne varnostne naprave v rudnikih omenjene družbe. V-sled teh naprav, katere so potem razne družbe uvedle tudi v provinoijah Saskatchewan in Northwest Territories, je bik> število nesreč v minulem poslovnem letu pomanjšano za več, kakor polovico v primeru
bra ob 9. uri zvečer, vojni urad | je brzojavno na naslov Mrs. Margaret Košmrl. rojene Zba-čnik. naznanil žalostno vest. da je Johnnv Košftml, njen sin. podlegel težkim ranam za-dobljenim dne 17. julija 1944, namreč. po prvih dnevih invazije evropskega kontinenta.
(.Johnny je rojen dne 12. novembra 1921 v vasi Travnik,
vojna v pošte v, dosedaj dokaj ugodna, bode treba tudi načrte za drugo leto nekoliko pre-.i naviti in po*ki4)eti za to, da VmmIo dobiH na-W rodi, ki so bili tekom sedanje vojne gmotno vpropastcni, saj nejpotrebnejše potrebščine. Ti narodi bodo seveda potrebovali izredno velike zaloge jestvin, semena in drugih potrebščin. V tem ozira bode zainogla Kanada prispevati velikanske količine potrebščin. Te količine bode pa treba še povečati kajti iz Evrope, oziroma iz evropskih bojišč prihaja vedno več poročil, glasom katerih bodo Nemci, na svojem tunikaaju iz okupiranih dežel, sploh vse uničili in razdejali, pred no bodo morali bežati domov. To seveda ne velja za vse pokrajine, katere je Nemčija zasedla, kajti iz nekaterih pokrajin, zlasti v Franciji, so naei-ji bežali tako hitro, da sploh niso zamogli vse uničiti in razdejati, dasiravno so pobili vse živali, kamorkoli so prišli.
Posledica temu bode, da »bode Kanada morala poslati mnogo živine v Evropo, kajti ta mošnji živinorejci so ostali — kar življenju — brez živine in tudi ne. Nekatere pokrajine v Evropi ji na, katero so Rusi osvobodili nemške kuge, so seveda izvzete, 'kajti tamkaj se bode pridelalo dovolj pseniee in druzega žita z« domačo potrebo in tudi za izvoz v Rusijo. To velja tudi o Ruinunski, od kjer so morali Nemci že bežati.
Atikokan, Ont. — Steep Rook Iron Mines, Ltd., naznanja, da so ležišča železa na zemLji-M-ih, ki ■so oddaljena od tukaj le par milj, in ki so last omenjene družbe, tako bogata že-lezue rude, da J>odo tamkaj nakopali najmanj
je tudi na tej konvenciji, da se bo tiskal slovenski časopis v Kangdi, za katerega je imel on veliko zaslug za njegov ra-zvitek. Kajti ko je bil že v armadi, je pisal člartke v "E-dinostn". kot se je imenoval List. ki mu je bil Johnnv krstni bcrt'er. Kot že rečeno, še iz atmatle se je zanimal za razvitje lista in slovenske kultu-
Lo&ki Potok. V Kanado je!re v Kanadi, ter pozival, da prišel leta 1935 v Sudburv. Po- w Slovenci naročajo na naš
list. kajti njegovo mišljenje je bilo, da je naš tisk skupaj z našimi organizacijami spri-čevalo naše slovenske kulture. Da, takšen je bil naš Johnnv. Z besedo in zgledom je dajal
t
Proučevanje poljedelskega položaja
Kakor smo že poročali potuje posebna vla. dina komisija po vsej provinciji Ontario, in sicer v s vrli o proučevanja poljedelskega položaja. Namen tega potovanja je izboljšati ta položaj posebno še v severnih pokrajinah pro-
plamenu in tako ni zamogla rešiti svoje lastno dete, katero so kasneje, ko so prišli gasilci, našli mrtvo.
