iiiKrasCTsegasenieseffrROffčaTB! sSr®k@wrn® mnej ® poipDsoh Obmejna lega razvojni adut deželnega letališča v Ronkah --b _ s» R Tft i."-» Primorski Pismo požigalcu: vse se da zdraviti Aljoša Fonda Ne vem, kdo si ti, ki se podnevi in ponoči z vžigalnikom v roki potikaš po gozdovih. Ti, ki na višku sušnega obdobja zanetiš ogenj in ga ves prevzet opazuješ. Suho grmovje in slamnata trava sta v tem času povsem nebogljena in ne nudita nikakršnega odpora. Z užitkom gledaš ognjene zublje, ki že napadajo prva drevesa. Ogenj prebuja v tebi najnižje destruktivne nagone, morda s svojim početjem izražaš svojo jezo, ali pa tešiš tudi kako težko obvladljivo spolno slo. Morda pa s požiganjem podzavestno kličeš koga (cel svet?) na pomoč. Kdo ve. Dragi piroman, če boš slučajno bral te vrstice, beri do konca. Lahko upoštevaš nasvet ali ne, a vsaj preberi, saj se o svoji skrivnosti verjetno ne pogovarjaš z nikomer. Ko se boš v gozdu spet sklonil k tlom in boš na tem, da si kot novodobni Prometej prilastiš božanski ogenj - ustavi se za hip in nekajkrat zelo počasi ter globoko zadihaj. Saj veš, da nisi noben bog, polbog ali titan, temveč navaden smrtnik, ki ima resen problem -probleme pa imamo na tem svetu vsi. Nimaš pravice, da bi s svojimi dejanji ogrozil življenje nedolžnih ljudi, ki živijo ob gozdu. Prav tako nimaš pravice, da bi s tem skritim konjičkom pobijal nedolžne gozdne živali ter uničeval njihova gnezda in skrivališča z mladiči vred. Niti rastlin si ne smemo privoščiti. Potem pomisli na vse tiste hrabre moške in ženske, ki se v neznosni vročini dan in noč borijo z ognjem, na koncu izmene pa se domov vračajo s sajastimi obrazi in težkimi pljuči. Tega ne delajo za denar, temveč za splošno dobro, ker jim to nekaj pomeni. Oni so v tej zgodbi junaki, gotovo pa bi bili raje doma ali na morju. Nazadnje pomisli tudi na denar, ki ga vsi davkoplačevalci vlagamo v gašenje požarov. Enourni let manjšega helikopterja stane 1800 evrov, k temu pa moramo seveda prišteti vse, kar spada zraven. Tudi ti ali tvoji starši plačujete davke, kajne? Svojim potrebam lahko zadostiš drugače, predvsem pa lahko svoje bolno nagnjenje s prepričanjem, požrtvovalnostjo in pomočjo psihoterapevta premagaš. Pozanimaj se, tudi to se da zdraviti. Najtežje je začeti. Če boš ubral to pot, ti bo nekega dne tako zelo odleglo, da boš ponosen. Počutil se boš kot pokončen zmagovalec, ki je samega sebe presenetil. Ko boš v gozdu še zadnjič globoko zadihal, spravi vžigalnik v žep, zravnaj se, obriši si pot s čela in pojdi domov ter poišči pomoč. Narava in ljudje ti bodo hvaležni, hvaležen si boš tudi sam. dnevnik PETEK, 24. AVGUSTA 2012_ Št. 199 (20.522) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ljubljana - Veter najbrž vzrok za največjo balonarsko nesrečo v Sloveniji Štirje mrtvi, osemindvajset poškodovanih, od tega 8 huje Pilot brez dovoljenja za letenje? - Med poškodovanimi italijanski par trst - Jole Namor na avdiciji posebne deželne komisije Pri reformi pokrajin • v v* m m ■ naj se upošteva zaščitni zakon TRST - Če bo prišlo do reforme pokrajin, bi morale nove uprave oz. ustanove, ki bi prevzele njihove pristojnosti, upoštevati zaščitni zakon oz. prevzeti pristojnosti na področju spoštovanja pravic Slovencev. Tako meni predsednica In- stitucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Jole Namor, ki je včeraj dopoldne v palači deželnega sveta Furlanije Julijske krajine v Trstu nastopila v okviru avdicije pred posebno komisijo, ki se ukvarja z vprašanjem racio- nalizacije pokrajin in je včeraj zaslišala tudi predstavnike združenj pokrajin, občin, krajevnih uprav in gorskih skupnosti ter zagovornike tržaške mestne občine in avtonomije Pordenona in Furlanije. Na 3. strani LJUBLJANA - Na Barju se je včeraj zjutraj zgodila najhujša balonarska nesreča v Sloveniji, v kateri so umrli štirje ljudje, ki so v požaru zogleneli, 28 jih je bilo poškodovanih, od tega jih je osem v kritičnem stanju. Podatki o umrlih niso znani, kot tudi še ni znan vzrok nesreče, čeprav naj bi po prvih ugotovitvah do nesreče prišlo zaradi striženja vetra pri tleh, kar je povzročilo težave pri upravljanju balona. Med poškodovanimi je tudi zakonski par iz Neaplja, vendar so moža takoj odpustili iz bolnišnice, ženo pa preventivno zadržali za en dan na opazovanju. Pilot balona naj ne bi imel dovoljenja za letenje. Na 2. strani V Trstu večje in manjše goljufije Na 4. strani Železarna - sredstva naj zagotovi Dežela Na 5. strani Občina Trst vstopa v Zvezo zelenih mest Na 5. strani Luška kapitanija našla , • V • tri pogrešane na morju Na 9. strani V Gorici nesprejemljivo zavlačevanje z zaščito Na 10. strani Montijevi varčevalni ukrepi udarili tudi po novogoriškem Hitu Na 10. strani kakšna usoda nas čaka obletnica V Trstu jutri spev za Vijecnico TRST - V gledališču Miela se bodo jutri spomnili dvajsete obletnice požiga sarajevske knjižnice. V noči med 25. in 26. avgustom 1992 je namreč v Sarajevu zgorela osrednja knjižnica, z njo pa tudi na tisoče knjig, izvodov periodike, rokopisov. Goreča Vijecnica je postala eden izmed simbolov vojne na Balkanu. O jutrišnji predstavi Na sarajevskem nebu - Spev za Vije-cnico smo se pogovorili z režiserjem Francom Perojem. Na 6. strani koroška - Predčasne volitve EL se še ni odločila za obliko sodelovanja CELOVEC - Medtem ko se zahteva po predčasnih deželnih volitvah na Koroškem krepi iz dneva v dan - včeraj pozno popoldne je v Celovcu več sto ljudi vnovič demonstriralo za volitve še jeseni letos - in so pri vseh strankah več ali manj znani tudi že glavni kandidati, se Enotni listi (EL), zbirni stranki koroških Slovencev, z odločitvijo, ali bo na volitvah sploh nastopila, in če bo, samostojno ali skupno z kakšno drugo stranko, očitno ne mudi. Njen predsednik Vladimir Smrtnik je včeraj napovedal, da bo odločitev o tem padla šele na ob- čnem zboru EL, ki bo predvidoma oktobra letos ali - če bodo predčasne volitve še marca 2013 - celo še kasneje. Kot je Smrtnik namreč včeraj dokaj jasno priznal, se mnenja, ali naj se EL pri predčasnih deželnoz-borskih volitvah poteguje za vstop v deželni parlament, razhajajo. Eni zagovarjajo samostojen nastop, drugi spet menijo, da je bolj kot samostojna kandidatura pomembno, da bi bili v deželnem zboru po volitvah ljudje, ki bodo zagovarjali vsebine, ki so za slovensko narodno skupnost ključnega pomena. Na 3. strani 2 Petek, 24. avgusta 2012 DNEVNE NOVICE / ljubljana - Striženje vetra krivo za največjo nesrečo balona Pri strmoglavljenju umrle štiri osebe, 28 poškodovanih, od tega osem huje Po nekaterih podatkih pilot balona ni imel dovoljenja za letenje - Lažje poškodovan zakonski par iz Neaplja LJUBLJANA - Na Barju se je včeraj zjutraj zgodila najhujša balonarska nesreča v Sloveniji, v kateri so umrli štirje ljudje, ki so v požaru zogleneli, 28 jih je bilo poškodovanih, od tega jih je osem v kritičnem stanju. Vzrok nesreče še ni znan, po prvih ugotovitvah pa naj bi do nesreče prišlo zaradi striženja vetra (to je nenadne in velike spremembe smeri oziroma hitrosti vetra) pri tleh, je dejal vodja službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo Roman Ro-vanšek. Zaradi striženja vetra so namreč po Rovanškovih besedah nastale težave pri upravljanju balona. Politični vrh je svojcem umrlih izrekel sožalje. Nesreča balona, na katerem je bilo 32 ljudi, se je zgodila včeraj zjutraj malo pred 8. uro zjutraj. Ob prihodu gasilcev je bil balon že na tleh, a je še vedno gorel, tako da so ga pogasili. Na Barju je včeraj zasilno pristal še en balon, a v njem poškodovanih ni bilo. Trupla pokojnikov so zoglenela, zato ni jasno, ali gre za odrasle ali otroke. Po neuradnih vesteh pa med njimi naj ne bi bilo otrok. V Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana so po besedah vodje izmene reševalne postaje Roberta Škrjanca prepeljali 21 poškodovanih, pet so jih prepeljali v novomeško bolnišnico, po enega pa v Celje in na Jesenice. Če podatki o številu potnikov držijo, pogrešanih ni več. Večina poškodovanih ima opekline in zlome. Med poškodovanimi so sprejeli tudi nekaj tujcev, eno Britanko in italijanski zakonski par iz Neaplja. Najmlajši poškodovani je star okoli deset let, najstarejši pa okoli 60. Ko so v UKC izvedeli za nesrečo, so takoj ustavili vse operativne programe in ostale aktivnosti v operacijskih dvoranah, tako da so imeli na voljo dovolj anestezio-logov, kirurgov in drugega zdravstvenega osebja. Pri oskrbovanju poškodovanih pa je v UKC sodelovalo 40 zdravnikov. Poskrbeli so tudi za svojce, ki so jim dali na voljo prostor, v katerem so jim nudili psihološko in zdravstveno oskrbo. Od poškodovancev v nesreči so jih pet prepeljali v novomeško bolnišnico, po enega v celjsko in jeseniško ter dva v UKC Maribor. Tam pripeljana moška sta še v življenjski nevarnosti, celjski bolnik in jeseniška bolnica sta zunaj življenjske ogroženosti, v Novem mestu pa zdravijo peterico lažje poškodovanih. Neapeljčana so takoj odpustili, iz previdnosti pa so na opazovanju obdržali njegovo ženo, dva Slovenca in angleškega državljana. Vodja reševalne postaje UKC Ljubljana Andrej Fink je pojasnil, da so prve ekipe reševalcev na kraj nesreče prišle v de- Reševalci (zgoraj levo) so ponesrečence iskali na precej širokem območju, saj so bili razmetani tudi daleč od padlega balona; poškodovane so odpeljali z rešilnimi avtomobili v več slovenskih bolnišnic (zgoraj desno); spodaj ostanki zgorelega balona, v katerem so umrli štirje ljudje ansa setih minutah. Ker se je nesreča zgodila na barju, je to predstavljalo problem za reševalce, saj so morale reševalne ekipe iti do ponesrečenih peš. Policisti so na Barju še nekaj časa nadaljevali s preiskavo balonarske nesreče ter pregledovali okolico nesreče, če bi bila morda kje še kakšna poškodovana oseba, čeprav nikogar niso več pogrešali. Po mnenju balonarja Darka Kralja je bil let balonov zaradi vremenske napovedi nepotreben. Nevihte so bile včeraj napovedane, zato je bilo po njegovem leteti v takšni situaciji popolnoma nepotrebno. Kot je pojasnil, pred nevihto v zraku horizontalni in vertikalni tokovi ma-jejo balon, zato gre ogenj namesto le v kupolo na vse strani. Vremenska napoved s srede zvečer za včeraj zjutraj sicer ni napovedovala neviht, a jih je bilo možno predvideti uro do dve vnaprej, je potrdil dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje Brane Gregorčič. Malo pred 7. uro zjutraj so izdali tudi prvo opozorilo za letalski promet. Udeleženec poleta z balonom Tomaža Šimnec, ki so mu lažje poškodbe oskrbeli v ljubljanskem kliničnem centru, je dejal, da je balon pristajal prehitro. Ob pristanku je nekaj ljudi vrglo iz košare, zagorel pa je tudi balon. Balon je vzlet in pristanek opravljal v nekontroliranem zračnem prostoru in za to ni potreboval dovoljenja, so pojasnili na Kontroli zračnega prometa Slovenije. Pred vstopom v kontroliran prostor se je balonar javil, ko je zapuščal višino, pa odjavil. Pri tem ni nič kazalo, da bi bilo kaj narobe. Kot je včeraj poročala RTV, direktor Balonarskega centra in po neuradnih in- formacijah tudi pilot tragičnega poleta, nima veljavnega dovoljenja, kar so potrdili tudi na Agenciji za letalstvo. Na agenciji so mu dovoljenje odvzeli, "ker v določenem času ni opravil izrednega zdravniškega pregleda", je za RTV pojasnil direktor javne agencije za letalstvo Žiga Kotnik. Po poročanju POP TV pa naj bi bil pilot skupaj s kopilotom tudi v kritičnem stanju. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor sta se v Sloveniji v zadnjih desetih letih zgodili še dve balo-narski nesreči. Junija 2002 je na Ptuju strmoglavil toplozračni balon, vzrok za nesrečo pa je bila eksplozija nezgorjene-ga plina. Devet poškodovanih so takrat prepeljali v bolnišnico, trije so dobili hujše opekline. Druga zabeležena nesreča to-plozračnega balona se je v Sloveniji zgodila leta 2006. (STA) evrsko območje - Nemčija odločno proti popuščanju VI • ■ • ■ |*V • v Grška prizadevanja za podaljšanje časa za reforme potiskajo borzne indekse navzdol PARIZ - Tečaji delnic na pomembnejših borzah stare celine so se včeraj v povprečju znižali. Evropska dolžniška kriza ne popušča - grški premier Antonis Samaras na evropske partnerke usmerja nove prošnje, naj dajo Grčiji več časa za varčevanje. Nemci pa so odločno proti.Samaras je v včeraj objavljenem pogovoru za časnik Bild evropske politike, tudi številne nemške, ki bi radi videli Grčijo zunaj območja z evrom, posvaril pred domino učinkom takšne poteze. Ob tem pa je obljubil, da bo Grčija pripravila "spektakularen povratek". Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa ostaja neomajen. Včeraj je poudaril, da "več časa ne bo rešilo težav". Ocenil je, da bi več časa pomenilo več denarja, območje z evrom pa je že lani, ko je Atenam odobrilo novo finančno pomoč, seglo proti svojim mejam. Včeraj sta o težavah Grčije v Berlinu razpravljala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Indeks najpomembnejših delnic v območju evra Eurostoxx 50 se je včeraj znižal za 0,96 odstotka na 2429,17 točke.DAX je v Frankfurtu izgubil 0,97 odstotka in se oblikoval pri 6949,57 točke, medtem ko je pariški CAC 40 zdrsnil za 0,84 odstotka na 3432,56 točke. Z rastjo je na stari celini dan končal Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble Grčiji ni pripravljen popuščati in podaljševati rokov za reforme ansa zgolj londonski FTSE 100, ki je pridobil skromnega 0,04 odstotka in se povzpel na 5776,60 točke. V Milanu je indeks FTSE MIB izgubil 1,37 odstotka, dan je končal pri 14.953,76 točke. V Zurichu pa je SMI izgubil tretjino odstotka ter pristal pri 6453,91 točke. Na varšavski borzi se je indeks WIG znižal za 0,12 odstotka na 41.795,63 točke. Dunajski ATX pa je izgubil 1,32 odstotka in se oblikoval pri 2055,53 točke. V ZDA pa vztraja negativen trend, ki ga je na borze vneslo poročilo o porastu števila novih prošenj za nadomestilo za primer brezposelnosti. Ameriško ministrstvo za delo je objavilo, da se je število v prejšnjem tednu nepričakovano zvišalo za 4000 na sezonsko prilagojeno raven 372.000. To se je poznalo tudi na borzi in dobri dve uri po začetku trgovanja je bil tako industrijski indeks Dow Jones pri 13.089 točkah, kar je 0,63 odstotka pod izhodiščem, tehnološki indeks Nasdaq se je zniževal za 0,32 odstotka in je bil pri 3064 točkah. Vrednost evra se je v primerjavi z dolarjem včeraj okrepila. Na frankfurtski borzi je bilo potrebno pozno popoldne za en evro odšteti 1,2577 dolarja, s čimer se je vrednost skupne evropske valute zvišala za 0,36 odstotka. Evropska centralna banka (ECB) je referenčni tečaj evra danes postavila pri 1,2552 dolarja (v sredo pri 1,2448 dolarja). Cene nafte so se v luči pričakovanj, da bi lahko ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) posegla po novih stimulativnih ukrepih, zvišale. Za 159-litrski sod teksaške lahke nafte je bilo treba v New Yorku dopoldne odšteti 97,92 dolarja, kar je 66 centov več kot v sredo. Se-vernomorska nafta brent se je do popoldneva v Londonu podražila za 99 centov na 115,91 dolarja za sod. (STA) London podprl ZDA v grožnji : LONDON - Velika Britanija se je pridružila svarilom ZDA Damasku, da bi lahko države v primeru grožnje z ali uporabe kemičnega orožja "spremenile svoj pristop" glede Sirije. ZN in EU so medtem znova opozorili na vse hujšo humanitarno situacijo v Siriji in pozvali k dodatni pomoči za sirske civiliste. V Nemčiji velika akcija proti neonacistom DÜSSELDORF - Policija v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija je včeraj zjutraj sprožila obsežno operacijo proti neonacistom. Na območju Aachna in Po-rurja je približno osemsto policistov preiskovalo stanovanja skrajnih desničarjev, potem ko je notranji minister Severnega Porenja-Vestfalije Ralf Jäger prepovedal tri skrajno desne skupine. Gre za skupine Tovarištvo dežele Aachen, Narodni odpor Dortmund in Tovarištvo Hamm. Slednjo naj bi deželna policija sumila tudi terorističnih dejavnosti. Policisti naj bi v okviru operacije preiskali okoli 100 stanovanj v Dortmundu, Hammu in okrožju Unna, pa tudi skoraj 50 stanovanj v Aachnu, Dürnu in Heinsbergu. Policija je preiskovala tudi skupne prostore. Poleg tega so skupinam zasegli premoženje, nošnjo njihovih simbolov pa prepovedali. ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1_ ■ 42.688,26 € +393,77 ■ SOD NAFTE «J (159 litrov) ^^ 1 96,23 $ -1,06 EVRO ^ ■ 1,2552 $ +0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. avgusta 2012 evro (povprečni tečaj) valute 23.8. 22.8. ameriški dolar 1,2552 1,2448 japonski jen 98,68 98,65 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,903 24,968 danska krona 7,4481 7,4484 britanski funt 0,79110 0,78785 madžarski forint 276,37 277,20 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6963 poljski zlot 4,0808 4,0761 romunski lev 4,4930 4,4930 švedska krona 8,3087 8,3412 švicarski frank 1,2010 1,2010 norveška krona 7,3410 7,3520 hrvaška kuna 7,4922 7,4790 ruski rubel 39,8267 39,6900 turška lira 2,2520 2,2360 avstralski dolar 1,1981 1,1926 braziljski real 2,5339 2,2119 kanadski dolar 1,2438 1,2355 kitajski juan 7,9760 7,9067 indijska rupija 69,3560 69,0760 južnoafriški rand 10,3950 10,3525 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 24. avgusta 2012 3 trst - Včeraj drugi dan avdicij posebne komisije deželnega sveta FJK Pri reformi pokrajin upoštevati zaščitni zakon Poseg predsednice paritetnega odbora za slovensko manjšino Jole Namor - Prihodnji teden tudi SKGZ, SSO, KZ in SDGZ TRST - Če bo prišlo do reforme pokrajin, bi morale nove uprave oz. ustanove, ki bi prišle na njihovo mesto in bi prevzele njihove pristojnosti, upoštevati tudi določila zakona za zaščito slovenske manjšine št. 38/2001 oz. prevzeti pristojnosti pokrajin Trst, Gorica in Videm tudi na področju spoštovanja pravic Slovencev. Tako meni predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Italiji Jole Namor, ki je včeraj v dvorani deželnega sveta Furlanije Julijske krajine nastopila pred člani posebne komisije deželnega parlamenta, ki se ukvarja prav z vprašanjem racionalizacije pokrajin. Namorjeva je bila med udeleženci drugega dneva avdicij posebne komisije, ki ji predseduje svetnik Ljudstva svobode Antonio Pedicini ter je včeraj prisluhnila še predstavnikom združenj italijanskih pokrajin in občin (UPI in ANCI), Sveta za krajevne avtonomije, skupščin združenj občin z goratih območij, odbora za ustanovitev tržaške mestne občine, gibanja Vivo Pordeno-ne ter odbora za avtonomijo in ponovni zagon Furlanije. Predsednica paritetnega odbora je uvodoma dejala, da organ, ki mu predseduje, ni razpravljal o vprašanju reforme pokrajin, zato je zaprosila komisijo in deželni svet, naj, ko bo nared, posredujejo osnutek zakona o reformi, da odboru omogočijo, da izreče svoje mnenje. Načrt racionalizacije pokrajin namreč še posebej zadeva pripadnike slovenske narodne skupnosti, saj izvajanje zaščitnega zakona poteka prav preko sistema krajevnih avtonomij. Tu se je Na-morjeva navezala predvsem na štiri člene zaščitnega zakona: na 8. člen, ki govori o rabi slovenskega jezika v javni upravi, dalje na 10. člen, kjer je govor o javnih napisih in toponimih (v okviru obeh členov so pokrajine Trst, Gorica in Videm predložile več projektov s pomočjo sredstev iz zaščitnega zakona), na 20. člen, ki govori o zaščiti zgodovinske in umetniške dediščine ter na 21. člen, ki govori o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov. Pri tem je predsednica paritetnega odbora opozorila, da zadnja dva omenjena člena določata, da je treba morebitne ukrepe na področju zaščite dediščine sprejeti ob spoštovanju posebnih značilnosti krajev, kjer živi slovenska manjšina, glede upravne ureditve, koriščenja ozemlja ter gospodarskega, družbenega in urbanističnega načrtovanja pa je treba težiti k zaščiti zgodovinskih in kulturnih značil- Med včerajšnjo avdicijo v dvorani deželnega sveta kroma Jole Namor kroma nosti, poleg tega je treba zagotoviti primerno zastopanost slovenske manjšine v pristojnih posvetovalnih telesih. Zaradi vsega tega je treba v slučaju ukinitve oz. spremembe pokrajin pristojnosti le-teh na področju zaščite pravic slovenske skupnosti prenesti na uprave oz. ustanove, ki jih bodo nadomestile, je dejala Namorjeva, ki je pri tem opozorila, da je prisotnost slovenske jezikovne manjšine gotovo razlog za posebni statut in bogastvo dežele FJK, njeno prizadevanje za lastno družbeno in kulturno rast pa koristi celotni deželni skupnosti. Ob predsednici paritetnega odbora, katere nastop nekaterih članov komisije in tudi odbornika Elia De Anne (slednji je v svojem nastopu dejal, da deželni odbor ni pripravil nobenega zakonskega osnutka, saj čaka na rezultat dela posebne komisije) ni bogve kako zanimal, saj so se začeli pogovarjati med seboj in utihnili komaj takrat, ko je Na-morjeva za trenutek prekinila svoj poseg, so se kot že rečeno zvrstili posegi tudi drugih predstavnikov združenj in ustanov. V imenu združenja pokrajin UPI je govoril predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta, ki ga je spremljala podpredsednica Mara Černic (prisotna je bila tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat): slednji se je zavzel proti ukinitvi pokrajin, saj ni res, da stanejo, medtem ko bi storitve, ki bi jih namesto pokrajin nudile druge uprave oz. ustanove, stale več. Združenja občin, ki naj bi morda nadomestila pokrajine, so že pokazala svojo neučinkovitost, z odpravo pokrajin bi se odpravile različnosti, v prvi vrsti jezikovne, pod vprašajem pa bi bila tudi posebnost FJK. Glede njihove preureditve pa je treba paziti na vprašanje demokracije, saj ni mogoče, da bi pokrajine postale drugostopenjske ustanove, kjer predstavnikov ne bi volili, ampak imenovali, dalje ne gre prekiniti njihovih mandatov. Glede pristojnosti je po mnenju Gherghette potrebna splo- šna reforma, kar velja tudi za vprašanje ozemeljske razdelitve. V imenu Sveta krajevnih avtonomij je govoril goriški župan Ettore Romoli, ki je predvsem poudaril, da bi morali telesu, ki mu predseduje, priznati vlogo aktivnega sodelavca pri procesu racionalizacije pokrajin, kot se to dogaja v deželah z rednim statutom, kar pa se v FJK ni zgodilo (tu je prišlo tudi do krajše izmenjave mnenj med Romolijem in Pe-dicinijem). Po mnenju predsednika združenja občin ANCI in župana Tavagnac-ca Maria Pezzette so pokrajine preživete, potrebno je oblikovati mreže občin, predvsem pa ponovno premisliti samo deželno upravo, s čimer sta se strinjala tudi predstavnika gorskih skupnosti Kanalske doline in Karnije, Paolo Urbani in Stefano Lucchini, medtem ko je med drugimi v imenu odbora za tržaško mestno občino spregovoril Uberto Fortuna Dros-si, ki se je zavzel za čim prejšnje oblikovanje take občine, ki bi lahko avtonomno odločala, poleg tega njeno ustanovitev že predvideva deželni zakon iz leta 2006 o krajevnih upravah. Poleg gostov so posegli tudi nekateri deželni svetniki. Avdicije posebne komisije se bodo nadaljevale prihodnji teden: v torek bodo med drugim nastopili predsedniki vseh štirih pokrajin v FJK, v četrtek pa predstavniki številnih organizacij, med katerimi bodo tudi SKGZ, SSO, Kmečka zveza in SDGZ. (iž) zagreb Ratifikacija pogodbe z EU prednostna naloga ZAGREB - Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je v pogovoru za hrvaško tiskovno agencijo Hino izpostavila, da je absolutna prednostna naloga hrvaške zunanje politike ratifikacija pristopne pogodbe Hrvaške z EU. Izrazila pa je upanje, da bo tudi Slovenija čim prej začela postopek ratifikacije, ki je končan v parlamentih enajstih držav članic EU. Pusiceva sicer ne pričakuje nobenih težav v postopkih ratifikacije v ostalih državah EU, vključno s Slovenijo. "Za naše odnose bi bilo koristno in pozitivno, da bi slovenska vlada čim prej poslala predlog ratifikacije v parlament," je dejala Pu-siceva in ob tem ponovila, da vprašanja Ljubljanske banke ni mogoče povezovati z ratifikacijo. "Problem Ljubljanske banke je treba rešiti in smo se pripravljeni o tem pogovarjati. Dogovorili smo se, da se s tem vprašanjem ukvarjata finančna strokovnjaka, s hrvaške strani Zdravko Rogic, s slovenske pa France Arhar," je še povedala vodja hrvaške diplomacije. Pusiceva pričakuje, da bo do konca leta hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 21 držav članic EU. Napovedala je, da bo zaradi pospeševanja ali sklenitve postopka ratifikacije do konca leta 2012 obiskala Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Finsko. "Za Hrvaško je pomembno, da bo glavno poročilo Evropske komisije oktobra letos pozitivno. Upamo, da se bo potem zmanjšalo število poglavij, za katere je treba pošiljati redna poročila Evropski komisiji," je izjavila Pusi-ceva v včeraj objavljenem pogovoru za Hino. Ocenila je, da poročila niso slaba oblika nadzora, ker so na Hrvaškem po sklenitvi pogajanj z EU uredili vrsto pomembnih vprašanj, kot sta ladjedelništvo in pra-vosodje.Je pa še napovedala, da bo Hrvaška nadaljevala pogovore z BiH o rešitvi spora o meji, ki je pomembno tako zaradi uvajanja schengenskega režima na zunanji meji EU, ko bo Hrvaška postala polnopravna članica unije, kot tudi zaradi prometne povezave na jugu Hrvaške. Predviden vstop Hrvaške v EU je 1. julij 2013. koroška - Predčasne (ali redne) deželnozborske volitve Enotna lista še ne ve, v kakšni obliki naj bi sodelovala na volitvah CELOVEC - Medtem ko se zahteva po predčasnih deželnih volitvah na Koroškem krepi iz dneva v dan - včeraj pozno popoldne je v Celovcu več sto ljudi vnovič demonstriralo za volitve še jeseni letos - in so pri vseh strankah več ali manj znani tudi že glavni kandidati, se Enotni listi (EL), zbirni stranki koroških Slovencev, z odločitvijo, ali bo na volitvah sploh nastopila, in če bo, samostojno ali skupno z kakšno drugo stranko, očitno ne mudi. Njen predsednik Vladimir Smrtnik je včeraj napovedal, da bo odločitev o tem padla šele na občnem zboru EL, ki bo predvidoma oktobra letos ali - če bodo predčasne volitve še marca 2013 - celo še kasneje. Bolj pomembno, kot kandidatura za vsako ceno, da je za Enotno listo, tako Smrtnik, da bi bili v deželnem zboru po volitvah ljudje, ki bodo zagovarjali za koroške Slovence ključne vsebine, je menil Smrtnik. Kot je Smrtnik namreč včeraj dokaj jasno priznal, se mnenja, ali naj se EL pri predčasnih deželnozborskih volitvah poteguje za vstop v deželni parlament, razhajajo. Eni zagovarjajo samostojen nastop in ob tem opozarjajo na zaradi korenitih političnih spre- memb v deželi skrajno ugodno situacijo za EL, drugi spet menijo, da je bolj kot samostojna kandidatura pomembno, da bi bili v deželnem zboru po volitvah ljudje, ki bodo zagovarjali vsebine, ki so za slovensko narodno skupnost ključnega pomena. Kot je Smrtnik še dejal, se trenutno pri Enotni listi pogovarjajo tudi o morebitnem sodelovanju z drugimi strankami. Cilj takega povezovanja bi bil, da naj bi se v prvi vrsti krepile tiste sile, ki so slovenski narodni skupnosti najbolj naklonjene. Predstavniki Enotne liste so zato tudi sodelovali pri neformalnem pogovoru s predstavniki vseh treh političnih organizacij slovenske manjšine sredi tega tedna z zvezno govornico avstrijskih Zelenih Evo Glawischnig. Kakor je po srečanju dejal predsednik EL Vladimir Smrtnik, je bil pogovor zelo konstruktiven. Odločitev o samostojni kandidaturi ali za sodelovanje z drugimi strankami v kakršnikoli obliki pa bo Enotna lista sprejela na občnem zboru, je poudaril predsednik Enotne liste. Pritisk za izvedbo predčasnih volitev še jeseni letos medtem še naprej narašča. Po vče- rajšnjih že četrtih demonstracijah za jesenske deželne volitve - protestnega shoda od poslopja koroške deželne vlade do deželne hiše v Celovcu se je udeležilo spet več sto ljudi, bo danes vnovič zasedal tudi deželni zbor. Edina točka dnevnega reda bo že četrtič razpustitev deželnega zbora in razpis predčasnih volitev. Izredno sejo so vnovič zahtevali socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni, svobodnjaki na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem in novim članom vlade Kurtom Scheuchom pa so spet napovedali, da bodo tudi tokrat - in tudi na naslednjih sejah deželnega zbora, na katerih bodo na dnevnem redu seje predčasne volitve - , zapustili dvorano in s tem preprečili potreben dvotretjinski kvorum za glasovanje o tej točki. Kot je znano, zahtevajo socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni predčasne volitve najkasneje 25. novembra letos, svobodnjaki pa so za volitve šele 3. marca 2013. Za izvedbo volitev še novembra letos mora deželni zbor najkasneje tretji teden septembra sklepati o razpustitvi parlamenta, kar je še možno, če bi svobodnjaki nato le še pristali. Ivan Lukan fjk - Napoved Autovie Venete Od danes do nedelje še en vroč konec tedna na avocestah TRST - Pri družbi Autovie Venete, ki upravlja avtocestno omrežje v Furlaniji-Julijski krajini, ta konec tedna pričakujejo izredno gost promet. Čeprav bo danes (od 16. do 23. ure), jutri (od 7. do 23. ure) in v nedeljo (od 7. do 24. ure) prepovedan promet za tovornjake težje od sedmih ton, pa se bo gneča na cestah začela povečevati že danes popoldne, in sicer še posebej na avtocesti A4 od Trsta proti Benetkam, kjer pričakujejo zastoje že pri vstopu na cestninsko postajo pri Moščenicah. Najbolj kritičen dan bo sobota z izredno povečanim prometom že od prvih jutranjih ur na avtocestah A4/A23, A4/A28 in A4/A57, od 10. pa vse do 21. ure pa pričakujejo zastoje in daljše čakalne dobe na cestninski postaji pri Moščenicah v smeri proti Benetkam. Gost promet napovedujejo že na odsekih med Vilešom in razcepom pri Pal-manovi ter od Latisane proti Benetkam, kjer naj bi občasno prišlo tudi do zastojev, kar velja tudi za odsek med San Sti-nom di Livenza in razcepom A4/A57. Podobno bo tudi na avtocesti A23, le da tam lahko pride do težav v obeh smereh, čeprav bo bolj obremenjen vozni pas v smeri proti jugu. Najbolj kritične ure bodo tam zjutraj in popoldne. Za nedeljo je predvidena umiritev prometa, tako da večjih težav ne bi smelo biti, čeprav bo promet od Trsta v smeri Moščenic in naprej proti Benetkam precej gost. Ob tem je treba še dodati, da za nedeljo napovedujejo poslabšanje vremena, kar naj bi zmanjšalo število tistih, ki se na pot odpravljajo samo za dan ali dva. 364 Četrtek, 23. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu kras - Včeraj pri Vižovljah še gasili s helikopterjem V avgustu našteli osemnajst požarov, na delu prava vojska prostovoljcev Med Orlekom in Trebčami zgorelo osem hektarjev gozda, požar ukrotili s čezmejnim sodelovanjem - 352 prostovoljcev, 218 v treh dneh Tudi včeraj - že tretji dan po izbruhu velikega požara - je helikopter letel nad Vi-žovljami in spuščal na pogoreli gozd več hektolitrov vode. Na prizorišče je priletel okrog poldneva in se tam zadržal do večera, medtem pa so obširno pogorišče še naprej nadzirali gasilci. Zjutraj je bilo v širši okolici še nekaj žarišč. Državno tožilstvo je v zvezi s požari uvedlo preiskavo. V zadnjih treh dneh je na tržaškem krasu zgorelo 20 hektarjev gozda. Tako piše v poročilu, ki ga je objavila deželna civilna zaščita, gozdna straža pa ocenjuje, da je zgorelo celo 40 hektarjev. Na Tržaškem je bilo na delu 218 prostovoljcev z vseh koncev Furlanije-Julijske krajine ter seveda gasilci in gozdni čuvaji. Po podatkih civilne zaščite je bilo v avgustu na Tržaškem 18 požarov, s katerimi je imelo skupaj opravka 352 prostovoljcev - prava vojska požrtvovalnih državljanov. »Ti ljudje gredo sredi noči od doma, prekinejo delo ali počitnice in se odzovejo klicu civilne zaščite. Vsem tem se moramo zahvaliti,« je izjavil podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani. Med 20. in 22. avgustom je dejansko sočasno gorelo na štirih različnih mestih. V gozdu med Križem in Nabrežino je bilo dejavnih 48 prostovoljcev z 18 vozili iz občin Devin-Nabrežina, Zgonik, Trst, Milje, Dolina (z združenjem prostovoljnih gasilcev Breg), Fo-ljan-Redipuglia in Doberdob. Zgorela sta dva hektarja gozda, na prizorišču pa so bili tudi včeraj. Kriški požar je izbruhnil v ponedeljek popoldne, nekaj ur zatem pa je požar prizadel gozd pri Vižovljah in Sesljanu, kamor so v teh dneh napotili 140 prostovoljcev iz vseh občin tržaške in goriške pokrajine ter številnih občin z Vi-demskega. Po ocenah civilne zaščite je požar prizadel kakih pet hektarjev gozda (gozdni čuvaji so pred dnevi omenjali deset hektarjev), iz deželnega sedeža civilne zaščite v Palmanovi pa so v Vižovlje poslali tudi dva helikopterja. Preostala dva požara sta v torek in sredo izbruhnila med Orlekom in Trebčami ter blizu Gabrovca. Orleški požar je bil po podatkih civilne zaščite sploh največji, saj je prizadel osem hektarjev gozda na meji med državama. Helikopterji deželne civilne zaščite so na poziv civilne zaščite iz Postojne spustili na slovensko stran meje večje količine vode, na terenu pa so delo koordinirali slovenski gasilci (v Sloveniji) oziroma deželna gozdna straža (v Italiji), navzočih je bilo več gasilcev z Opčin in iz Trsta. Gabrovški požar so k sreči ukrotili precej hitro, na delu so bili gasilci in civilna zaščita iz zgoniške, tržaške ter dolinske občine. Včeraj okrog 17. ure je gorelo tudi med Kozino in Rodikom, požar pa so kmalu pogasili. (af) Helikopter je včeraj do večera letel nad vižovskim športnim igriščem kroma V Vižovljah požigalci niso upoštevali napisa na tabli kroma preiskava - Žrtvi sta upravitelja trafik v središču Trsta Kolkovana goljufija Samoimenovani odvetnik kupil nekaj sto kolekov, plačal pa je z lažnimi krožnimi čeki Neznanci so v prejšnjih dneh ogoljufali dva upravitelja trafik v tržaškem mestnem središču. Prilastili so si 270 kolekov z nominalno vrednostjo 14,62 evra - plen znaša torej 3947 evrov in 40 centrov. Upravitelja obeh trafik, ki sta dogodek prijavila policiji, sta pred dnevi prejela nenavaden telefonski klic. Samoimenovani odvetnik - prvemu trgovcu se je predstavil z enim imenom in priimkom, drugemu pa z drugim - jima je ponudil zelo ugoden posel. Iz službenih razlogov je potreboval 270 kolekov po 14,62 evra. Zmenili so se, nekaj dni pozneje pa je trafiki obiskal odvetnikov odposlanec, ki je prinesel dokument agencije za prihodke in krožne čeke z imeni upraviteljev trafik. Naposled pa sta trgovca obiskala banko, kjer sta žalostno ugotovila, da krožni čeki niso veljavni, ker so ukradeni. Tatovi so nanje naknadno natiskali imena in zneske. Policija je uvedla preiskavo. senečenja zavpili, dvojica pa je naglo zapustila stanovanje in izginila. Tudi ta primer preiskuje policija, ki opozarja, da so tovrstne goljufije in kraje pogoste, zato je najbolje, da občani ob najmanjšem dvomu odtipkajo telefonsko številko 113 in vprašajo za nasvet policijo. Predaja kriminalca Na Fernetičih so slovenske oblasti predale italijanski mejni policiji 60-letnega srbskega državljana O. D., za katerega je bil razpisan evropski nalog za prijetje in predajo. Nalog je podpisal sodnik za predhodne preiskave v Milanu. O. D. je osumljen trgovine z drogo v sklopu preiskave o večji kriminalni organizaciji, dejavni v Južni Ameriki, Španiji, Italiji in Bolgariji. Začasno je v tržaškem zaporu. Presenečenje v spalnici Spet tatvina pri Coinu V sredo dopoldne sta ženski stopili v neko stanovanje pri Sv. Alojziju. Priletnega stanovalca sta prosili za kos papirja, medtem pa je ena od dveh zlezla v spalnico, da bi iz nje kaj ukradla. Na postelji pa je počivala žena. Vsi skupaj so od velikega pre- V trgovini Coin na Korzu Italia so tatvine zelo pogoste. Tokrat je 72-letna Tržačanka N. V. vzela s police kremo in jo spravila v torbico. Uslužbenec jo je opazil in ji sledil do izhoda, nakar so se kmalu prikazali policisti. Doletela jo je kazenska ovadba. požigalci - Mnenje Dr. Petra Umka Kdo neti požare Požigalcevje več vrst, večinoma so to vsekakor mlajši moški Prof. Dr. Peter Umek je profesor kriminalistične psihologije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Poklicno se ukvarja v bistvu z vsem, kar je lahko predmet kriminalistične preiskave. Policistom pogosto pomaga pri izdelavi profilov neznanih storilcev. Med drugim pa se ukvarja tudi s požigi. Nanj smo se obrnili, da bi izvedeli, kaj se skriva za tem pojavom. Požigalce delimo v več razredov. V čem se med seboj razlikujejo? Podtikanje ognja ima v ozadju različne motive. Tako je motiv lahko maščevanje in sovraštvo in je največkrat povezan z doživljanjem krivice, ki je lahko objektivna ali pa namišljena. Primeri konfliktov, ki so lahko povod za požar so najpogosteje ljubezenski trikotniki, odnosi v službi, najemniški odnosi, prepiri zaradi dedovanja, sovraštvo med sosedi, razžalitev časti in podobno. Tarča napada so pogosto gospodarska poslopja, hiše in ustanove kot so šola, fakulteta, službeni prostori. Po navedbah tujih študij se okoli 40 odstotkov vseh požigov zgodi zaradi maščevanja ali sovraštva. Naslednji motiv je gotovo kori-stoljubje ali dobiček. Tako se podtakne ogenj, da bi se pridobilo zavarovalnino, lahko se prikrije odtujitev materialnih sredstev in podobno. Torej požigalec podtakne ogenj, da bi s tem pridobil neko korist. Takih požigov je približno za pet odstotkov. Motiv za požig je lahko prikrivanje drugega kaznivega dejanja. Ogenj namreč uniči sledi, na primer prstne vtise in biološke sledi (DNK) in tako se s požigom poskušajo prikriti vlomi, poneverbe in tudi uboji in umori. Približno 17 odstotkov požigov lahko pripišemo temu motivu. Poznamo tudi vandalske požige, ki jih v glavnem izvedejo mladostniki v skupini. Tarče požiga so na primer smetnjaki, objekti v parkih, grmičevje in tudi gozd. Pri tem gre v glavnem za objestnost, dokazovanje moči in uživanje ob uničevanju. Zaradi vandalizma se zgodi sedem odstotkov vseh požigov. Požigi so lahko posledica ek-stremnih prepričanj, ki so lahko socialne, politične ali verske narave. Na prizorišču tovrstnih požigov se večkrat najde sporočilo požigalcev, ki s tem dosežejo večjo medijsko odmevnost. Posebni tip požigalcev so tako imenovani heroji. Ti podtaknejo požar, obvestijo gasilce o požaru in so pogosto prvi na kraju požara ter so pri gašenju izredno požrtvovalni. Pri njih gre za zadovoljevanje potreb po ugledu, statusu, pomembnosti, prepoznavnosti. Med heroji se najdejo člani prostovoljnih gasilskih društev, znani so tudi primeri poklicnih gasilcev herojev. Ogenj lahko seveda zanetijo tudi duševni bolniki in otroci, ki se igrajo z vžigalicami ali eksperimentirajo z ognjem. Najbolj znani večkratni serijski požigalci, pri katerih pa nekega racionalnega motiva ni, so piromani. S podtikanjem ognja in požiganjem zadovoljujejo svoje psihološke potrebe. V njih počasi raste napetost, ki jo lahko sprostijo le s požigom in opazovanjem ognjenih zubljev. Ob tem občutijo zadovoljstvo oziroma ugodje, nekateri s požiganjem sproščajo tudi seksualno Peter Umek napetost. Piromanija je torej obsedenost z ognjem (tudi z vsem, kar je v zvezi z ognjem) in podtikanjem ognja. Pi-romani ne podtikajo ognja z namenom pridobitve kakšne osebne koristi ali zaradi maščevanja, tudi ljudem ne želijo hudega. Kako se požigalčeve dejavnosti stopnjujejo? Obsežnost požarov, ki jih podtikajo serijski požigalci, narašča skladno s časom njihovega delovanja. Prvo zanetijo manjše požare, na primer zažgejo kakšno vrtno uto, v kasnejši dobi pa se usmerijo na kozolce ali pa večja gospodarska poslopja, ki so na samotnih krajih. Požare podtikajo največkrat na mestih, ki so jim dobro znana in so običajno v bližini njihovega doma. Kakšen naj bi bil tipičen profil požigalca? Vsaj v 90 odstotkih primerov so večkratni požigalci mlajši moški, stari okoli 20 let in ne starejši od 35 let. Ženske praktično niso večkratne požigal-ke, lahko pa podtaknejo požar zaradi maščevanja. Intelektualne sposobnosti piromanov so slabše, vendar ne pod-normalne, kar je verjetno tudi razlog za njihovo šolsko neuspešnost. Za njih je značilna tudi socialna neprilagojenost in težave pri navezovanju stikov z ženskami. V primerjavi z vrstniki se počutijo (in večinoma tudi so) socialno, psihično in fizično šibkejše. V literaturi navajajo, da so piromani odraščali v družinah, kjer je bil oče odsoten ali pa nasilen, mati pa čustvena in zaščitniška. Ali je piromanijo mogoče zdraviti? Piromane v glavnem obravnavajo psihoterapevti, ki menijo, da pri njih lahko dosežejo bistveno izboljšanje. Problem pa je, da ljudje s tako duševno problematiko ne poiščejo pomoči. Na zdravljenje jih ponavadi napoti sodišče, je pa delo psihoterapevtov v tem primeru težavno, ker primanjkuje notranje motivacije. Kakšni so vzroki za pojav požarov v sedanjem času? Sam nisem popolnoma prepričan, da so za večino požarov krivi pi-romani, ki sproščajo svojo napetost ob gledanju ognja. Večina požarov je verjetno posledica malomarnosti ljudi, ki se premalo zavedajo požarne ogroženosti. Lahko pa požare podtikajo tudi iz maščevalnih motivov, na primer zaradi nezadovoljstva z vladnimi ukrepi, lahko pa tudi iz drugih, največkrat političnih namenov. Aljoša Fonda / TRST Četrtek, 23. avgusta 2012 365 železarna - Občinska svetnika Decarli in Karlsen Kakor v Torviscosi, naj Dežela reši škedenjski obrat Preveč demagoškega besedičenja - Potrebujemo konkretne in enotne ukrepe Lupieri spodbuja ureditev Slovenske šole: podeljevanje suplenc Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK obvešča, da bodo imenovanja za določen čas za učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini potekala 29. avgusta na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah ob 9. uri za otroški vrtec in osnovno šolo, ob 11. uri pa za nižjo in višjo srednjo šolo. »Dovolj je demagoškega besedičenja, dovolj je političnih parol in propagandnih iger, sedaj potrebujemo konkretnih idej, predvsem pa dejanj.« Tako ocenjujeta tržaška občinska svetnika Roberto Decarli (Cosolinijeva lista) in Patrick Karlsen (Občani za Trst) daleč pretirano volilno kampanjo nekaterih, ki si usta polnijo s kritikami, sami pa ničesar ne ukrenejo. Leta 2011 je večina v občinskem svetu predložila nujno resolucijo o železarni, ki vključuje vprašanje o nadaljnjem delovanju, o prekvalifikaciji gospodarskega obrata in o nujnem ponovnem zagonu proizvodnje, za nameček pa je Dežela FJK 14. marca letos končno vzpostavila omizje za železarno, kjer naj bi z različnimi subjekti - pokrajinsko in občinsko upravo ter sindikati - preučili usodo škedenj-skega obrata. Vse to pa žal doslej ni obrodilo zaželenih sadov. Čas mineva in ljudje so vse bolj nestrpni, pravi Decarli, ki meni, da so reorganizacija proizvodnje, zaščita okolja in delovnih mest ključna vprašanja, ki so med seboj povezana in jih torej velja upoštevati kot celoto, saj so temelj mestnega gospodarstva in razvoja. Svetnika sta prepričana, da se je v zadnjih desetih mesecih stanje v zvezi z železarno spremenilo nekoliko na bolje. »No, vsaj v primerjavi s preteklimi desetimi leti, ko se nič ni ukrepalo, četudi bi se dalo. Danes pa je žal zamisel o investicijah skorajda sanja, saj nam tega ne dopušča zelo slaba finančna oz. ekonomska situacija. Prekvalifikacija obrata je namreč večleten in nič kaj preprost proces, ki hkrati zahteva veliko javnih sredstev. Začeti velja torej pri konkretnem iskanju teh. Nekaj kritik je sicer poletelo tudi z njune strani, predvsem na deželno upravo, ki je za 27. avgusta znova sklicala omizje o železarni, na katerega pa ni povabila lastnikov oz. upraviteljev železarne, družbe Lucchini. »Ko že govorimo o prihodnosti tega območja, bi morali biti prisotni tudi oni,«je bil kritičen Decarli. Tako kot je rešila tovarno Caffaro iz Tor-viscose (s podporo družbe Friulia je obratu dodelila 41 milijonov prispevka) bi morala Dežela FJK po njunem mnenju poskrbeti še za škedenjsko železarno. Svetnika sta zato deželnega predsednika Ren-za Tonda in večinske svetnike pozvala, naj ravno tolikšno vsoto namenijo tudi železarni, za rešitev okoljskega, produktivnega in socialnega problema. Karlsen pa je pri tem dodal, da potrebuje Trst tudi širšo, državno pomoč. »Tržaški parlamentarci so se združili, ko se je bilo treba zavzeti za staro pristanišče, lepo bi bilo, ko bi se še za železarno.« (sas) Do kdaj bo škedenjska železarna burila politične duhove? kroma tržaška občina - Srečanje Cosolini-Greco Trst in Generali Župan in pooblaščeni upravitelj zavarovalnice o odnosih med mestom in Generali Trst in zavarovalnica Generali sta tesno povezana. Že od rojstva, saj se je zavarovalnica »rodila« v Trstu in se od tod razširila ter postala ena od največjih zavarovalniških družb na svetu. V Trstu še vedno ohranja svoj legalni sedež in del strateške direkcije. Na te vezi sta se navezala tržaški župan Roberto Cosolini in pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Generali Mario Greco med včerajšnjim srečanjem na županstvu. Izpostavila sta tesne medsebojne odnose med mestom in zavarovalno družbo. Cosolini je spomnil, da je Generali veliko storila za mesto; nenazadnje je v Trstu nastala telefonska zavarovalnica Genertel, ki ima v mestu sedež in zaposluje mnogo mladih Tržačanov. Mestna uprava lahko ponudi zavarovalnici vso svojo podporo za okrepitev teh medsebojnih odnosov, je omenil Cosolini. Greco je zagotovil »popolno sodelovanje«, saj je za zavarovalnico »dolžnost ohraniti tesne odnose z mestom, ki nam je dovolilo, da je lahko naša grupa dobro po- Roberto Cosolini kroma Mario Greco ansa slovala.« Po njegovem mnenju razpolaga mesto z odličnim univerzitetnim sistemom, ki omogoča izredno dobro pripravo mladih, na katere računa tudi Generali. Greco pa se je obregnil tudi ob kritično točko: mednarodna družba, ka- kršna je Generali, potrebuje zelo učinkovito infrastrukturo in predvsem povezave, ki naj omogočijo povezovanje mesta z najbolj pomembnimi svetovnimi mesti. Cosolini je pritrdil z njim, da je treba pozvati »pristojne institucije, naj primerno posežejo v to smer.