Kanadske ptice namenjene v Washington
Montreal. — Iz Port aux Ba^Kfues, Newfoundland, dospela je semkaj pošiljatev 4000 nasoljeinh kož raznih ptic, ki žive običajno le na otoku Newfoundland. Pošiljatev je namenjena v Washington, v Zeddnjene države, in sicer zvezinemu oddelku za notranje zadeve, v vuieije. Ta komisija je ilosedaj olbiskala vsa *vrl»o znanstvene preiskave po pododelku i-važnejša središča poljedelstva, v pokrajinah imenovanega oddelka, ki se bavi z napredkom
leg pohajanja v >olo, da *e nauči čimprej angleški jezik, je Johnnv delal v trgovini, pozneje se je zaposlil v tukajšnjem rudniku nikla. kjer je delal, dokler ni k vojakom
dne 1. septembra 1. f942. p^PO-uin omahljivceni. ter s tem kratkem vežbanju, v aprilu 1J dokazal. (la s0 da	mn0"
pe I deset milijonov ton te rude. Geologi, ki soj 1943, je odšel na "drugo s4ran|f°;	1,1 !meh VSI trd™
preiskali zemljišča tamošnje okolice, so tudi oceana. Danes ni več med na- n!c.° . .Te miei on
*	'	kr..iti kjer je bila nevamost
največja, on ni ustrašil, ampak neustrašno nasproti v vsakih okoliščinah. Ko je fašizem ocgro/.al, da jkhI,jarmi vse naro<le. se je on prostovoljno javil v kanadsko armado, ker ni mogel mirno gledati, kako. fašizem divja in davi staro in m-iado po nesrečnih deželah katere so mejile na države krvoločnih naci-fašističnili pozi ešni li tol«p. In res, bil je priča ustanovitvi druge fronte, siišal je tidenje zemlje lačnih nacijev, in v tej borbi so ga zadele krogle naci-fašis-tov, katere so povzročile njegovo pre-rano smrt. Ulmil je — ali njegov duh živi med nami. Oni ideali, za katere se je on bo. ril, bodo kmlau venčani z zmago. Zato tudi mi, kateri smo ozi roma
Izgubljene denarnicec
Halifax, N. S. — V novejšem času ima tukajšnja policija izredno mnogo opraviti z iskanjem izgubljenih denarnic, katere redno padajo iz žepov njihovih lastnikov. Potom posebne preiskave, ki jo je uvedla tukajšnja policija, -se je dognalo, da so za neprestano množeče se izgube denarnic, odgovorne krojaške tvrdke, katere šteetijo pri blagu za o-blefce na ta način, da izdelujejo izredno majhne žepe na mo. škili hlačlah, iz katerih denarnice neopaženo padajo na uli-ce. — Kdo pobira izgubljene denarnice, policija dosedaj še ni dpognala.
Ena družina
Carl Hesse nt baler, ki ima farmo v bližini Lowell, Wyo., je sporočil, da je nemški u-jetnrk, ki je bil k njemu poslan za delo na farmi, njegov nečak.
sjKjročili, da so v neposredni bližini ležišč že- 1,11 * ker ga krije angleška zem-lezne rude, tudi 'l>ogate zaloge manganeza. Že-[lia.	bo lahka. Večino
lezniška družba Canadian National Railways, .le želel, da bi spal v slovenski :e pričela graditi novo tovorno progo do no- zemlji. Toda usoda je hotela, vega rudnika. Ta proga bode le tri milje dol-[da	*» posrečilo priti do
ga. Ko se prrčne z popolnim Obratom tega ru- r°i>*tTle Jn^de, dasi je imel na-rfnika, bodo vsako leto nakopali povprečno pointen in se le tndi bor,! za SV(> pet milijonov ton železne /rude.	[bodo rojstne zemlje Slovenije.
iz katere je prišel ipred dobrimi 9 leti, kot mlad komaj. 14 let stari deček. Vsakdo, kateri
,r	„ __ „ ...... ga je poznal, mi bo gotovo pri-
Vancouver, B. C.- V podpritličju hiše V tidil, da ie bil iako razvit, ve-katen stanuje rodbina T. Ryan, je te dni na-Lel* MraTe ter imel iasen vpo-sial požar. Mrs. Ryan ,ie takoj, ko je opazila^ v živlienie in posebno v
Mati rešila devet ljudi, toda svoje dete ni mogla rešiti
nila v svoje lastno stanovanje, bila je soba, v!^
kateri je spal njen 13 mescev stari otrok, že 0d prvih članov unije še takrat
jsloje v unije. Tirkaj je bil eden
severnega Ontario, toda v K iHk land Lake do-bedaj še vedno ni dospela, kajti ta pokrajina je označena v prvi vrsti kot nekako središče pridobivanja zlate rude, ne pa kot središče poljedelstva na severu.
Komisija je dosedaj obiskala okraje Tini-^ mins, kjer je pridobivanje zlata tudi takore-r koč glavni zaslužek prebivalstva. Tutli v Sudbury, kjer se pridobiva nikelj, in v Sault Ste, Marie, ki je središče železne rude, je komisija že bila. _
in poznanjem ameriških gozdnih in povodnih
ptic redkih pasem.
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih - opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih fx>četkov v sta rem s^ovaustvu do današnjega dne.
Cena $2
Lično v platnu vezana . 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SL0VENIC PUBL. COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
Podprite napad! — Kupujte bonde Vojnega posojila.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar se danes Slovenskemu Pomožnemu Jdboru,
pod onim terorjem, ko je vsak bežal, če je le slišal ime unije,
a on se je vpijal ne glede kaj, ,	.	...
bo "Inco" rekla m tudi drugel0^«!1*	l
nagovarjal, ker. le tako, je ve^^n boj^e	^oceiiH)
kel, si moie delavstvo pribo-liti dostojno mesto v človeštki
družbi. To je bila ena prva dobra lastnost, ki smo jo opazili mi, ki smo ga poznali — katera je dičila nam nikoli pozabljenega »Tohhnv.
■Ni bilo pa samo to; bile so še druge dobre lastnosti, kajti 011 je imel le dobre ideje in za to so -ga spoštovali vs.1. kateri so ga (poznali. Ko se je ustanovilo društro tukaj v
Lov na medvede v Kanadi je letos izredno vspešen
Posušen vodovod
ieton, N. S. — Vsled dolgotrajne suše, se je rT""", "IU>tvu	1
»r^ri.v.., i	j 'j . Sudbun', katero se je imeno
vodo\ od v tukajšnjem mestecu jednostavno	-	- -
'•posUHil'', kar velja tudi za bližnje mestece Margaretsville. Prvič tekom zadnjih 20 let, mora prebivalstvo nositi vodo na svoje domove iz stalili vodnjakov, kajti vodovod je sedaj brez vode.
Toče v Saskatchewanu
„ .	„ _	v Regina, Sask. — Uradi zavarovalnih družb
baultSt. Marie, Out. — Petnajstletni deček,!praH škodi na farmah pravinicije Saskatehe-
Jimmy Conway^ iz East Korah, je v minulem tednu nstrelil 600 funtov teškega medveda. Njegov devetletni brat, je čuval očetove ovce, ko je ugledal medveda in pričel na vse grlo kričati.- Njegov brat Jinunv je takoj pritekel Z očetovo puško in s prvim strelom pogodil p medveda naravnost v srce. Sedaj imajo vsi Jimmvjevi sosedje in tudi Jimmy dovolj
medvedje pečenke — saj za nekaj časa.
*
Cornwall, Ont. — Victor Afbrams, ki živi v bližnem Mi He Roches, je te dni nastavil zamj-ko fclizo svojega čebeljnaka — m naslednje jutro je našel v pasti sedem čevljev dolgega ornega medveda v j« tega. Predno je medveda vjel, mu je medved uničil 50 panjev bučel in mu napravil za $500 škode, tako da z medvedovo smrtjo škoda še ni poravnana. Afcrams pravi, da bo moral vjeti ali pa ustreliti še ka kih pet medvedov, predno pride do svojega de narja.
V prid povečanja tursitike
Komisija, ki se bavi a tu ris tik o v Severnem Ontario, m ki je poseben del uprave ontarij-skih železnic, naznanja^ da je ravnokar kupila vae imetje sname Temagasni Boat Co^ Lid , katera je lastniea raznih izletniških parnikov Jezera v poUtrajisi Temagmni, so vsidro leto priljrMjena tisočerim izletnikom iz vveh krajev Severne Amerike in število izletnikov «e vsako leto Izdatno poveča. Vse parnike omenjene družbe bodo sedaj prenovili, tako, da bodo pripravljeni sa reden presnet takoj, ko ae počitniška sezona prične koncem pomladi leta.
wan so izredno zaposljeni, kajti število zahtev za odškodnino, oziroma za poravnavo škode, katero je tekom letošnjega poletja napravila toča, se vsaki dan množi, in tozadevnih zahtev prihaja v urade zavarovalnih družb vsaki dan povprečno po šeststo. — Na tisoče afero v poba v južnem delu provinci je Saskatchewan, je bilo vničeno vsled toče tekom avgusta.
Kanadski hoteli dobro vspevajo
val o "Društvo za osvobojen je stare domovine", takoj smo videli našega Johnnv pri tem društvu- Trn^l je Čast kot tajnik. dokler je obstajalo. Ko se je sklenilo, da se naj društvo razdeli po narodnostih med Slovence, Hjfvate in Srbe. tako. da more vsaka narodnost delati po ?vojih mo-eeh kot najbolje more za osvo-bojenje Jugoslavije — je bil johrmv poslan v Toronto kot delegat na ustanovno konvencijo treh bratskih zvez. Na -tej konvenciji se je ustanovila Zveza Kanadskih Slovencev, od katere je bil tudi tzvelj kot predsednik \>e slovenske
Montreal. — Hoteli, ki so last družtoe "Ca nadian National Hotel Co." isrfborno poslujejo od početku vojne nadalje. Samo v družbenih hotelih v tukajšnjem mestu stanuje dnevno po 1800 novih potnikov, ki prihajajo v mesto večinoma po svojih vojnih poslih.
Razočaram tatovi
« Minbum, Alta. — Nepenani tatovi so te dni ukradli velik in s zafboji naložen track, kajti mislili so, da bodo z to tatvino, ko »boje z naloženim (blagom prodajo, dobili dokaj lepo svoto denarja. Ne daleč> od mesta so se ustavili, da pregledajo 'kaj se jim je posrečilo u-krasti in da tudi icračonajo koliko svoto za morejo za to blago zahtevati od podtalnih trgovcev. V zabojih so pa nasH — šest motorjev in »strojev za aeroplane, katere nihče ne kupuje na podtalnem trga. Vsled tega so trnek in tatvino odpeljali do bližine mesta Edmonton, kjer so vse dfcvpaj ostavili, pričeli nepo. pisno kleti in eden dragemu očitati, da eo le fdabi tatovi, na kar so neamano kam odSH. Do-: sedaj jib policija ae ni najin.