« prometnic na Katinari Po dolgoletnem čakanju, kaže, da bo končno štartala ureditev novih prometnic okrog katinarske bolnišnice. Deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri, ki je hkrati podpredsednik deželne komisije za zdravstvo, sporoča, da je deželni svet končno izdal razpis za določanje projektanta, ki bo poskrbel za obnovo in širitev bolnišnice in novega sedeža pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo, tako da bo ureditev novih prometnih poti do gradbišč nujno potrebna. Občina Trst in Dežela FJK sta 8. julija 2010 podpisali konvencijo za ureditev povezave med nekdanjo državno cesto 202 in bolnišničnim polom, namestitve krožišč med ulicama Marchesetti in Forlanini, pa tudi med ulicama Carna-ro in Brigata Casale ter še enega pred samim vhodom v bolnišnico. »Mladi« uvod v tridnevni Demokratski praznik V Prosvetnem domu na Opčinah se danes začenja praznik Demokratske stranke. Ob 18.45 ga bo uvedel pozdrav senatorke Tamare Blažina, kateremu bo sledilo srečanje v režiji Mladih demokratov. Prisluhniti bo mogoče članoma državnega vodstva MD Caterini San-tachiara in Khalidu Chaoukiju ter Aldi Krosi in Lauri Famulari. Sledil bo ples s skupino Alter Ego. Jutri ob 17.30 bo na sporedu javna skupščina o načrtovani centrali na biomaso, na kateri bodo sodelovali Dario Vremec, Paolo Rondini, Elisabetta Naviglio, Valentina Baldas in Pierluigi Barbieri. Ob 19. uri napovedujejo pogovor z deželno tajnico DS Deboro Serracchiani, ki bo tako tudi uradno začela volilno kampanjo, na koncu katere želi prihodnjo pomlad osvojiti predsedstvo Dežele FJK. Filmi v Nabrežini Nabrežinski dnevni center in skupnost San Martino al Campo prireja tri brezplačne filmske večere Rischi e passioni na vrtu v Ul. delle Cave 9 v Nabrežini. Rdeča nit filmov sta medkulturnost in različnost tradicij ali strasti na primer. Drevi bodo predvajali fil pa-ra-da Marca Pontecorva, jutri La banda Erana Kolirina, v nedeljo pa Rize alzati e balla Davida La Chapelle. promet - Sklep tržaške občinske uprave Pristopili k evropski Zvezi zelenih mest Občinski odbor je včeraj odobril sklep o pristopu Občine Trst k evropski zvezi zelenih mest - Green cities. Gre za mrežo, ki je nastala na pobudo zveze NOAE (Network of Automotive Excellence) in povezuje mesta, ki si prizadevajo za zmanjšanje okoljske obremenitve pri sistemih prevozov in mobilnosti v urbanih okoljih. Promet je kot znano eden glavnih virov onesnaževanja v mestih, s čemer je povezano tudi vprašanje zaščite zdravja občanov. Obenem ima boljša ureditev mobilnosti tudi neposredne ekonomske implikacije in učinke na kakovost življenja, če pomislimo, koliko časa povprečno občani izgubljamo v prometnih zastojih. V mrežo NOAE povezana mesta zasledujejo okoljske smernice za zmanjševanje prometnega onesnaževanja, ki jih Evropska unija sprejela v okviru programa Horizon 2020. Evropska komisija je s tem programom želela spodbuditi mestne uprave k raziskovanju in tehnološkim inovacijam za reorganizacijo urbane mobilnosti po načelih ti. e-mobility. Doslej so k programu in zvezi zelenih mest med drugimi pristopili Berlin, Dortmund, Dunaj, Copenhagen in še nekatera med pomembnejšimi mesti v Evropi, med italijanskimi pa so se med prvimi vključili Turin, Firence, Reg-gio Emilia, Neapelj in sedaj še Trst. Glavne prednosti, ki naj bi jih nudilo sodelovanje v mreži NOAE, bodo možnost izmenjave informacij, izkušenj in novih znanstvenih dognanj pri urejanju mobilnosti. Ob mestnih upravah so namreč v mrežo vključene tudi raziskovalne ustanove, univerze, zveze uporabnikov in podjetja, ki upravljajo javne mestne prevoze. Tržaška občinska uprava, ki pripravlja nov prometni načrt prav s ciljem okolju prijaznejše reorganizacije mobilnosti v mestu, si nadeja, da se bo v okviru evropske mreže lahko poslužila najsodobnejših evropskih dognanj in izkušenj na tem področju. planinstvo - V Pinzolu 22. septembra nagrada za solidarnost Podelili bodo tudi zlato medaljo v spomin na proseškega reševalca Massimiliana Puntarja Leta 1990 se je bil smrtno ponesrečil v Črnelskem breznu pod Rombonom - 41. srebrna plaketa avstrijski reševalki Silvii Kathrein Tako je leta 1990 potekalo reševanje iz Črnelskega brezna foto marko simic Podelitev 41. nagrade za planinsko solidarnost, ki jo bodo podelili 22. septembra v Pinzolu v Trentinu, bo tudi pro-seško obarvana. Poleg glavne nagrade, ki jo bo v obliki srebrne plakete prejela avstrijska reševalka Silvia Kathrein, ki se je izkazala pri reševanju ponesrečencev plazu v kraju Galtuer na Tirolskem, bodo namreč podelili tudi spominsko zlato medaljo, ki jo bodo prejeli svojci pred 22 leti umrlega tržaškega reševalca Massimiliana Puntar-ja s Proseka, ki je 18. januarja 1990 podlegel poškodbam, ki jih je bil utrpel v nesreči v Breznu velike razpoke (Veliko Sbrego) oz. Črnelskem breznu, kot se danes imenuje, pod Rombonskimi podi nad Bovcem. Tragedija je takrat globoko odjeknila na Tržaškem. Puntar je bil med 180 slovenskimi in italijanskimi jamarji, ki so takrat iz 1198 globokega brezna skušali izvleči kolego Maria Bianchettija, kateremu je bila za zapestje padla skala. Bianchetti-ju je naposled samemu uspelo priti iz brezna, ki pa je bilo usodno za Puntarja: ko se je v noči na 17. januar nahajal v globini 1030 metrov, mu je na glavo padla skala. Kljub zdravniški pomoči je umrl med transportom iz brezna, od njega pa se je čez nekaj dni na Proseku poslovila velika množica ljudi, med katerimi je bil tudi Bianchetti. Na Massimiliana Puntarja bo zdaj spominja- la tudi zlata medalja, ki jo podeljujejo v okviru nagrade za planinsko solidarnost, s katero želijo v Pinzolu izreči priznanje osebam, ki so spontano in za ceno velikih žrtev rešili življenja. e 366 Četrtek, 23. avgusta 2012 TRST / gledališče miela - Režiser Franco Pero o jutrišnjem Spevu za Vijecnico Sarajevska Vijecnica kot simbol vseh knjižnic Predstavo bodo ponovili dvakrat - »Groteskno, da bo istočasno v Rossettiju Miss Topolini« Ognjeni zublji in počrneli zidovi mogočne stavbe na bregu reke Miljačke so eden simbolov tragične vojne, ki je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja razdejala Balkan. Goreča stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, bolje poznane z imenom Viječnica, je eden tistih fotografskih utrinkov, ki so obleganje Sarajeva marsikomu neizbrisno vtisnili v spomin. V noči na nedeljo bo minilo natanko dvajset let od tistega požiga, v katerem je zgorelo sto tisoče knjig, izvodov periodike, rokopisov - kolektivnega literarnega spomina nekoč večkulturnega Sarajeva. Obletnice se bodo spomnili tudi v gledališču Miela, kjer bo ob 20.00 in 21.30 na sporedu »spev za Viječnico«, ki nosi naslov Na sarajevskem nebu (Nel cielo di Sarajevo - Canto per Viječnica). Pobudo zanj je dal Franco Pero, italijanski režiser, ki mu zgodovinske teme niso tuje; v zadnjih letih je na primer na gledališke odre postavil življenje mirovnika Danila Dolcija, epopejo Aleksandrink ...v dvojezični produkciji Slovenskega stalnega gledališča je zaživelo celo poročilo mešane italijansko-slovenske komisije. »V resnici se med svojim gledališkim delom posvečam predvsem sodobnim avtorjem; na različne odre sem postavil Becketta, Camusa, tudi Jovanoviča ... Naključje je naneslo, da se v Trstu ukvarjam predvsem z zgodovinskimi teksti; najbrž zato, ker je to mesto kulturno in zgodovinsko tako bogato,« pravi Pero, ki je prepričan, da lahko gledališče posreduje tudi bolj pedagoške vsebine. »Gledališče ima izredno pripovedno moč. Najti je treba le pravo formulo, učinkovito eskamotažo, ki bralca pritegne, mu da Režiser Franco Pero miela razumeti, da se dogajanje na odru tiče tudi njega. Dobro se mi zdi, če gledališka predstava vzbudi debato. Vesel bi bil, če bi se v dvorane vrnili aplavzi, žvižgi, gnili paradižniki ...« Pero meni, da je režiser v večini primerov le posred- jutri v mestnem središču - V družbi številnih znanih komikov in kabaretistov Andro Merku vabi na Smeh v mestu Nastopili bodo Raul Cremona, Rocco Barbaro, Flavio Furian, Maxino, Francesco Scimeni in orkester Magicaboola Levo orkester Magicaboola, desno umetniški vodja in voditelj prireditve Andro Merku Smile in Town, ali po naše Smeh v mestu, je naslov prireditve, ki si jo je bil zamislil tržaški imitator in voditelj oddaj ter prireditev Andro Merku. Preteklo soboto so jo uspešno preizkusili v Pordenonu, jutri bo na vrsti Trst. Smeh v mestu je nekakšen glas-beno-kabaretno-zabavni maraton po ulicah in trgih, katerega protagonisti so televizijsko znani kabaretni umetniki in priznani krajevni komiki in glasbeniki. Zabava se bo začela ob 19. uri na Velikem trgu z glasbo in ritmi potujočega orkestra Magicaboola, Andro Merku in njegova napovedoval-ska družica Silvia Baldo pa bosta predstavila celotno karavano potujočih umetnikov. Drugo prizorišče Smeha v mestu bo bližnji Pomol Audace: tu bosta prisotne pozabavala Flavio Furian (ob 19.25) in Rocco Barbaro (19.35). Po glasbenem sprehodu orkestra Magi-caboola po Velikem trgu (20.00) bo na Borznem trgu nastopil Francesco Sci-memi (20.30). Po nadaljnjem glasbenem sprehodu orkestra Magicaboola po Ul. Einaudi se bo na odru na Trgu Verdi predstavil Raul Cremona (21.30). Po dobri uri (in ponovni poskočni turi orkestra Magicaboola) bosta na Pomolu Audace domača umetnika Flavio Furian in Maxino dala večeru tržaški zabavni pečat, tu pa se bo (ob 23.30) zbrala tudi vsa ostala sodelujoča druščina za skupni sklepni nastop. gledališče rossetti - Jutri veliki finale lepotnega tekmovanja Miss in mister Topolini Med 16 dekleti in ravno tolikimi mladeniči je tudi več Slovencev - Gost večera bo Enzo Iacchetti V gledališču Rossetti bodo jutri zvečer na lepotnem tekmovanju miss in mister Topolini razglasili najlepšo oziroma najlepšega. Finalni večer se bo začel ob 21. uri, med plesnimi točkami pa se bo 16 deklet in 16 mladeničev predstavilo občinstvu in se sprehodilo po modni brvi. Gost večera bo napovedovalec in igralec Enzo Iacchetti. Med lepotci in lepoticami je tudi več Slovencev. Za naslov najlepšega se bodo potegovali Daniele Predonza-ni, Maurizio Sorice, Lorenzo Saincich, Lorenzo Bouche, Matteo Inverardi, Paride Agnolin, Davide Zacchigna, Lo- renzo Jerman, Massimiliano Calabrese, Jarno Klun, Borut Svara, Ivan Zudek, Jakob Tercon, Gabriele Genzo, Daniele Parma in Alessandro Veri (rezervi sta Enrico Duri in Briana Joel Pretel). Finalistke med ženskami pa so Gabriela Barrios, Valentina Allegro, Nicol Brandolisio, Valentina Zolli, Lara Bergamasco, Winnie Caputo, Cindy Mi-skovic, Miriam Falcomer, Giorgia Signore, Isabell Giar-dini, Giulia Ridente, Silvia Sartori, Nikita Pelizon, Sara Per-tan, Irene Pellarin in Roberta Salice (med rezervami pa Gabriela Macovec e Tamara Castlunger). Včeraj danes nik teksta, ki ga je napisal nekdo drug, ali drugače povedano, »neke vrste mehanik ali mizar«. V primeru Speva za Vi-ječnico pa ni tako, saj si je Pero zamislil izvirno performanso, gledališko instalacijo, ki bo gledalce popeljala med sarajevske bombe. »To bo potujoča predstava, v kateri bodo odigrali posebno vlogo video posnetki. Sarajevska Viječnica je simbol vseh knjižnic, ne samo bosanskih. Gledalci se bodo pomikali po odru in dvorani, kot bi bili v knjižnici. Ljudje v knjižnici običajno berejo potihoma, v Mieli bo osem igralk in igralcev bralo naglas: od Homerja do Camusa in Andri-ča, a tudi novinarska in znanstvena besedila. V svojem izboru sem skušal privilegirati tekste, ki bralcu pomenijo ar-hetipe, predvsem pa take, ki jih zaznamuje lahkotnost: lahkotnost kot protiutež destruktivni teži bomb.« Predstavo bodo izoblikovali igralci Adriano Braidot-ti, Laura Bussani, Paolo Fagiolo, Ester Galazzi, Andrea Germani, Lara Komar, Riccardo Maranzana, Maria Grazia Plos in violončelistka Cecilia Barucca Sebastiani, v spomin na koncert, ki ga je sredi pogorišča Viječnice odigral njen kolega Vedran Smajlovič. »Ponosen sem, da je Mieli uspelo k sodelovanju pritegniti vsa gledališča in mestne knjižnice, a tudi televizijsko produkcijsko strukturo Dežele FJK. Vsi so pokazali neverjetno prijaznost in pripravljenost sodelovati.« Kaže, da bo jutrišnji spev v gledališču Miela edini tovrstni spominski dogodek v mestu. »Istočasno pa bo v gledališču Rossetti izbor za Miss in Mister Topo-lini. Sramotno se mi zdi, da v javnem gledališču prirejajo tak dogodek, skoraj groteskno ...« Poljanka Dolhar Danes, PETEK, 24. avgusta 2012 JERNEJ Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob 14.17 in zatone ob 23.36 Jutri, SOBOTA, 25. avgusta 2012 LUDVIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinje C, zračni tlak 1014,3 mb pada, vlaga 46-odstotna, veter 17 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26,5 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 25. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 - 040 371377. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. El Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8.30. Zbirališče v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, Ul. Weiss št. 15, ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj prinesejo malico. Če se niste prijavili, se lahko prvi dan pridružite. Obenem sporočamo, da bo od 3. do 7. septembra potekala fotografsko - biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije: od danes, 24., do 31. avgusta na tel. 3202717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo popravni izpiti od 28. do 31. avgusta. Razpored preverjanj je izobešen na oglasni deski. NA ZAVODU J. STEFAN bodo popravni izpiti od 29. do 31. avgusta. Razpored preverjanj je objavljen na spletnem mestu in na oglasni deski. / TRST Četrtek, 23. avgusta 2012 367 ■ACCADEMIA LIHI C ■fWJTACreXI "RiESTE ¡AUOUt tiMHHDMHU Z« EAMTEI MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA IZ KRIŽA vabi v petek, 24. avgusta ob 20.30 v Umetnostni in kulturni center Skerk v Trnovco na koncert 'Glasbena srečanja" Koncert oblikujejo glasbeniki iz Rusije, Slovenije, Hrvaške in Kitajske. Pokrovitelj COMUNE DI DUINOAURISINA OBČINA DEVIN NABREŽINA Danes stopata na skupno pot Jasmina in Aleš Naj vaju spremljajo sreča, razumevanje in medsebojno spoštovanje! Nona Vera, mama, tata, brat Andrej z Jessico Draga Jasmina in Aleš, veliko ljubezni na skupni življenjski poti želimo vsi, ki bomo danes z Vama delili trenutke sreče! Sorodniki In spet imamo ohcet! Jasmini in Alešu želimo na novi življenjski poti obilo sreče, veselja in medsebojnega razumevanja vsi pri Aurori Bela štorklja je razprla krila in košaro upov, sanj pred vrata odložila, ko je malega Martina vanjo položila. Vsi v Dijaškem domu se novice veselimo in družini Križman najboljše želje zaželimo. ¿i Čestitke U Kino Draga JASMINA in ALES! Danes, ko si bosta obljubila večno zvestobo, Vama čestitamo in želimo veliko sreče in ljubezni. Sošolci. Klapa danes se veseli, saj ALES in JASMINA združita njune življenjske poti. Da bi se vedno veselila tako, kot danes, ko si bosta večno ljubezen obljubila! To Vama voščijo iz vsega srca Alexander, Katrin in Erika. Ob rojstvu MARTINA Repe se s starši, nonoti in stricem veselimo tudi Mattia, Marco, Goran, Ivan, Martina in vsi ostali člani velike kriške družine. Velika se fešta v Dolini pripravlja, 80 let VESNA proslavlja. Bodi zdrava in vesela, da bi skupaj praznovale še polno let, to je želja nas vseh. Sonja, Nerina, Bruna, Nerina in Edi. Za mamo BARBARO: tiho, tiho, že je dan, ko prišel je tvoj rojstni dan. Pred vrati te čakajo darila, najina in družinska prisrčna voščila. Vse najboljše in na zdravje! 32 let, to je slavje! Srečno Barbara, tvoji dragi. AMBASCIATORI - 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.20 »Madagascar 3 - Ricerca-ti in Europa«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »I giorni della vendemmia«; Poletna arena: 21.00 »I giorni della vendemmia«. CINECITY - 16.20, 19.05, 21.50 »The Amazing Spiderman«; 18.30 »The Amazing Spiderman 3D«; 21.45 »Nudi e felici«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Lol - Pazza del mio migliore amico«; 16.30, 20.00, 21.10, 22.15 »The expan-dables 2 - I mercenari 2«; 16.30, 19.05 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.00, 16.30, 18.05, 20.10, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 17.00, 19.10, 21.20 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«. GIOTTO MULTISALA 1 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. GIOTTO MULTISALA 2 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. KOPER-PLANET TUŠ - 16.15 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 15.55 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.50, 23.10 »Ted«; 15.00,17.10,18.25 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05,18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 20.25, 22.55 »Popolni spomin«; 18.05, 20.35, 21.30, 22.45, 23.40 »Larina izbira«; 15.05, 17.15, 19.25, 21.35, 23.45 »Plačanci 2«; 19.20 »Od-pleši svoje sanje 4 - 3D«; 15.20,18.10, 21.00, 23.55 »Bournova zapuščina«. LJUDSKI VRT - 21.15 »J. Edgar«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Dia-rio di una schiappa 3 - Vita da cani«; Dvorana 2:16.30,18.15 »Lol - Pazza del mio migliore amico«; Dvorana 3:18.00 »The Amazing Spiderman«; 20.30, 22.15 »Nudi e felici«; 22.00 »I colori della passione«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari 2«; 20.00 »La con-giura della pietra nera«. SUPER- Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.10,19.50,21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »I mercenari 2«; Dvorana 3:17.30, 20.15, 22.15 »Madagascar 3 -Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 4: 17.45,20.10,22.10 »Lol - Pazza del mio miglior amico«; Dvorana 5: 16.30, 18.15 »Diario di una schiappa 3 - Vita da cani«; 20.10, 22.00 »Nudi e felici«. S Izleti OPZ F. BARAGA vabi na Barbano, kjer bo v ponedeljek, 27. avgusta, skupno go-riško-tržaško romanje. Po sv. maši, ki bo ob 11. uri, se bomo podali še v Vipavski Sv. Križ in Ajdovščino. Predvideno kosilo. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijska svetovalna služba Sežana organizira strokovno ekskurzijo na 50. Mednarodni kmetijski sejem v Gornjo Radgono v torek, 28. avgusta. Odhod avtobusa iz Sežane ob 5.30 izpred kleti Vinakras. Informacije in prijave na tel. 00386-31323191, 00386-57312850, 00386-57312856. Ü3 Obvestila ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na avdicijo vse pevce, ki želijo sodelovati pri zboru Akademije danes, 24. in soboto, 25. avgusta, od 18. ure dalje. Zbor bo deloval pri vseh dejavnostih Akademije. Pričaku- jemo vas! Informacije na tel.: +39 3283635626. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do petka, 31. avgusta, odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Danes, 24. avgusta, pa bo zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta do danes, 24. avgusta. SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivni 15-urni tečaj angleškega jezika za dijake za nižje srednje šole in bienij višjih srednjih šol od 27. do 29. avgusta ali od 3. do 5. septembra. Vpisi do danes, 24. avgusta. Informacije na tel. št.: 040212289, info@skladmc.org. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do danes, 24. avgusta. SKD GRAD vabi na tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 25. in nedeljo, 26. avgusta ter soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, pri Banih. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo v ponedeljek, 27. avgusta, zaprta. OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE: odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8.00). Odhod udeležencev iz gorišče občine je iz parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev. Za katerekoli informacije smo Vam na voljo na tel.: 040-635626. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA se nadaljuje! Od 27. do 31. avgusta bo Pikapolonica na kmetiji. Sprejemamo otroke od 4. do 10. leta. Spoznavali bodo življenje na kmetiji in se podali na izlete v okolico. Poleg iger, zabave in didaktičnih delavnic, bo za osnovnošolce poskrbljena pomoč pri pisanju domačih nalog pred začetkom pouka. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, od 20. do 22. avgusta, od 13.30 do 15.30. Info in prijave na tel.: 345-7733569, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. VZPIANPI Opčine - Bani - Ferlugi in Piščanci - Ob obletnici ustrelitve 5 prebe-neških kurirk in 4 partizanov bo v sredo, 29. avgusta, proslava v dolini na Mandriji. Z openskega pokopališča bomo ob 18. uri krenili do njihovega spomenika. Vabljeni! DRUŠTVO SKUADRA UOO prireja 2. veliki konjeniški praznik Konji na Krasu, ki bo v Cerovljah št. 1/o (pri kmečkem turizmu) v petek, 31. avgusta, soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, s konjeniškimi igrami, tekmo kočij, country glasbo in plesom ter kavbojsko gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah pri športnem igrišču in v Ce-rovljah ob vhodu v vas. Vabljeni vsi! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. DRAGA MLADIH (Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska ul. 35) v soboto, 1. septembra, ob 10. uri uvaja niz jesenskih dogodkov ob 100. obletnici rojstva kulturnega delavca prof. Jožeta Peterlina. O različnih aspektih »Peter-linove dediščine« bodo spregovorili slovenski teolog in filozof Ivan Štuhec, novinar Ivo Jevnikar in mladi časnikar Andrej Černic. Vabljeni! PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo v septembru začela nova sezona vadbe Pila-tesa. Vabljene. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da se bo v septembru spet začela vadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico. Vabljene. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 3294615361, baletna.igogruden@yahoo.it. ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosveta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov. H Prireditve 14. FESTIVAL KITARE KRAS v organizaciji KD Festivala Kras in Glasbene matice: danes, 24. avgusta, ob 21.00 v Ljudskem domu v Križu koncert skupin Dirty Fingers in The Blues Followers. Informacije na www.festivalkras.eu. Toplo vabljeni! MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina vabi na koncert v Umetniški in Kulturni Center Škerk v Trnovco danes, 24. avgusta, ob 20.30. Prvi del koncerta bo za Slavo padlim Prve Svetovne vojne, drugi del bo izbor arij in duetov iz Mozartovega Don Giovanni. Koncert bodo oblikovali solisti in pianisti iz Italije, Rusije, Slovenije, Hrvaške in Kitajske. Toplo vabljeni! ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev s Tržaškega: v soboto, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala ob 14.00: odbojkarski turnir, razstava petih mladih umetnikov, projekcija filmov z Martinom Turkom, delavnica z eko materialom in odprtje kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 se začne živahni del festivala z nastopom skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-faktorja v Sloveniji Demetra Malalan. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA IN ZALOŽBA MLADIKA vabita na srečanje z Borisom Pahorjem ob 99. rojstnem dnevu. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 19. uri na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devin-sko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje privatnikom ali študentom, blizu Trga Oberdan, 2 spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in privatna kurjava. Cena: 450,00 evrov mesečno. Tel. 349-8430222 IŠČEM KNJIGE za tretji letnik elektronske smeri J. Stefan. Tel 334-8229841. IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 3317659986. PODARIM tri male simpatične mucke, 2 tigrasta samčka in 1 črnobeli. Tel št. 337-1017758. PRODAM KNJIGE za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini, trgovski zavod Ž. Zois v Trstu in licej F. Prešeren v Trstu, klasična smer. Tel. št.: 040-208002. PRODAM KNJIGE za vse razrede liceja F. Prešeren. Tel. 040-214894 v večernih urah. PRODAM KNJIGI za elektronski oddelek J. Štefan: »Elettronica - Poto« in »Elet-tronica ed esercitazioni pratiche - Ca-tallo, Rigan«. Tel. št.: 040-4528575. PRODAM železna vrata, 2 x 0,80 (200,00 evrov), posodo za grozdje 10 kvintalov (100,00 evrov) in hladilnik detroit s tre- mi predali (750,00 evrov). Tel. 040814212. PRODAM domač krompir. Tel. št.: 0402024228. PRODAM Fiat Panda 900 Jolly, letnik 1998, v dobrem stanju, po ugodni ceni; tel. 331-1359525. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM stenski klavir, primeren tudi za začetnike, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 340-3753876. PRODAM učbenike za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini in S. Kosovel na Proseku. Tel. 040-200622. STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040220729. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. S Poslovni oglasi BUKOVA DRVA 134€/PALETA, PELETI 23Q€/TONA DRVANADOM Gorica + 30 km prevoz v ceni. +38631770410, +38670328667 Turistične kmetije H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DEAN ima odprto osmico na Kontovelu. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah 30. OSMICO so odprli Batkovi na Rovniku, Repen 230. Nudimo domačo kapljico in narezke. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Prispevki Namesto cvetja na grob Mare Leghissa darujejo Stanka, Marinka in Lučka 60,00 evrov za Hospice Pineta del Car-so. Loterija 23. avgusta 2012 Bari 44 81 69 77 37 Cagliari 86 75 41 73 89 Firence 40 35 3 82 84 Genova 40 4 13 18 38 Milan 26 28 40 13 34 Neapelj 9 40 84 89 56 Palermo 48 63 78 17 34 Rim 55 76 87 37 30 Turin 23 39 60 25 83 Benetke 68 10 75 31 89 Nazionale 40 70 61 89 57 Super Enalotto Št. 101 5 27 36 40 46 64 jolly4 Nagradni sklad 1.799.126,68 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 10.558.697,93 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 38.552,72 € 672 dobitnikov s 4 točkami 405,19 € 27.747 dobitnikov s 3 točkami 19,53 € Superstar 52 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 40.519,00 € 115 dobitnikov s 3 točkami 1.953,00 € 1.772 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.332 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.685 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Petek, 24. avgusta 2012 KULTURA / salzburški festival - Puccinijeva Boheme in še marsikaj Italijanska prisotnost letos dokaj ovrednotena Orkester Il Giardino Armonico izvajal Bachove Brandenburške koncerte I Giardino Armonico z dirigentom Giovannijem Antoninijem v dvorani Mozarteuma Naj bo to v razprodani dvorani Großes Festspielhaus ali na trgu, kjer ORF in Siemens brezplačno predvajata tudi najnovejše produkcije za večtisočglavo množico, ki gleda na festivalsko dogajanje dobesedno »od zunaj«, je Puccinijeva opera Boheme gotovo dogodek salzburškega poletja. Srečna izbira intendanta Perei-re je ovrednotila avtorja, ki je bil v tem kontekstu vedno zanemarjen, z njim pa tudi italijanske ustvarjalce, saj je Dunajske Filharmonike vodil dirigent Daniele Gatti in italijanski so tudi scenograf Paolo Fantin, kostumo-grafka Carla Teti ter štirje člani zasedbe (Massimo Cavalletti - Marcello, Alessio Arduini - Schaunard, Claudio Colombara - Colline, Davide Fersini - Benoit). Gattiju je salz-burški festival zaupal tudi torkov koncert z mladinskim orkestrom Gustav Mahler in še sinočnjo dobrodelno koncertno izvedbo opere Boheme z vsemi interpreti letošnje uprizoritve razen Netrebkove. V posebni »kategoriji« italijanskih živečih legend je pianist Mauri-zio Pollini očaral občinstvo z izvedbo zadnjih Beethovnovih sonat, Clau- dio Abbado pa je nastopil v festivalskem koncertnem uvodu Ouverture spirituelle. Orkester in zbor gledališča Alla Scala bosta v Salzuburgu kon-certirala 1. septembra pod vodstvom Daniela Barenboima in milansko gledališče je postalo tudi koproducent uprizoritve Zimmermannove opere Die Soldaten, ki je na ponedeljkovi premieri doživela velik uspeh. Italijansko zaznamovana je tudi baročna nota festivala: Cecilia Bartoli nadaljuje namreč z usmeritvijo Ric-carda Mutija pri umetniškem vodenju Binkoštnega festivala, ki je letos delil produkcijo s poletnim festivalom in sicer Handlovo opero Giulio Cesare, ki je na sporedu od včeraj dalje in bo obogatila operni program sklepnega dela festivala. Bartolijeva je med drugimi povabila v Salzburg dirigenta in flavtista Giovannija Antoninija, s katerim je sodelovala pri raznih diskografskih projektih. Ustanovitelj in vodja uveljavljenega orkestra s starimi glasbili Il Giardino Armonico bo vodil ponovitve omenjene opere, a je tudi podpisal dva večera komornega festivalskega programa s ciklom Bachovih Brandenburških koncertov. Publika v zlati dvorani Mozar-teuma je sprejela z dolgim aplavzom prvi nastop italijanskega orkestra z mednarodno zasedbo, čeprav je bil nivo izvedb posameznih skladb precej neenakomeren. Koncert se je razvil v crescendu, od koncerta št. 1 v f duru, pri katerem so se pojavile določene težave pri usklajevanju zvokov godal, pihal in trobil kot tudi pri ohranitvi potrebne napetosti v fraziranju. Navdušeni glasbeniki so težili k iskanju »Vivaldijeve« prikupne spevnosti, zato so tudi našli večjo afiniteto s Handlovim stilom, ko so si lahko dali duška z raznoliko agogiko skladbe Concerto grosso v a molu. Z vrnitvijo k Bachu v drugem delu koncerta je orkester našel pravi kompromis med rigoroznostjo in interpretacijsko ustvarjalnostjo z ek-spresivno izvedbo tretjega Branden-burškega koncerta in še bolj tekočim ter muzikaličnim fraziranjem v četrtem koncertu, ki je v ubranem soglasju z orkestrom izpostavil vir-tuoznost treh solistov na kljunastih flavtah in violoneju, med katerimi je bil tudi sam dirigent. Rossana Paliaga Literarni festival v Berlinu bo gostil 200 pisateljev V Berlinu bo od 4. do 16. septembra 12. mednarodni literarni festival, na katerem bo svoja najnovejša dela predstavilo skoraj 200 pisateljev z vsega sveta. Glavna letošnja festivalska tema bo evrska kriza. Vodstvo festivala želi spodbuditi razpravo o kulturnih in duhovnih vrednotah, saj se dandanes preveč osredotočamo na težave gospodarstva. V ta namen je več kot 40 udeležencev napisalo besedila, ki imajo značaj nekakšnega literarnega reševalnega evropskega paketa. V sklopu Literature sveta se bodo med drugim zvrstili ameriška vzhajajoča zvezda John Green, iranski pisatelj Amir Hassan Cheheltan, nemška pisateljica Herta Müller in čilska avtorica uspešnic Isabel Allende. Festival bo obsegal tudi sklop otroške in mladinske književnosti. V berlinski festivalski hiši bo na ogled tudi razstava kitajskih umetnikov z naslovom Vidni in nevidni zapori, na kateri bo razstavljenih tudi nekaj del Ai Weiweija, ostrega nasprotnika kitajskega režima. V nekaterih galerijah pripravljajo razstavo na temo dialoga med literarno in upodobitveno umetnostjo. Ob odprtju festivala bo spregovoril pisatelj v izgnanstvu Liao Yiwu, letošnji dobitnik nagrade za mir, ki jo vsako leto podeljuje nemško knjigotrško združenje Deutscher Buchhandel. Paolo Coelho zagovarja svobodno deljenje vsebin Brazilski pisatelj Paolo Coelho je pozval založnike, naj se znebijo zastarelega mišljenja o avtorskih pravicah in se raje sprijaznijo s spremembami, ki jih prinaša internet. »Nismo tu, da bi vsebine nadzirali, temveč zato, da bi si jih izmenjevali,« je povedal Coelho, ki je že leta 2005 na spletu objavil veliko svojih knjig, ki so si jih bralci lahko naložili brezplačno. Povečano zanimanje za njegova dela pa se je menda poznalo tudi pri večji prodaji tiskanih izdaj. »Če si bomo vsebine delili, lahko spremenimo svet,« je pisatelj povedal na kongresu tehnike Campus Party. Festival, ki so ga ustanovili v Španiji in letos prvič poteka tudi v Nemčiji, je posvečen astronomiji, biotehniki, računalništvu pa tudi varnosti in tehnologiji robotov. Coelho pravi, da nove tehnologije spreminjajo tudi način pisanja in širjenja znanja. Nekatere skrbi njegovo stališče, ker ugotavljajo, da je mogoče lastne zamisli na internetu hitro ukrasti, a pisatelj se ne meni za kritike, saj trdi, da dobra zamisel v osnovi vedno ostane pri izvirnem avtorju. Na ves glas revija - POLETNA ŠTEVILKA Mladika 6/7 Uvodnik o Dragi, noveli z natečaja, rubrike, priloga Rast Naslovnica nove številke Mladike, ki prinaša tudi daljši zapis o slovenskem argentinskem zboru San Justo ob nedavnem gostovanju V prvih avgustovskih dneh je zagledala luč poletna številka tržaške revije Mladika, ki nosi zaporedno številko 6/7. Uvodnik je tokrat posvečen bližajočim še študijskim dnevom Draga, ki se bodo že 47. zvrstili v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah od 31. avgusta do 2. septembra. Glavnemu med začetniki Drage, Jožetu Peterlinu, se je pripravljalni odbor Drage letos oddolžil z ustanovitvijo po njem poimenovane nagrade, namenjene tistim, ki so se s svojim delovanjem izkazali in prispevali k ohranjanju slovenske kulture in zavesti v zamejstvu, zdomstvu in matici in katere slovesna podelitev bo v nedeljo, 2. septembra popoldne na prireditvenem prostoru študijskih dnevov. V poletni Mladiki so objavljene novela Teje Močnik »Nad getom še zvezde ne svetijo«, ki je bila priporočena na 40. literarnem natečaju revije Mladika, cikel pesmi Marije Še-divy »Luna v razmajanem stolu«, ki je prejela tretjo nagrado za poezijo na istem literarnem natečaju, in šesto nadaljevanje romana Irene Žerjal Peta Avenija in smrtne zagate. V novem nadaljevanju v rubriki Moje življenje v Nemčiji so objavljeni spomini Petra Merkuja o potresu v Furlaniji leta 1976 in povezavi z nemškim mestom Bamberg. Erika Jazbar je pripravila obširen intervju z dirigentoma Andrejem in Andrejko Selan ob