držati trdno, kjer je on dokončal. "Mladina", v prvi vrsti, imejte za zarled Johnnv; pogumno kot on sledite po njegovi poti. ^ti starejši pa — jaz ne vem. če bi res ne imeli toliko poguma, da bi se ne postavili \ bran kot on. ker nimamo toliko izgubiti kot on. ki je komaj začel živeti. Sedaj je kampanja za novo članstvo v Zvezo Ivanadskih Slovencev'. Kdo bo izpolnil njegovo nfesto? Aka ga ne more izpolniti eden. piidite v gručah. Vi možje visoki, močni, izpopolnite —- ali pa priznajte, da niste možje, ampak le fašistični hlapei!
Frank Zaic. Sudburv. t oktobra 1944.
jen
Rojake prosimo, ko poiljejo xa naročnino, ako je vam le prtročnf da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAH POSTAL MONEY ORDER,
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
MOTA IZDAJA	M
STANE SEDAJ Ob
je trdo vezam in ima 821 stranici
i
so napis—l v tmgmamn jasikn; ponekod pa ta tadi v juttn naroda, ki maj« kaka jtd posebno v navadi
ti knjiga je nekaj posebeega sa oas, ki m zanimajo za kotenje in se hofej* v njem čimbolj isvaibati in
I^m ■ m nI fa|
upopouuu.
KNJIGARNI SLOIHEMC'PUBLISHING CO
2ie
York 11, N. Y
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA &BkS E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOLVBNTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
fie hote* Mri mM In *w*fim dragim, uraruj m pri najboljftl, w it«ril in ndiohcntni pMiporni »rganizMljt, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kj«r M lahko zavarnjei za umutmšmm. razoe poškodbe, operacijo, proti bolezni la onemofioitL
K. S. K. JED NOTA iprejema noike ta ftenske od 16. do M. leta; otroke pa takoj po rojstva ta do 16. leta pod troje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja naJmodein»J&e vrste certifikate sedanje dobe od $266.66 do $5.666.66.
K. S. K. JEDNOTA Je prara mati vdor In sirot. Ce ie nisi Ban te aofaiac In borate fcatotlike podporne organizacije, pose In pristopi takoj.
Z% pojasnila e zavarovalnini in za vse droge podrobnosti se obrnite aa uradnike In uradnice krajevnih tirnttev K. S. K. lednote, ali pa aa:
GLAVNI S51-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
IHlIIHlHlIHIIlillHIHIHHIHiBIIHHIIIIIIO
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se sa to delo ie sedaj!
f LIČNI IN TBPEŽN1 PLATNENI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
760 Slik
Popolni voditelj za vai vojni vrl.
TakaJ je v eni sani knjigi VSE, KAR VAM JE TUBA VEDETI O TEH—KAR ŽELITE PRIDKLATT! 16,666 fiaakev vam podrobno peja-
sejaajo, a mejeaja fa oskrbi vita. Najnovejie pa je VRTNARSTVO
stran,
NOVE Mrivi
VRTNARSKA ENCIRLO PKDLIA ZA DOMAČO POTREBO l N14 vlsoldk booed — vse Je
onifevanje ikodljfveev, (sj«de dtvw Jib raetlia, nova sestavine cvetne! —* Abecedno kazalo rmm pove takoj,
-t- »» »J.
aar zevite. rarejeno ca v Združenih drža vab, sa In
Ta kajlfo je m MOUR* B. & A, Id ca
SLOVENIC PtTBUSHING CO. 216 West ltth Street	New tork 11, H. Y.

/ flTEDNBSDAT, OCTOBER 4, 1944
VRAROTLJRV L
PROKLETfl
:: Spisal KMTLTŽ BICHEBOTTRO Is francoščine prestavil J. L.
(134)
United Committee of South-Slavic American«
"Ti 81 premetena glava, dečko!" reče stari Parizel. — "Tako je in nio drugače!"
' Talko govorec prideta do seči ovčarske hiše. Tu sedeta na »čok ter dalje šepetata.
44Tu nama torej preti nevarnost," meni stari Parizel. "Zdaj verjamem že sam, da deklica vse dobi. Pa to ne sme J»itL Naj me bes, tega nočem videti! Prej jo zadavim! Če pomislim, da ima Mellier v svoji sobi samo v pisaJni mizi blizo dvestotisac frankov vrednosetnih papirjev! . . . Fran, jaz ti povem, da ibi drugega ne zahteval!"
"No, bil bi pa tudi lep denar za prestale bolečine!" zasmeje se Fran. 1' Žalibog pojde tudi ta denar v žep zaljubljene nevestioe!"
44Bomo videli, bomo videli! Ali veš, kdaj se vrne Rou-Teoatt"
".Skoro gotovo v dveh ali treh dneh."
"MeRier je sam in spi kakor podgana."
"Ocfkar pije opijum."
"Lahko je zlesti v njegovo sobo, ne da bi se prebudil!"
"Sevedia!"
4*Kljuo od pisalne inize hrani zmerom v telovnikovem že-puf"
"Tako je!"
"Doeim spi, mu lahko vzanieš kljm^ miznico odpreš in..."
"Bi-li si upal t"
"In kako šet"
"Pa če se jfibudi?"
Slan. malopridniik se hripavo posmeje.
"Če se zibudi, toliko slabše zanj!"
"Prav imaš. Stvar je truda vredna! Dvestotisoč, morda tristotisoč frankov, to je že lepo premoženje! S tem denarjem pojdeva v inozemstvo. Par koraikov — in čez mejo sva..
**Tam si pa denar razdeliva?"
"Da! A >.e nekaj je potrebno!" "Krni"
"Ti se moraš z rujavko Jero domeniti, da naja ponoči pusti v hišo."
"To sem že opravil. Jutri opolnoči naju pusti noter."
Stari Parizel zavzeto pogleda svojega sina.
Lepi Fran se hudobno zasmeje.
4'Ti si torej isto misel imel ka&or jaz t" piovpraša oče.
44Ne," odgovori osorno. "Jaz imam drugo misel."
"In kakšno?"
"Poslušaj! l^Odva stopiva oba v hišo."
"Seveda. Do«vim bom odpiral jaz pisalnik, ostaneš ti pri |K»stelji, in če se stari gane, potisneš nin blazino čez gobec."
"Ne," odgovori Fran na kratko. "Ti moraš svojo reč izvesti sam. Jaz medtem svojo stvar izvršim."
"Kaj pe hočeš s tem reči?"
V	tem trenutku je bilo, ko Lueila prileze k seči in počene v travo.
Oči mladega hudobneža so žarele liflri tigru, ko nadaljuje: '.Jaz? jaz obiščem lepo Blanche. Ona naj se me spominja! Zaprisegel sem si, da mara biti moja, in jutri ponoči . . ."
"Fran, Fran, neumna tvoja strast do deklice je nama že enkrat škodovala. Čuvaj se, ona naju zna še pogulbiti!"
"Kaj me to foriga? Moja kri vre, v moji glavi se vrti! Jaz -em jo Ijiibil do iblazenstva, brezmejno! Vse bi bil žrtvoval zanjo, se tebe, stari! In zdaj, zdaj y> bas tako sovražim, kakor sem jo nekdaj ljulbil! Ona mora biti moja!"
"A Blanche te zaničuje; ona (bode klicala po nomoc."
"Potem jO pa zadušim!" reče -besen. "Jaz za vse nič ne maram! Zapodili so me, jezili so me! iZdaj se bom maščeval, in naj pride« makar na vislice! . . ."
Celo starega malopridnika strese groza pri teh besedah.
4'Sicer," zareži se porogljivo sin, "bi rad lepi nevesti poklonil poročni dar!"
To rekši vstane. "PojdiVa!" reče očetu.
In odstranila sta se.
10.
Po njijnem odhodu se Lucila vzdigne, trepetajoč strahu
in jeze.
"In to sta človeka!" zamrmlja polna gnjusa. "Človeka, hujša sta kakor divji zveri! Uboga Blanche, ti bi imela postati »ulju ŽTtva! O, ljiibi Bog j© hotel, da nisem spala, da morem otroka Jean Renaudove^a čuvati in rešiti! In to tudi hočem! Hudobniku moram preprečiti zlodjevo namero! ..."
Zdajci se povrne v kočo, v svojo iz!bo. Lucila sklene, da »tvar Jeanu Reruradu zamolči, da bi ga ne prestrašila. Tudi ni hotela tožiti svojih zavrženih sorodnikov. Mislila je, kako ihi rešila Blanche . . .
V	tem napoči dan.
&krjančki so peli, ievei so se oglašali na travniku. Lucila se spomni svoje mladosti, svoje nekdamje veselosti. Bila je tega zelo ganjena in obile solze so ji kapale po velih licih. Kako Bladiko ji je bilo to ganutje! Njej, ki je že tako dolgo let živela brez veselja in brez nadeje, se je zdelo, da se je na novo pre rodila t
Imela je zopet videti otroka, imela je poklekniti pred svo-jegt očeta; kaj naj bi si že želela več T Ko je pa pogledala raaanapano svoje oblačilo; ko je opazovala svoje noge, ki so bile od trnja opraskane: — so je sramovala in je bila v zadregi. Ali je mogla pred svojega sina »topiti taka? Čudila se je, kako je mogla tako dolgo živeti v tej zagovednosti. Kako revna je bila postala, kako globoko je bila pala vesela, ponosna deklica! A zdaj, zdaj je zopet našla svojega otroka, prekletstvo je ni vei obteževalo; zdaj je bilo vse zopet dobrot (Nadaljevanje sledi.*
O razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo
Članek, ki je izšel v časopisu "NOVA JUGOSLAVIJA", juni_juii 1944.
Napisal Dr. JOSIP SMODLAKA
(Nadaljevanje.)
Po vsem izgleda, da je aaža, da tzv. Julijska Krajina ni jih najvišjih zastopnikov po Siorzo zastonj preletelo italijanski nacionalni teritorij, aneksi jI Julijske Krajine, svojim novih slovanskim* podložni kom, so fci Južni Slovani izgubili vsako vero v obljube, pa naj prihajajo od katerekoli strani.
Med Italijo in tem neusmiljeno preganjanim slovanskim preb valstvom stojijo sence, v hrbet streljan i h narodnih imi-čenikov, ki onemogočajo mir med dvema nacijanta dokler Italija ne odstopi nazaj na svoj nacionalni teritorij.
Predpogoj za trajni mir je da se nved dvema državama potegne poštena meja, ki bo odgovarjala naravnim in narodnostnim prilikam, kakor tudi gospodarskim interesom prebivalstva, a kar je važnejše kot vse drugo — tndi volji v o orne prebivalstva. Tem zahtevam odgovarja samo mejna črta. ki gre od najsevernejše to-
us od n ili let v odnosa jih med Itaiijo in Južnimi Slovani. Kakor se vidi iz naveednih njegovih izrekov, on vedno stoji na tem. kar je delano v Bapallu.
Komaj dovoljuje eno malenkostno izprcnuembo in to z ozi-roin na Zader. Ali, stvarno tudi v ti točki ne ostaja Bapallu. Ker, kot pripoveduje v svojih spominih, on je r. ozi-rom na Znder bil v Rapallu pripravljen popustiti Jugoslaviji, ker je za to bil pooblaščen od svoje vlade. Zader bi bil tedaj pripadel Jugoslaviji, da sta Trumb č in Vesnic v zastopanju svojega stališča pokazala ■ enako upornost kot Sforza in z njim Bonomi. današnji predsednik italijanske vlade, ki j*> zaradi -svojega trdnega odločnega držanja v vprašanju Zadra dobil najvišje italijansko odlikovanje. Priznati se n*ora, da je italijanskim delegatom bilo lahko po-kazovati nepoputeljivost. ko so vedeli (ker je nekdo izdal tajna narc-odila naše delegacije), da je bila Pašrčeva vlada pripravljena. da se odreče Zadra. medtem. ko našim zastopnikom ni bilo znano, da jp italijanski premiier Giolitti bil dal enaka navod la "svojim delegatom.
Naravnost slep je, kdor ne vidi, da so se v Eivropi popolnoma izpremienile prilike od onega časa, ko je Jugoslavija pod d ik tatom močnejših sil morala, da pristane na amputacije svojega narodnega telesa. Razmejitev m-od nami in Italijo se bo izvršila v čisto novih prilikah. Londonski pakt .po katerem se je trgovalo s sto tisoči Slovanov kot gluho živino ne veija več. Kot so tedaj bila zmagoslavnim silam zvezane roke proti njih zaveznici Italiji, tako se bodo sedaj ob strani s»vobodne in zmagoslavne Jugoslavije znajdli na-
Temu se mora dodati, da je Italija tekom vojne izgubila to pokiajino, ker je italijanska vojska b la primorana, da jo izprazni.
Kiot danes stvari stojijo, če bi Italija hotela da zopet pod fc-voje podani št v o podjarmi G50 ti>OČ Južnih Slovanov tzv. Julijske Benečije, bi to mogla doseči samo z ol»oroženo silo, morala bi za to zabresti v novo vojno. Takšno vojno Jugoslavija ne želi in z njo ne žuga. ali bi bila za Italijo neizbežna, ker če tndi bi Jugoslavija mogla, da pri tem Ostane pre-križanih rok, bi se Italiji uprli z orožjem v roki njeni bivši podaniki- Kot oni danes junaško vztrajajo proti nemškemu napadalcu, tako bodo jutri cxl-jhijali italijansko invazijo če bi do nje prišlo
Italija je za vedno podkopa^jJadranskega morja, tam la svojo oblast v onih krajih	SG	Balkanski pol-
največ s svojim lastnim ravna- z Apeninskim, ter tekoč njem s Slovani Primorja inj^.1^ ^ ^ver P«-*ea Jugosla-Tstre. N%j Italijani ne gojijo <\olJno Soee, Furlan-varljivih iluzij. Južni Slovani,|ske	Narava je tu jasno
ki so pod Italijo pretrpeli nuno- fH^pli,a <lvn	enega od
go večja in brez primera težjajdrnzCMra ™lokje. Vzdolž progonstva nego so jih Itali- ele	me-1e Italije, od
Geraldine Fitzgerald
Slika iz najbolj važnega filma v 50 letih; vzbnrkan, razburljiv, vznesen in mogočen technicolor t.riumf Darrvi F. Zanuekov "Wilson" sedaj v Victoria Theatre, Broadway in 46th St reft v New Yorkn, po senzae.jonalnem kazanju v gledališču Roxy.

illillllillltlltllliillllllllllllllllillllilllllllii
IP
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MTTZI KALI JE.
SLOVENSKE PE8MI
jam prenesli za cel čas avstrijskega gospodstva, so odločni, da p' ej do zadnjega poginejo, kakor pa da pojdejo v zopetno suženjstvo.
Ker Italija ni držala obljub, katere je položila na usta svol
Ks miški h Alp pa. do morja furlanski elementi, ta verna predstraža Italije, drži vse nižine do samih podnožij gora medtem ko so hriboviti kraji nastanjeni s Slovenci.
(Dalje jutri.)
Kakšna sreča je zanje, da jih poŠta doseže, četudi »o na bojnem polju. Društvo 1 'Domovina' 1 je že večkrat jx)slal temu ali onemu razglednice v armado. Imamo pa še stare naslove od njih, zato prosimo, izročite naslove članom 44 Domovine " ob priliki ali pa na veselici, da jim pošljemo pozdrave in bodite prepričani, da jih bomo s tem razveselili.
('lan "4 Domovine'*. Brooklv 11. X. Y.
/Mrka 9 narodnih t z dala (ilaxbfna MatU« f Cirvelvulo.
Cm* — 113» Euiil Arium^-DI JJ <;uSI,OV\NSKIII NARODNIH 1'KSMI va v^LI chnr.........
>EST N A KOI »Mil 1'KSMI ca
Akt zlior ...................-
ŠKST NARCIHNI11 PRSMI sa
ftani ihor ....................
(4
34
M
Franc Ventil rini—ftFST MRAANVM IN MOŠKIH /BOKOV ......
Prrdo Jnvanw -II Ml Al)111 I KT.
atnAkl tb'»r? ................
Prl«>r 4crrh—O^EM ZltOKOV («• tki in nfAmnl) ............
(bopi&L
(Nadaljevanje z 2. strani.) Obžalovanja je vredno, da nami moramo iti na delo. Ve-
nas .je bilo samo šestdeset, toda to ni noben znak, da nas od sedaj naprej ne bo spra-
lika naloga je pred nam,i in na ženske gre največji del težav, toda na% (Slovenke bodo
-i veliki zavezniki Sovjetska pridemo do cilja, ki ni nič dru-Rusija, Velika Britanija iu gega, kot pomoč in vsa pomoč, Združene država Amor,!l.'o l-o I Lil T»ir\»»r,tv> «t-* /■! 14--, i-vn i -»-w-»
vila skupaj ta revščina v sta-kos in njih del bo gotovo iz-rem kraju.
Danes smo začeli prav in na pravi poti moramo ostati, da
Združene države Amerike, kateri >o z Atlantskim poveljstvom in Teheranskim paktom priznali vsakemu narodu pravico do svobode in samoopre-deiitvc. Italija pa sedaj ni zmagovalka in ne more nastopati kot iipn:k. magari na temelju enega nemoralnega pakta, ampak ona prihaja kot krivec in doKnik pred sodbo svetovne pravice. Ker so se štiri velike zmagovalne sile odrekle vsaki aneksi ji za sebe. se Italija ne mr»re nadejat:, da ji bo odobreno, da po tej vojni zopet prisvoji tuj narodni teritorij. Kot smo videli, tndi najvplivnejši zastopn'k italijanske demokracije, g. (Salvemini, javno izra-
ki jo moremo nuditi onim, ki ta vojna; terja ,ta(k davek od njih.
Ženske! V vsaki družini med
vrstno dovršen.
Rekel bi vsem darovalcem, najlepša hvala — to da s tem, da so priršli, so potrdili, da razumejo položaj in dobro vedo, da moja beseda kar malo šteje nasproti hvaležnosti onih tam!
I. Musich.
ZABAVA "DOMOVINE" V BROOKLYNU
Po vročem poletju, ko je soln-ce pripekalo, da je (bilo kaj in zatem je prihrul »e liud vihar, tka te i i je napravil veliko škode v tej okolici, nastopili so bolj hladni dnevi, jesen je tu.
Slovensko pevsko in dramatično društvo '4 Domovina** bo imelo prvo jesensko veselico v nedeljo, dne 8. oktobra v Slovencem domu, 253 Irving Avenue, Brooklynu. Pred nekaj tedni je imelo droStvo svoj obi-
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Iz&el je novi angleško slovenski besednjak, Id ga
je sestavil
Dr. FRANK X KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenja. — Knjiga je trdo vezana v platna in ima 327 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGAKNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street .; New York 11, N. J.
čajni piknik, ker pa je bilo isti dan zelo slaibo vreme, je bilo mala udeležba. Mnogi so se iz. razili, da so izostali zaradi slai-l>ega vremena. Torej na to veselico, katera se vrši v vsakem vremenu, pričakujemo večje u_ deležbe. Društvo ne gleda, da bi ■si nakopičilo denarja, pač pa ima svoje stroške za vežlbanje v petju.
"Domovina" bo zapela pod vodstvom Tone Šubeljna nekaj pesmi, da pa tudi zadovoljimo našo mladino, bode igral orkester. Začetek bode ob 7. uri zvečer.
Društvo "Domovina" je pre_ jela že več pisem od slovenskih vojakov; zadnji čas je prejel Mr. Capuder zahvalno pismo od bivšega člana J. Žagarja, ki je tudi član d.r sv. Jožefa K. S. K. J. Mr. Capuder mu je v pismu priložil tudi sliko društva "Domovine". Kakšno veselje mu je s tem napravil, ker nahajal se je ta/krat v "jazbi-ni", torej na bojnem polju, ker so pred nedavnim časom Japonci gospodovali. Pisal je, da se mu je zdelo, kot da ga je obiskala skupina znancev. Bil je že v hudih bojih, pa do sedaj je še zdrav. Pridejo še - Japonci z 'bomfoniki, zato je mo-rail svoje jazbine (fox hole) poglobiti še za dva čevlja*.
Pozdravimo j£h z bakljado "tracer bullets", da se vidi lepše razsvetljave, kot Coney Island, kadar je ves razsvetljen.
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad —
3 za $1.—
*	Brt^zp* of Spriiifi Time of Kl(>*i(i(ini <CT«»lni
*	Po Jezoru Kolo
¥ S|>uraJ Milka MoJa Ori'han WMiri
*	r>eki<» iia vrtu Oj, MarK-ka.
¥ Ii>ir»"-i<*n
Mladi kapotA^«
*	<»n*uio na .^tajfrxko Štaj«»ri$
*	Hapj»y Polka Če
na tuj«*m Siot t'liian Dano« VmoJa Polka
¥ Žldana marola Veseli brni rt
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptička ta rnnis
*	Zvedel st-m nekaj Ko ptičieri ta mala
*	Helena Potka Slovenska Polka
*	1'oj.ll z menoj Dol s planine
*	Barbara Polka
^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIU PESMI za
piano-Aiarnioniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada
Barbara polka
Naro^ire pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th Street New York 11, N. Y.
Moški zbori
OSKA.R DBV :
BarClf-a; Oj,. moj Arwt	:
Kam ml. fant]«, dr»? ▼ >»« p»i
d-TTlO ......................-3*
O.MKAH DBV:
^ire^no. IJutv» ut<i)a; Ko ptiej ♦a ua tuje *re: Sm'i: Moj raa kcajleka dra ; i>ohU m-m aeniee; Slovo; Je »pihnila mo EMU. AKAMif:.
3d* lira dev»]ka « r^t« a ran|«ka.. >-4
Vao nofl pri potoei ...........il
Jnrjeva .......................tj
Hodi Mleka dom«; Kaj ilr»jt»
K* hočem; Zdravtr« .......Ji
VASI lil J MI UK In A <»K« »MM i NO
Vetrlč; P« irradlnl ..........J9
FTRIMI J PVANKr:
ZJntraJ.......................20
Siovanoka ....................
»•prtK JKKKK: pelin rof.« ; VASI
r,IJ MfRKr Poiofcnloa .........
'.MKRO PKICi.OVlC«.:
enkrat te .................»f
Slava delu ...........
HH VOt^AUlC: I(<>2iuar||i ; PAV^Ii':: Potrkan I>l*>a


tvrrUlm	llt-a. (Holniar>
Orlovit,. bi mar (\«*l«^tFee) ......
Movetmfci akordi, tt ■wAnni1' Ir anoAkib ihoro« (kari Adami*) Trije mpAanl thori (f}la«hen« VIa He*> _______________________________
v p*p«lnf*nl no^t. Wantata ta i«ir. tkor In erlmln. (Sattnert
.11
>
M
>lla«liiii. pewuni u mladino * hiaiir-
Je« 11. Adami«) ..._____________ .««
"ve pMul. (i*relo«er> sa n
«b»r In win __________________
NmAl himni, d»ufla»oo ............
■•raki »dmeit < l-iharnar i.
otoAkl akori _____ .
II.
M
r>
-i*
f.\ 1AMKI KHY:
V A UUKI^I.N JSKEJkl je: I iLKT.NU, pudpourt mo veu>kib iitfro<iiiiii ptraiin za tamburice, zložil Alnr ko Bajuk...............7>
' '»•avenekr tiarmiur ^nNl it Uui«*u
raAkl sbor (Ikajuk) .............. ,7»
rtom Ael ris ylMHim, iHaJuki.
M^irl ----------------------- M
j LA. riTKK:
j t'Ddnk /a rltre. — « iteikl —
(Kuieijakl) __________________ _
L A HI.AVIK:
rtnri pridejo. — K»ra*nlra —	.S«
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Co.
-16 AVest ISth St., Xcw York
wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiisiiuiiiiiiiiiiiiiin
NOVA IZDAJA ' Hammondov 8VETOVNI ATLAS
V ajem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
0048535353532323232323532323
025391482348235323532348484848235353535348532353485323484823