nedavni turneji mešanega pevskega zbora San Justo iz Buenos Airesa po Sloveniji. V rubriki Zgodbe XX. stoletja se objavlja prvi del avtobiografske pri- povedi Lucie Podgornik »Izgubljeno otroštvo«. Gre za zgodbo prijateljice Majde Colja, katere pričevanje je založba Mladika objavila v publikaciji Po domovih kraških vasi so zagorele svečke, ki je na svoj način doživela tragedijo družin Colja in Tomažič in ki so jo fašistična leta osebno zaznamovala. V rubriki Umetnost na Slovenskem je umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič pripravila zanimiv zapis o kartuziji Pleterje. Na zadnji straneh revije dobimo z novicami iz zamejstva in zdomstva bogato Anteno, ocene knjig Spomini na Piran Rosemarie Schulak, Drugo morje Claudia Magrisa in Nočni koncert s Trdoglavom in z Marjeto; ocene sta pripravila Lev Detela in Maja Smot-lak. Sledi poročilo o »projektu Rebula«, to je prevodu in izdaji treh del Alojza Rebule v italijanščini - to so dela Notturno sull'Isonzo (Nokturno za Primorsko), Destinazione Nuova Terra (Smer Nova Zemja) in Da Ni-cea a Trieste (Od Niceje do Trsta) -, za katerega se je zavzela Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta. V mladinsko prilogo Rast so pisali Tina Paljk z uvodno mislijo, Nicole Parmesan in Nika Čok z anketo o tem, kako mladi preživljajo poletne počitnice, Helena Pertot s sugestijami za filma za vroče poletne dni, Jernej Šček z zapisom o letošnji Dragi mladih. Sledi intervju s članicami dekliške vokalne skupine Bodeča Neža z Vrha Sv. Mihaela, ki je letos zaključila izjemno sezono s številnimi uspehi doma in v tujini, in kratka zgodba Valentine Oblak Dar. i Thr r'.f.'iAHM ^.i-r hjMPKiNg vvv OCEANIA Oceania The Smashing Pumpkins Alternative rock Martha's Music, 2012 Ocena: 7 Billy Corgan vztraja! Ne več rosno riškega benda The Smashing Pumpkins, mlad pevec ame-ki je v prvi polo- vici devetdesetih veljal za enega izmed glavnih akterjev svetovne alternativne rock scene, se vrača na glasbeno sceno z novim glasbenim izdelkom Oceania. To je že druga plošča, od kadar je Corgan ponovno zbral skupino; bend je namreč najprej deloval od leta 1988 do leta 2000, šest let kasneje pa ga je Corgan ponovno sestavil. Danes je pevec še edini ustanovni član benda, preostale so zamenjali kitarist Jeff Schroeder, basistka Nicole Fiorentino in bobnar Mike Byrne. Oceania je album, ki je najprej bil mišljen kot del večjega glasbenega projekta Teargarden by Kaleidyscope. Tako je ime projektu, ki si ga je zamislil sam Corgan: sestavlja ga štiriinštirideset komadov, ki naj bi izšli na manjših ploščah, na vsaki naj bi bile štiri pesmi. Projekt se je nekoliko zaustavil, junija letos pa je izšel album Oceania. Ploščo sestavlja trinajst komadov za točno uro prijetnega roka, pri izidu pa je sodelovala neodvisna glasbena založba Martha's Music. Glasbo in besedila je v celoti spisal Corgan, ki je ohranil tudi melanholičnost prejšnjih plošč. Prva pesem albuma je dolga in energična Quasar, super začetek, podobno mero adrenalina nosi tudi drugi komad Panopticon, oba pa sta na nivoju starejših uspešnic. The Celestials oziroma Special K je prijetna balada, v kateri lahko prisluhnemo tudi skupini godal, ki uspešno spremljajo nežen Corganov glas. Ravno tako umirjena je tudi Violet Rays, v naslednjih komadih One Diamond, One Heart in Pinwheels pa so prisotni tudi rahli elektronski efekti. V drugem delu plošče smo priča kar devetminutni, vesoljski Oceania, nato pa nekoliko bolj energičnim The Chimera, Glissandra in Inkless ter umirjenemu zaključku Wildflower. Z novim albumom Oceania je očitno, da je Corganova glasbena kreativnost še vedno na dobrem nivoju. Rajko Dolhar / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 23. avgusta 2012 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Demografski upad lokalnega prebivalstva in porast priseljencev Po podjetnosti tujci prehitevajo domačine Med podjetniki iz držav EU je največ Slovencev - Spreminjajo se značilnosti priseljenskega pojava Največ tujih podjetnikov, priseljenih na Goriško, deluje v gradbeništvu bumbaca V kratkem naj bi na južnem koncu letališča na Rojah, v goriškem predmestju, začeli graditi proizvodno halo slovenskega podjetja Pipistrel s sedežem v Ajdovščini. Po napovedih naj bi produkcijo zagnali v letu 2014 ali leto kasneje. Sploh pa je na ozemlju goriške pokrajine prisotnost podjetij ali podjetnikov iz tujine izrazita. Iz podatkov, ki jih zbirajo pri goriški Trgovinski zbornici, izhaja splošna ugotovitev, da po podjetnosti in dinamičnosti priseljenci prehitevajo domačine. To ugotovitev pa gre povezati z dejstvom, da se je v zadnjih desetih letih na deželnem in posledično tudi na pokrajinskem ozemlju prisotnost priseljencev povečala, medtem ko lokalno prebivalstvo doživlja neprestan demografski upad. Z le-tem in s splošnim kriznim stanjem pa je povezana tudi povečana umrljivost italijanskih podjetij. Učinke krize doživljajo seveda tudi podjetja v rokah iz tujine priseljenih ljudi, toda v manjši meri zaradi porasta njihovega števila. O tem, kako se spreminja teža tujcev za goriško gospodarstvo, so zgovorni podatki iz Tržiča: leta 2010 se je redno zaposlilo 649 prebivalcev iz Bangladeša, medtem ko jih je bilo leto prej 498. Vendar naraslo je le še število zaposlenih iz Senegala, medtem ko so ostale etnične skupine priseljenih delavcev doživele upad: pod-izvajalskih podjetij v rokah bosanskih delavcev z bivališčem v goriški pokrajini je leta 2009 bilo 253, leto kasneje 138, medtem ko jih je lani bilo aktivnih le še 85. Podobna usoda je doletela hrvaška podjetja, ki jih je leta 2010 bilo 214, sredi lanskega leta pa le še 133, medtem ko so srbska podjetja skoraj povsem izginila. Še neuradni podatki za letošnje leto potrjujejo gibanje trenda navzdol, spreminjajo pa se tudi značilnosti priseljenskega pojava: z gospodarsko krizo, negotovo zaposlitvijo in s podražitvijo življenjskih stroškov vse manj priseljenih delavcev pripelje v tujino tudi ostale družinske člane. O tem, koliko je v goriški pokrajini tujih podjetnikov, vodijo evidenco v statističnem uradu Trgovinske zbornice, ki nam je včeraj posredoval ažurirane podatke do 30. junija letos z opozorilom: glede na to, da isti podjetnik lahko opravlja vodilno vlogo tudi v različnih podjetjih, je število podjetnikov višje od števila podjetij. Zaradi tega pa podatek ni manj zgovoren. V goriški pokrajini je skupno 15.237 aktivnih podjetnikov: od tega jih je 330 iz držav EU, 1.241 iz držav zunaj EU in 13.629 italijanskih državljanov, kar pomeni, da preko enajst odstotkov od skupnega števila podjetnikov prihaja iz tujine. Največ jih deluje na področjih gradbeništva (536), trgovine (388), gostinstva (186), obrti (155), kmetijstva in ribolova (56). Med priseljenci iz držav EU je največ Slovencev (119), Romunov (44), Nemcev (36), Avstrijcev (31), Francozov (20), Belgijcev (17) in Poljakov (14); med državami zunaj EU pa prednjačijo Srbija in Črna Gora (307), Makedonija (210), Bangladeš (102), BiH (85), Kitajska (75), Švica (67), Kosovo (52), Hrvaška (40), Marok (30), Albanija (27), Argentina (26) in Avstralija (20). Največ tujih podjetnikov je dejavnih v goriški občini (557), Tržiču (455) in Gra-dežu (138). gorica - Statistika zadnjega desetletja Dvakrat več tujcev Na ozemlju goriške pokrajine najvišji odstotek priseljencev živi na Tržiškem Iz podatkov demografskega urada goriške občine, ki upoštevajo tudi prvih šest mesecev letošnjega leta, izhaja, da se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojilo število tujcev, živečih na občinskem ozemlju. Leta 2001 jih je bilo 1.804, 31. julija letos pa že 3.304. V kolikor je v istem obdobju skupno število Goričanov upadlo za 3,7% - leta 2001 je Gorica štela 37.014 prebivalcev, danes pa jih premore le še 35.649 -, lahko trdimo, da je občina po zaslugi novih priseljencev še dodatno okrepila svojo večnarodnost. Še višji je odstotek tujcev (16,2%) v tržiški občini, kjer se podatki nanašajo na december lanskega leta, ko je tujcev bilo 4.486 na skupno 27.703 prebivalcih; leto prej jih je bilo 4.270 (15,3%). Odstotek se še dodatno poveča, če upoštevamo populacijo mladoletnikov tujcev, starih do osemnajstega leta, je 1.035 od skupno 4.116 tržiških mla- doletnikov (25,2%). Kar 37,3% otrok, ki niso še dopolnili prvega leta življenja, se je rodilo staršema, ki sta se priselila iz držav zunaj EU. Najbolj številčna je azijska skupnost, ki šteje 1.548 oseb in sama dosega 5,6% celotnega tržiškega prebivalstva; sledijo Romunija (525 oseb), Hrvaška (375), BiH (365), Makedonija (349), Albanija (158), Srbija (155) in Kosovo (63). V Tržiču biva tudi 44 državljanov Slovenije. APrimorski ~ dnevnik gorica - Prebivalci Negativni trend vztraja Naraslo število enočlanskih družin Negativni trend goriškega prebivalstva je razviden iz demografskih podatkov zadnjega desetletja. Leta 2001 je v občini živelo 37.014 ljudi, danes pa jih živi 35.649. Iz najnovejših statistik demografskega urada izhaja še nekaj zanimivosti. Naraslo je število enočlanskih družin, saj 7.318 prebivalcev živi samih; pred desetimi leti je teh bilo 6.310. Podatek sledi seveda splošnim trendom, katerim se tudi Gorica prilagaja. Naraslo pa je tudi število otrok in mladine do 17. leta, kar gre povezati s porastom priseljencev: leta 2001 so v Gorici našteli 4.485 mladoletnih, danes pa jih je 4.903. Iz podrobnejše analize tega podatka izhaja, da je število otrok iz družin italijanskih državljanov upadlo za 0,7% (od 4.212 na 4.181), medtem ko se je skoraj potroji-lo število otrok tujega izvora (leta 2001 jih je bilo 273, danes pa 722). Podoben pojav beležimo med delovno aktivnim prebivalstvom (od 18. do 65. leta starosti): v tej skupini občanov je italijanskih državljanov za 15,2% odstotka manj (od 22.765 so prešli na 19.304), medtem ko je tujih delavcev še enkrat toliko kot pred desetimi leti (od 1.485 so narasli na 2.495). V nasprotju z državnim trendom pa je podatek, da je povprečna rast števila mladih večja (+9,3%) od porasta oseb z več kot 65 leti starosti (+8,1%), čemur prispeva zlasti visoka stopnja rodnosti v družinah priseljencev. Med osebami, ki so že dopolnili 65. leto starosti, najdemo le 87 tujcev, medtem ko jih je med italijanskimi državljani kar 8.860 (leta 2001 jih je bilo 8.233). Podatek iz letošnjega julija še navaja, da v Gorici živi 21 oseb s sto in več leti, prednjačijo ženske, lokalna rekorderka pa je 107-letna Margherita Russian po rodu iz Renč. Občinska palača gradež - Luška kapitanija učinkovita v dveh iskalnih akcijah Trije pogrešani na morju Mladeniča sta se prevrnila s kajakoma - Plovilo nasedlo na plitvini, pred prihodom reševalcev pogrešanca premagal spanec Po zaslugi luške kapitanije iz Grade-ža se je za tri pogrešane osebe »pustolovščina« na morju srečno končala. V sredo okrog poldneva se je osebje kapitanije odpravilo na iskanje dveh dvaj-setletnikov - dekleta in fanta -, italijanskih državljanov, ki sta se med plovbo po morju več deset metrov od brega plaže Costa Azzurra v Gradežu prevrnila s kajakoma. Dekle so kmalu dosegli in pospremili na varno, fanta pa ni bilo na kraju. Našli so ga, medtem ko je skušal sam priplavati na breg. Hujših posledic zanju ni bilo, a le preplah. V sredo zvečer pa so na luški kapita- niji ponovno prejeli vznemirjen klic. Moški se je bil odpravil s plovilom na pedale po morju vzdolž plaže Costa del Sole v smeri Tržiča, a za njim ni bilo več sledi. V iskalni akciji so sodelovali še karabinjerji, gasilci in letalo tipa Atr42 z osebjem luške kapitanije iz Pescare, ki je bilo v bližini in so ga zato preusmerili nad območje izginotja. Pogrešanca so našli okrog 22. ure; bil je na plovilu, ki je nasedlo na plitvini nekaj sto metrov od obale. V pričakovanju na dvig morske gladine in izmučen zaradi napora je moškega na plovilu premagal spanec. Prebudili so ga reševalci. Gradež doživlja v avgustu vrhunec letoviščarske sezone, tudi zato je nadzor varnostnih sil poostren gorica - Občina ima na voljo tudi kovača Michelstaedterju bodo vrnili klobuk, ideje o Kugyjevem kipu niso pokopali Župan soglašal s pripombami spomeniškega varstva o značilnostih kipa in neustrezni lokaciji Michelstaedter brez klobuka bumbaca Plošča na Kugyjevi rojstni hiši bumbaca Atrakcija Raštela je tudi bronasti kip Carla Michelstaedterja, ki mu je ob koncu junija vandalska roka odtrgala klobuk. V kratkem naj bi ga spet dobil. »Pristojnim občinskim uradom sem že naročil, naj bo poskrbljeno. Do danes žal še ni bilo, sklepam, da zaradi dopustniškega obdobja. Med drugim razpolaga občinska uprava z lastnim kovačem, ki mu bo delo poverjeno,« je včeraj povedal župan in dodal: »Že ob nastanku kipa je bil klobuk lomljiv, potem ko bo ponovno pritrjen, pa bo še bolj. Če bo spet tarča van-dalov, bodo le-ti imeli enostavno delo.« Občina ima v načrtu še en kip slovitega Goričana, čeprav se je v Gorici le rodil, za nameček po naključju. Posvečen bo Ju- liusu Kugyju, »odkritelju Julijskih Alp«, čigar rojstna hiša je v parku Coroninijevega dvorca; na Kugy'evo rojstvo spominja kamnita plošča na pročelju hiše. Predlog za obeležje je dal Sergio Cosma, odbornik v minulem Romolijevem mandatu, občinski odbor pa ga je osvojil in mu namenil 10 tisoč evrov. Kip naj bi bili postavili v Nunski ulici, a je spomeniško varstvo tako načrt kipa kot lokacijo zavrnilo. »Ideje nismo pokopali, saj je denar dodeljen. Najti pa moramo primerno lokacijo, kjer bo Kugyjev pogled usmerjen proti Alpam, in seveda primernega kiparja. Priznati moram, da sem tokrat soglašal s pripombami spomeniškega varstva,« je še povedal župan. 10 Petek, 24. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR / ronke - V juliju zgodovinski rekord Razvojni adut letališča njegova obmejna lega Lani so našteli 153 tisoč slovenskih in hrvaških potnikov, kar pomeni 18-odstotni delež vseh potnikov Po spodbudnih vesteh iz Rima, kjer le- tališče iz Ronk vključujejo med strateške aerodrome zlasti zaradi mejne lege, si upravitelji letališke družbe obetajo dodaten razvoj. Da so na pravi poti, govori podatek o julijskem zgodovinskem rekordu: v minulem mesecu je namreč iz Ronk vzletelo in v Ron-kah pristalo okrog 97 tisoč potnikov. Še nikoli jih ni bilo toliko v enem samem mesecu, porast pa je bil 3-odstotni v primerjavi z julijem lanskega leta. K takšnemu rezultatu je napeljal 7-odstotni porast potnikov na državnih in 4,3-odstotni porast na mednarodnih progah. V družbi, ki upravlja letališče, uspešnost povezujejo z učinkovito promocijo - ne obiskujejo sejmov, oglašujejo pa zlasti po hotelih in v publikacijah - in z odličnim standardom ponujenih storitev. V vidiku nadaljnjega razvoja računajo predvsem na nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair, ki je pred šestimi meseci povezal Ronke z Barijem, na omenjeni progi pa beležijo 90-odstotno zasedenost letal. Nova obzorja odpira letalski prevoznik Mistral Air, ki je v lasti družbe italijanskih pošt in bo 31. avgusta prvič nastopil v deželi FJK z letalsko povezavo med Ronkami in Mo-starjem; letala bodo letela ob torkih in petkih, za vozovnico v eno smer pa bo treba odšteti le 79 evrov z davki vred. Da gledata ron-ško gledališče in Mistral Air zlasti na evropski vzhod, priča še povezava s Nišem od aprila prihodnjega leta; srbsko mesto bodo povezali z letali tipa Boing s 147 in 168 sedeži. Ronško letališče je lani naštelo 850 tisoč potnikov, kar pomeni 18-odstotni porast v primerjavi s prejšnjim letom. Do konca letošnjega leta pa računajo, da bodo našteli 900 tisoč potnikov oz. dosegli 5-od-stotni porast glede na lansko leto. V letošnjem poletnem času zagotavlja letališče 130 tedenskih letov s 14 tisoč ponujenimi sedeži na progah za Bari, Barcelono, Cagliari, Va-lencio, Düsseldorf, Birmingham, London, Catanio, Palermo, a tudi Tirano, Olbio, La-mezio Terme in Moskvo. K zadovoljivim rezultatom ronškega letališča prispevajo tudi potniki iz Slovenije in Hrvaške: iz lanskih podatkov izhaja - za letošnje bo treba počakati na obračun ob koncu leta -, da jih je bilo 153 tisoč oz. 18 odstotkov: od tega je bilo 12 odstotkov Slovencev, ostalih šest pa Hrvatov. O pozornosti za slovenske potnike govori slovenščina na spletni strani in napisih na letališču, poleg tega ponujajo slovenskim državljanom popust na parkirninah. »Za ves slovenski obmejni prostor so Ronke bližje od Ljubljane,« razlagajo v letališki družbi in privlačno silo Ronk pripisujejo tudi večjemu številu niz-kocenovnih letalskih prevoznikov, z Ryana-irom na prvem mestu. O pozornosti za slovenske potnike govori slovenščina na spletni strani in napisih na ronškem letališču, poleg tega ponujajo slovenskim državljanom popust na parkirninah bumbaca Na Gradini mladi manjšinci Na Gradini v Doberdobu se končuje 42. Mednarodna likovna kolonija za mlade iz Slovenije in vseh slovenskih manjšin. Jutri ob 10. uri bo slovesen zaključek, ki se ga bodo poleg staršev in predstavnikov oblasti udeležili predsedniki vseh kulturnih zvez iz Slovenije, Koroške, Madžarske, Hrvaške in dežele FJK. Mladi udeleženci bodo na razstavi prikazali svoje delo, za prijetno vzdušje pa bodo poskrbeli Kraški muzikanti. Nocoj 42. festival folklore Z nastopom goriškega godbenega orkestra se bo nocoj ob 20.30 na Battistijevem trgu v Gorici začela ceremonija, ki bo uvedla v 42. svetovni festival folklore. Po obrednem prižigu plamena prijateljstva bodo nastopile prve gostujoče skupine; vstop je prost. Štandrežci drevi v Kanalu Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež začenja nocoj niz treh gostovanj v Sloveniji. Devi ob 20. uri bo nastopila na Kontradi v Kanalu (v primeru dežja v Kulturnem domu v De-sklah) s komedijo »Cvetje hvaležno odklanjamo«. Jutri bo v Grgarskih Ravnah, v nedeljo pa v Orehovlju. Zagorelo pri Mali Lazni V sredo zvečer je zagorelo na območju Smrečja na Trnovski planoti, v bližini Male Lazne. Na površini od 500 do 1.000 kv. metrov je pogorelo podrastje v gozdu na pred kratkim posekanim območjem, tako da je nastala minimalna materialna škoda. Lollobrigida v Novi Gorici V okviru novogoriškega poletnega festivala GOF bo drevi ob 21. uri na prizorišču Mali Morgen oder - za občinsko stavbo - nastopila slovensko-hrva-ška skupina Lollobrigida. (km) gorica - Predsednik SKGZ naslovil na župana uradno pismo »Dodatno zavlačevanje z izvajanjem zaščite za manjšino nesprejemljivo« Potem ko sta pokrajinski predsednik in podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), Livio Semolič in Albert Voncina, ob koncu junija uradno obiskala vnovič izvoljenega župana Ettoreja Romolija in ga opozorila na nično ali pomanjkljivo izvajanje zaščitnih norm za Slovence, je Semolič pred kratkim poslal županu še pismo, zato da bodo pričakovanja manjšine zapisana črno na belem in sprejete obveze upoštevane. V pogovoru s slovenskima predstavnikoma je župan namreč napovedal, da bo občinski odbor razpravljal o neuresničenih členih, ki zadevajo zlasti vidno dvo- jezičnost in uporabo slovenskega jezika v občinskem svetu. Semolič je s pismom posredoval županu uradno zahtevo po izvajanju še posebej devetega in desetega člena zakona 38/2001, ki ju je tudi navedel v celoti. Kot znano se deveti člen nanaša na rabo slovenskega jezika v izvoljenih telesih, »kjer se uveljavlja pravica do rabe slovenskega jezika tako v ustni kot v pisni obliki ter pri predložitvi predlogov, resolucij, pisnih vprašanj in interpelacij kakor tudi pri morebitnem sestavljanju zapisnikov«. Deseti člen pa zapoveduje, da na območju izvajanja zaščite - goriška občina je vanj vključena - je ob italijanskem predvidena raba slovenskega jezika na napisih javnih uradov, na uradnih papirjih in na splošno na vseh javnih napisih kot tudi na praporih, toponomastičnih napisih in cestnih oznakah. »Naj še enkrat spomnim, da je to zakon italijanske države,« opozarja Semolič župana in dodaja: »V zvezi z desetim členom naj omenim, da so pri oblikovanju predloga, ki ga je najprej izoblikoval paritetni odbor in ki se je kasneje spremenil v odlok predsednika deželnega odbora, upoštevali vašo prošnjo, da bi izvajanje zakona omejili samo na okrožja Podgora, Štandrež in Pevmo-Štmaver-Oslavje. Zato je še toliko bolj nesprejemljivo, da se zakon in njegova določila ne izvajajo. Priča- kujem, da si boste prizadevali ter prepričano in odločno nastopali za rešitev omenjenih problemov tako v zvezi s pravilnikom občinskega sveta po devetem členu zaščitnega zakona kakor tudi v zvezi z vidno dvojezičnostjo v mestnih četrtih, kjer je ta predvidena. Samo tako bomo lahko dodatno okrepili obstoječe dobre odnose med slovensko manjšino v Gorici in občinsko upravo. Nadejam si, da ste tudi vi istega mnenja glede dejstva, da dodatno zavlačevanje pri izvajanju zakona, ki je bil sprejet leta 2001, lahko sproži nezaželene nesporazume politične in tudi birokratske narave, ter oteži to, kar je po zakonu zelo jasno predvideno in enostavno izvedljivo.« nova gorica - Včerajšnja skupščina brez presenečenj Montijevi ukrepi udarili po Hitu Razdelili bodo 350 tisoč evrov dobička, obenem pričakujejo pomoč države - Predsednik uprave Drago Podobnik ostaja v sedlu TRZIC S postaje v zapor Policija izvaja poostren nadzor nad prisotnostjo nezakonitih priseljencev na Goriškem. Nezaželenega »gosta« so včeraj popoldne izsledili na železniški postaji v Tržiču. Med kontrolo 37-letnega liberijskega državljana so ugotovili, da bi bil moral biti v zaporu, saj je državno tožilstvo sodišča v Por-denonu izdalo zoper njega odlok o prestajanju štirih mesecev in osemnajstih dni še neprestane zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj zoper fizične osebe. Po obredni identifikaciji so agenti moškega odpeljali v zapor v Ulici Barzellini v Gorici. Poleg tega so zoper njega vpisali še ovadbo, ker ni upošteval odloka o izgonu iz države, ki sta ga februarja lani izdala pre-fekt in kvestor iz Pordenona. Včerajšnja Hitova skupščina je potekala brez presenečenj. V javnosti so se namreč že pred dnevi zopet pojavila namigovanja o tem, da naj bi včeraj na skupščini zamenjali nekatere člane nadzornega sveta, kar bi posledično lahko tudi vodilo do odstavitve predsednika uprave Draga Podobnika. Tudi tokrat pa je skupščina potekala po predlaganem dnevnem redu, glavna tema je bila delitev bilančnega dobička za leto 2011. Bilančni dobiček za lansko leto v višini 360.000 evrov se na predlog uprave in nadzornega sveta uporabi za dividende imetnikom prednostnih delnic v višini enega odstotka knjigovodske vrednosti delnic. Razdelili bodo 353.000 evrov, dividenda dna delnico znaša 0,13 evra bruto, preostali bilančni dobiček v višini 6.900 evrov pa bo ostal nerazporejen. Skupščina delničarjev je podelila ra-zrešnico članom uprave in nadzornega sveta. »Ne vem, zakaj bi morala biti kakšna presenečenja, družba je v 2011 ustvarila skoraj milijon evrov dobička in ustvarila 20 milijonov pozitivnega denarnega toka, znižala zadolžitve oziroma svoja finančna bremena za skoraj 20 milijonov evrov. Leto 2011 smo opravili vse, kar smo si zadali v sanacijskem programu in še malo več. Celotna uprava je ponosna na to, kar smo opravili v tem poslovnem letu, in to nam daje moč in energijo za izzive, ki nas čakajo naprej,« je Podobnik včeraj odgovoril na vprašanje, ali je pričakoval kakšno presenečenje na dnevnem redu skupščine. Hit je sicer lani posloval z dobičkom, zaradi skrajno zaostrenih razmer na trgu pa se letos soočajo z občutnim padanjem prihodkov, zaradi česar imajo ob polletju z negativen poslovni izid. »Že v začetku marca smo začeli z odločnimi aktivnostmi, da ublažimo ta padanja. Nihče ni pričakoval tako odločnih vplivov Monti-jevih ukrepov na italijanskem trgu. Naše aktivnosti, ki jih peljemo, nam omogočajo, da smo, kar se tiče padanja prihodkov, v veliko ugodnejšem položaju, kot so nam konkurenčne igralnice v severni Italiji vključno z Benetkami. Vendar to še vedno pomeni, da se srečujemo s padanjem igralniške bruto realizacije in celotnih prihodkov nekje na nivoju 10 odstotkov v primerjavi z lani,« pojasnjuje Podobnik. V Hitu bodo, pravi, naredili vse, da do konca leta nevtralizirajo negativni poslovni izid, obenem pa pričakuje tudi ustrezno pomoč države. Prvi mož Hita že dolgo opozarja na visoke davčne obremenitve, pod katerimi poslujejo vsa igralniška podjetja v Sloveniji. Predlaga znižanje davčnih obremenitev s sedanjih 38 na 20 odstotkov. »Naši sosedje to počno dovolj odločno, razumejo težave in na ta način pomagajo družbam, da so lahko bolj konkurenčne na istem trgu na katerem se srečujemo,« opozarja Podobnik. V Hitu kljub zaostrenim razmeram in negativnemu poslovnemu izidu zaenkrat ne razmišljajo o odpuščanju zaposlenih. »V kolikor v državi ne bo- Mateja Lednik in Drago Podobnik foto k.m. mo dobili kooperativnega sogovornika za zniževanje davkov, se lahko zgodi tudi to, a sedaj je preuranjeno govoriti o tem. Bolje, da se skoncentriramo na to, da skušamo strokovno argumentirano prepričati predstavnike države, da popustijo pri davčnih obremenitvah,« še dodaja predsednik Hitove uprave, ki kljub večkratnim namigom o njegovi odstavitvi ostaja v sedlu. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 23. avgusta 2012 1 1 brda - Dogodki se ne bodo pokrivali Vzporedna festivala v Medani in Šmartnem Med 30. avgustom in 1. septembrom bosta v Goriških Brdih vzporedno potekala festivala »Sanje v Medani - dnevi knjige in vina« ter »Šmartno, pravljična vas«. Zaradi skrčenih finančnih sredstev se tudi dogajanje letos krči na tri dni, se pa dogodki z obeh festivalov letos ne bodo prikrivali, obljubljajo organizatorji. Preddogodek se obeta že v sredo, 29. avgusta, ko bodo v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču uprizorili predstavo »Sljehr-nik« Iztoka Mlakarja. Uradno odprtje prireditve pa bo dan kasneje ob 20. uri na Gradnikovi domačiji v Medani. Sledil bo pesniško-glasbeni večer s poezijo Srečka Kosovela in Mile Kačič. Z delavnico za violončeliste se začenja petkov program v Šmartnem. Med 16. in 19. uro bo sledila delavnica za otroke Alota trash, ob 18.30 bo na sporedu polurna lutkovna predstava za otroke Metuljček in metuljčica. Ob 19. uri sledi celovečerni animirani film Hiša Pravljic. Večerni del programa bo namenjen solo koncertu Boštjana Narata in predstavitvi knjižnih del: Kram- berger z opico Ricka Harscha in Eden za vse Petra Amaliettija. Sledil bo etno koncert Vruja in glasbeni performans Brdonč in DJ Maxell. Sobotni popoldanski program bo namenjen najmlajšim, zvrstile se bodo delavnice za otroke, pravljice in animirani film, ob 20. uri nastop skupine Violoncello Allegro, kasneje bo beseda tekla o izbranih slovenskih pesnikih in pisateljih, prisluhniti bo moč avtorski glasbi in glasbenim nastopom. Vse prireditve so brezplačne z izjemo predstave »Sljehrnik«, za katero bo treba odšteti 18 evrov. Prireditve bodo potekale v vsakem vremenu, v Medani je rezervno prizorišče tamkajšnji kulturni dom, v Šmartnem pa prostori znotraj obzidanega dela vasice. Ob festivalu bodo na voljo tudi briške dobrote - domača hrana in vina. Med Novo Gorico in Šmartnim bo vozil brezplačen festivalski avtobus. Pod tokratno izvedbo obeh festivalov se podpisujejo Glasbena agencija Jota, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, novogoriško Slovensko narodno gledališče in založba Sanje. (km) Medana solkan - Poletje ob Soči Otroke bodo danes nagradili olimpijci, med njimi bo Cerar V prostorih Enajste šole pod Solkanskim mostom, pri stari čolnarni, bo danes od 17.30 dalje potekal svečan zaključek Poletja ob Soči 2012. Gre za počitniške aktivnosti za otroke, ki jih že od leta 1995 pripravlja Športno društvo Sonček v sodelovanju s kajak klubom Soških Elektrarn. Med številnimi letošnjimi udeleženci so, kot že vrsto let, bili tudi mladi iz SOS centra Sarajevo. Tudi letos so jim pripravili doživetij polne počitnice: obisk Postojnske jame ter rudnika in muzeja v Idriji, obisk Lipice, potovanje z žičnico na Kanin ter rafting v Bovcu, vožnjo s kajaki v Solkanu, preizkus poguma v Pustolovskem parku, na Bledu vožnjo z letalom in spust s Straže z električnimi sanmi, ogled Pirana, Ljubljane, Goriških Brd, kjer jih v hiši umetnikov Ba-žato ljubeznivo sprejmejo za čas njihovega bivanja v Sloveniji. Počitnice so si sarajevski otroci prislužili z odličnim uspehom in vedenjem. Ker je letošnje leto olimpijsko leto, bodo darila in priznanja udeležencem Poletja ob Soči podeljevali častni gostje in olimpijci. Med njimi bodo olimpijci z letošnje olimpijade v Londonu, nekdanji olimpijci ter tudi Marko Račič, udeleženec olimpijskih iger v Londonu leta 1948. Tudi tokrat bo otrokom priznanja podeljeval najuspešnejši slovenski olimpijec vseh časov Miroslav Cerar. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«. Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Il cammino per Santiago«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.10 -19.50 - 21.40 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«. Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Lol - pazza del mio miglior amico«. Dvorana 5: 16.30 - 18.15 »Diario di una schiappa 3 - Vita da cani«; 20.10 - 22.00 »Nudi e felici«. 4 Koncerti GLASBENI VEČERI V VILI CODELLI V MOŠU (Ul. Codelli 15) ob 21. uri: danes, 24. avgusta, koncert pianistke Rosselle Clini »La magia del pianoforte«; v soboto, 25. avgusta, nastop dua Valentine Danelov (violina) in Beatrice Orlandi (klavir); v nedeljo, 26. avgusta, zaključni koncert »La Traviata«; informacije na spletni strani www.co-dellifahnenfeld.it. FESTIVAL GLASBE SVETA 2012: na odru pred gradom Kromberk bo v torek, 28. avgusta, zaključni večer s triom Dovč&Gombač&Krmac. V okviru festivala bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, zeliščar-ji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke. »MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: na nasipu Nazario Sauro v soboto, 25. avgusta, ob 21.00 »The Beatles Story«, Ensemble 900, solistka Cherly Porter, vstop prost; v baziliki Sv. Evfemije v četrtek, 30. avgusta, ob 21.00 »Le Putte di Venezia« (A. Vivaldi), nastop godalnega orkestra, vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 320-6031397. POLETJE V PALAČI CORONINICRON-BERG: v petek, 31. avgusta, ob 19.30 odprtje kioskov, ob 20.00 country glasba skupine Rodeo Players, do 23.00 možen tudi ogled razstave »Delle mie gioie ed oggetti d'oro« v bivši konjušnici palače; informacije za vodene oglede vsak dan od 8. do 19. ure po tel. 0481-533485 ali na info@coronini.it. Več na www.coronini.it. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra 2012. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.3012.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.4012.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in v srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra 2012. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo prva seja učnega zbora v soboto, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah. DIJAŠKI DOM GORICA IN JEZIKOVNA ŠOLA PAPAGAJ IZ NOVE GORICE organizirata tečaj angleščine za osnovnošolce, od 27. do 30. avgusta ter od 3. do 7. septembra, v sklopu programa poletnega središča oziroma priprave na šolo. Urniki: do 13.00, ali do 16.00 (s kosilom). Iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj možen prevoz. Informacije in vpisovanje še danes, 24. avgusta, po tel. 0481-533495. ZA SREDNJEŠOLCE bo potekala priprava na šolo (intenzivni tečaj angleščine, lekcije nemščine, utrjevanje slovenščine in ponavljanje glavnih predmetov npr. matematike) v Dijaškem domu v Gorici, od ponedeljka, 27. do petka, 31. avgusta, ter od ponedeljka, 3. do petka, 7. septembra. Na programu tudi izleti, kopanje v novogoriškem bazenu in v Sesljanu, obisk parka Soča fun park v Solkanu, ogled evropskega prvenstva v kajaku ter druge športne in rekreativne dejavnosti. Iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj zagotovljen prevoz. Informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. MLADINSKI DOM prireja pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra (za osnovnošolce in prvošolce) z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. S Poslovni oglasi BUKOVA DRVA 134€/PALETA, PELETI 23Q€/TONA DRVANADOM Gorica + 30 km prevoz v ceni. +38631770410, +38670328667 M Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toskane; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chiancia-no Terme; 2. dan: San Gimignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). □ Obvestila AŠZ DOM obvešča, da so začeli treningi za letnike 2000, 2001 in 2002. Potekajo v Dijaškem domu Simona Gregorčiča od 17.30 do 19.00. Informacije po tel. 338-5889958 Andrej Vremec ali 329-2718115 David Ambrosi. Treningi so odprti tudi za nove udeležence. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 25. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 10.30 in 12.30; od 27. avgusta do 1. septembra 7.45-13.30. Spet bo redno odprta od ponedeljka, 3. septembra, 7.45-18.45, ob sobotah do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. KRUT obvešča člane z Goriškega, da bo od torka, 28. avgusta, za katerokoli informacijo na razpolago pisarna v Trstu po tel. 040-360072. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča prebivalce, da bodo za približno mesec dni, potekala popravila podpornega zidu na Bazoviški ulici v Rupi pri hišnih številkah 13. in 15. Za dela je dodeljeno podjetje s strani deželne civilne zaščite. Bazoviška ulica bo v tem obdobju zaprta za promet v višini hišnih številk 13. in 15. Za katerekoli informacijo se lahko obrnete na občinski tehnični urad ali pa direktno na podjetje, ki opravlja dela. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je razpisala javno dražbo za prodajo tovornjaka občinske lasti Iveco Fiat z evidenčno tablico GO158387, potreben popravil. Kdor je zainteresiran za nakup, lahko prebere prodajne pogoje v razpisu dražbe. Kopijo razpisa lahko prejmete v občinskem tehničnem uradu ali jo lahko snamete s spletne strani občinske oglasne deske na naslovu http://albopretorio.regione.fvg.it/savo-gnadisonzo. Občinski uradi so na voljo za katerokoli informacijo; več na www.comune.savogna.go.it. OK VAL obvešča mlade odbojkarice in odbojkarje, ki se bodo udeležili priprav v Tolminu, da sta zbirni točki v nedeljo, 26. avgusta, ob 8.45 v Doberdobu in ob 9.15 v Štandrežu; dodatne informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta do danes, 24. avgusta. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE: odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8.00). Odhod udeležencev iz gorišče občine je iz parkirišča v bližini krožiš-ča v Rožni dolini ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev; informacije po tel. 040-635626. ss Prireditve 10. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU bo potekalo do 25. avgusta. Delavnice se bodo odvijale v prostorih Biotehniške šole, osnovne šole Ivana Roba in Kulturne dvorane; danes, 24. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coronini predstavitev plesno-gledališke delavnice; v soboto, 25. avgusta, ob 19. uri v amfi-teatru pri gradu Kromberk zaključni nastop udeležencev »Odmev barvitih ritmov«; vstop prost. TRŽNICA V KANALU na Gradnikovi ulici (pri pošti): v soboto, 25. avgusta, 8.00-12.00 prodaja izdelkov in pridelkov z nagradno igro ter izbor najde-belejšega paradižnika, ob 10.00 otroška delavnica izdelovanja rož iz naj-lonk, ob 10.30 igra in ples s folklorno skupino Kal nad Kanalom. 70-OBLETNICA USTANOVITVE PRVEGA PRIMORSKEGA PARTIZANSKEGA BATALJONA Simon Gregorčič v Ozeljanu: v nedeljo, 26. avgusta, ob 14. uri pohod na Vodice izpred grada Oze-ljan in krajša proslava, ob 18.30 glavno dogajanje proslave na Grajskem vrtu; sledila bo zabava in ples z glasbo v živo; več po tel. 00386-41631299 ali kra-jevna.skupnost@ozeljan.net. »ALPE ADIRA PUPPET FESTIVAL« bo potekal do 26. avgusta v Gradežu: danes, 24. avgusta, med 10. in 12. uro v občinskem parku delavnica »Favole a quadretti«, ob 17.30 na dvoru Patriarca Elia »Ucci ucci fiabe in pentola« skupine Tiriteri - teatro dell'invenzio-ne iz Chieti, ob 20.20 v parku Marc-hesan »Scretch - dieci strappi al teatro di figura«, nastop Claudia Cinelli-ja iz Firenc; v soboto, 25. avgusta, ob 19.30 v dvorani nekdanjega hleva Pas-quale v Ogleju »Kamaleonte« skupine Teatro Papelito iz Ankarana in Porde-nona, ob 20.30 v Ul. Roma 18 pri družini Cossar »L'airone e il grande fiu-me«, nastop Giannija Franceschinija iz Verone; vstop prost. V primeru slabega vremena bodo večerne predstave v kinu Cristallo v Ul. Dante Alighieri 13. V BRANIKU v dvorani Kulturnega doma bo v soboto, 25. avgusta, ob 20. uri gledališka predstava »B'ndimska kva-trnica«; na voljo bodo degustacije vin, domačih specialitet in zabavni program; več po tel. 00386-31251897 ali ks.branik@siol.net. POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta: danes, 24. avgusta, ob 21. uri »House passion«, nastopajo Get Far, DJane Nadine in Patt Reek, vstopnina znaša 5 evrov (do 23. ure), 8 evrov (po 23. uri); v soboto, 25. avgusta, ob 21. uri predavanje z naslovom »Kaj se skriva čez meje našega uma« Aleksandra Šini-goja, vstop prost; v nedeljo, 26. avgusta, od 17. do 22. ure »Art & Craft« tržnica unikatnih izdelkov s kreativnim in zabavnim programom, vstop prost; več na www.poletje.net. 35-LETNICA DELOVANJA KRVODAJALCEV V SOVODNJAH: v petek, 31. avgusta, ob 20.00 zbiranje pred centrom Danica, ob 20.30 baklada za ustanovo Via di Natale iz Aviana; v soboto, 1. septembra, ob 17.30 zbiranje pred cerkvijo na Vrhu Sv. Mihaela, ob 18.00 sv. maša, ob 19.00 polaganje venca v spomin padlim, ob 19.15 uradna slovesnost v centru Danica, ob 20.30 družabnost. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Pierantonio Axerio (iz hiše žalosti v Ul. Nazario Sauro 23) blagoslov na pokopališču, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 16.30, Bruno Manfreda iz pokopališča v cerkev in na pokopališče. DANES V FARI: 10.00, Ilda Poian vd. Felchero (iz kapele pokopališča) v cerkvi in na pokopališču v Medei. DANES V ŠTARANCANU: 10.50, Armando Deiuri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Petra in Pavla, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 9.00, Rita De Candido por. Dario blagoslov v kapeli pokopališča in na pokopališču. 1 2 Petek' 24- avgusta 2012 APrimorski r dnevnik V SREDIŠČU POZORNOSTI JAMAJŠKA DVOJICA B&B LOZANA - Jamajška sprinterja Usain Bolt in Yohan Blake sta bila sinoči znova v središču pozornosti. V okviru atletske diamantne lige je Bolt nastopil v teku na 200 m in zmagal s časom 19,58). V teku na 100 m je Blake izboljšal osebni rekord in dosegel drugi najboljši izid vseh časov (9,69). S časom 9,83 se je na 2. mesto uvrstil Tyson Gay. V troskoku je slovenska atletinja Marija Šestak zasedla sedmo mesto (14,07 m). LAZIO ZMAGAL V MARIBORU MARIBOR - Inter je predkrogu evropske lige zmagal v gosteh proti romunski ekipi Va-slui z 2:0. Nasprotnikovo mrežo sta zatresla Cambiasso in Palacio. Mura iz Murske Sobote pa v Mariboru ni uspela zaustaviti rimskega Lazia, ki ga vodi srbski trener Petkovic (nekdanji nogometaš Kopra v drugi jugoslovanski ligi). Lazio je zmagal z 2:0 (Hernanes in Klose). Po izključitvi Lecceja iz B-lige, so v italijansko drugoligaško prvenstvo vključili Vicenzo, ki bo že jutri igrala v gosteh proti Spezii. Lecce bo igral v prvenstvu 1. poklicne divizije. V B-ligi je Verona odkupila izpisnico novogoriške-ga nogometaša Krisa Jogana (letnik 1991), ki je igral pri ND Gorica. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu TRDNO V VODSTVU JACA - Španec Joaquim Rodriguez je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke po Španiji. Kolesar Katjuše je na 175,4 kilometra dolgi preizkušnji med Tarazono in Jaco na zadnjem vzponu ugnal Britanca Christopherja Frooma, ki je zaostal pet sekund, na tretjem in četrtem mestu pa sta se zvrstila Španca Alejandro Valverde in Alberto Contador. Rodriguez se je z današnjo zmago še utrdil na mestu skupno vodilnega. Italijana Eros Capecchi in Mauro Santambrogio sta se uvrstila na 5. in 8. mesto. košarka - Pogovor s Sandijem Rauberjem pred začetkom priprav Končnica ni tabu Zgoraj: Sandi Rauber, levo jadranovci s trenerjem Andreo Muro, pomožnim trenerjem Markom Švabom in predsednikom Adrianom Sossijem. Zaradi treninga z mladinci je bil odsoten odgovoren za ekipo Dean Oberdan kroma Slavec, Franco, Ban, Marusič, Daniel in Matija Batich, Malalan, Ber-netič, Daneu in Škerl. V taki postavi so se jadranovci predstavili na prvem treningu sezone: od lanskih je torej (z)manjkal le Spigaglia, ki ga bodo mogoče nadomestili. Kot je napovedal tudi predsednik Adriano Sossi, iščejo visokega igralca, ki bi pomagal Francu in Marusiču pod košem. »Najkakovostnejših igralcev v tej igralni vlogi sicer ni na tržišču, zato se bomo najbrž obrnili do Pallacanestro Trieste 2004. To moramo sicer še preveriti,« je pojasnil Sandi Rauber, s katerim smo se pogovorili o ekipi in nasprotnikih. Letos predaja Rauber štafetno palico odgovornega za prvo ekipo Deanu Oberdanu, sam pa ostaja »le« odbornik (na papirju je sicer še vedno odgovorni odbornik). Igralec, ki bo baje dopolnil ekipo, bo torej mlad in Tržačan? Tako, saj so sicer stroški previsoki. Ne moremo si privoščiti igralcev izven naše pokrajine. Kako ocenjujete letošnjo sestavo ekipe brez Spigaglie? Mislim, da ni velike razlike med letošnjo ekipo in tisto pred dvema sezonama. Takrat sta z nami igrala Cohen in Tomasini, ki sta sicer med sezono imela nekaj fizičnih težav, ni pa bilo Daniela Baticha. Zato sem zelo radoveden, kaj lahko dosežemo. Mislim, da če si igralci želijo, lahko dosežejo res dober rezultat. Sicer ne takega, kot morda nekateri pričakujejo, ampak vsekakor visoko uvrstitev. Kaj pomeni odsotnost Spigaglie na igrišču? Na igrišču bo njegova odsotnost občutena. Pomemben je bil predvsem v trenutkih, ko so bili ostali igralci ne-razpoloženi. Brez njega smo šibkejši, ampak mislim, da se bodo igralci njegovi odsotnosti kmalu prilagodili. Naj □ Obvestila OK VAL obvešča mlade odbojkarice in odbojkarje, ki bodo odšli na priprave v Tolmin, da sta zbirni točki v nedeljo, 26. avgusta, ob 8.45 v Doberdobu in ob 9.15 v Štandrežu. Informacije po tel. 3284133974 (Tjaša). TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA organizira na Padričah od 3. septembra trodnevni teniški tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Prijave na tel. št.: 3898003486 (Mara). samo spomnim, da v lanski sezoni, ko sta bila na dveh srečanjih odsotna prvič Spigaglia, nato še Franco, je Marusič igral 35. minut in dosegel 24 oziroma 20 točk ... Njegova odsotnost torej ni tragedija. Potek prvenstva pa ne bo odvisen samo od tega, ampak od poškodb in drugih dejavnikov. Za poškodbe pa si večkrat odgovoren sam: na lastni koži sem spoznal, da če se igralec zaveda, da je standardni igralec in hoče nekaj dokazati, se ne poškoduje. Lani ste nekateri pričakovali nekoliko daljšo minutažo mladega Matije Baticha. Kako bo letos z mladimi? Sam sem pričakoval, da bodo nasploh vsi mlajši igrali nekaj več. To pa ostaja odločitev trenerja. Mislite, da bo težko nadaljevali trend visokih uvrstitev, ki ste jih dosegali v zadnjih dveh sezonah? Vse je možno, vendar bo težko. Nekatere ekipe so se zelo okrepile. Če sem realist, bi bil zelo zadovoljen z uvrstitvijo v končnico. Kdo je glavni favorit za napredovanje? Pordenone: ima kakovostne mlade in starejše igralce, med katerimi je tudi Laezza, ki je lani nastopal v B-di-viziji v Vidmu z Janom Budinom. Okrepili so se tudi Oderzo, Padova z organizatorjem igre Busco, ki je igral v A-diviziji tudi z Agecasom. Dobra je tudi Marghera. Le Servolana naj bi bila manj konkurenčna kot lani. Cor-mons je najbrž potrdil enako postavo, k goriškemu novincu Arditi pa prihaja Vecchiet (lani pri APU Udine v B-diviziji). Vsekakor je težko napovedati, kam sodimo, vsekakor menim, da se bomo znašli. Kje pa je Venezia, s katero ste lani izgubili v polfinalu, nato pa je napredovala v B-divizijo? Na seznamu ekip je ni ... Odpovedala se je nastopanju v prvenstvu. Sploh ne vem, če klub še obstaja. Mogoče bo začela spet v D-li-gi ... Škoda, saj smo si mi nasprotno želeli napredovanja in bi v ligi tudi igrali. Ko ne bi bilo dovolj finančnih sredstev, bi pač igrali izključno z našimi igralci. Radi bi najbrž preverili tudi, kako bi se na to odzvala naša družba. Kaj pa Jan Budin? Ne vem, ker so se z njim pogovarjali drugi odborniki. (V.S.) košarka - Novost pri Bregu Prihaja Cigliani, iščejo še visokega igralca Pri Bregu v deželni C-ligi bo v naslednji sezoni igral tudi Tržačan Andrea Cigliani (letnik 1988), ki je minulo sezono nastopal pri GSA Udine v državni diviziji B. 194 centimetrov visoki zunanji igralec iz dolinske občine je povprečno lani igral 23 minuti in dosegal 6,6 točk (49 % za 2, 28 % za 3), pred tem pa je eno sezono igral pri Acegasu (v B2-ligi). Še vedno pa v dolinskem moštvu iščejo visokega igralca, ki bi nadomestil Samca in Visciana. Podpredsednik Walter Mocor nam je povedal, da še niso stopili v kontakt z nobenim igralcem. V postavi pa letos zaradi službenih obveznosti ne bo Saše Ferfoglie, ki je sicer igralec Jadrana: »Z bratom bova v kratkem odprla Kavarno Tabor na Opčinah na kraju nekdanjega društvenega bara v Prosvetnem domu. Odločila sva se, da bo Kristjan nadaljeval, jaz pa se bom ob delu še naprej ukvarjal s fitnesom, ki mi ta čas zelo leži,« je pojasnil Ferfoglia. nogomet - D-liga Pri Krasu že prva resna poškodba Pri Krasu se ubadajo že s prvo resno poškodbo, ki jo je zvezni igralec Rok Božič staknil na prijateljski tekmi proti tržiški ekipi UFM. Božič bo moral zaradi poškodbe meniskusa (mogoče so poškodovane tudi kolenske vezi) sredi prihodnjega tedna pod nož. Vodstvo rde-če-belih se je že odločilo, da bo poiskalo novo okrepitev za sredino igrišča. Medtem so pri ekipi re-penskega društva registrirali mladega Kevina Basola (letnik 1993), ki je nazadnje igral pri mladincih Triestine. Kras bo jutri ob 18.30 igral prijateljsko tekmo v Červinjanu. Na sredini prijateljski tekmi v Repnu proti Dekanom sta se moštvi razšli z neodločenim izidom 0:0. Pri Vesni novi igralec Z ekipo kriškega društva bo v novi sezoni igral tržaški srbski zvezni igralec Dejan Dragosavljevic, ki je pred dvema sezonama igral s Krasom v D-ligi. Vesna je v torek igrala prijateljsko tekmo s Primorcem in zmagala z 1:0. Jutri bodo »plavi« ob 18. uri v Križu igrali proti Pri-morju. JUVENTINA - Ekipa štan-dreškega društva bo jutri igrala finalni troboj turnirja Brienza v Tržiču. Ob 19. uri se bosta pomerila najprej UFM in Ronchi. Ob 20. uri bo poraženec igral proti Juventini, ki se bo uro kasneje pomerila še z zmagovalcem s prve tekme. BREG - Na turnirju Dorli-guzzo v Miljah je Breg (2. AL) visoko izgubil proti Muggii (promocijska liga) s 5:0. Brežani bodo danes ob 19.00 igrali za 3. mesto proti Esperii, Muggia pa bo ob 21.00 v finalu igrala proti Muglii. jadranje - Prvi del državnega prvenstva v razredu 420 je mimo Vodita Ugrin in Juretič Do konca prvenstva še pet plovov - Omari/Russo Cirillo (Sirena/SVBG) 6., Omari/Crevatin (Sirena) 20. V kraju Torre del Greco pri Neaplju poteka te dni državno prvenstvo v razredu 420, na katerem nastopajo tri posadke Sirene in Čupe. Najuspešnejša sta po prvem delu prvenstva Matija Ugrin in Mirko Juretič, ki po petih plovih prepričljivo vodita v absolutni konkurenci. Včeraj sta bila 2., 1. in 35. (zaradi slabega starta), v sredo pa 9. in 2. Tačas sta boljša od evropskih podprvakov Ferrari/Calabrio in svetovnih prvakinj Pa-ternoster/Disale, ki sta tretji. Vse posadke imajo sicer že en odbitek, tako da je prvo mesto po prvem delu prvenstva - manjka še natanko pet regat - odlična popotnica za naprej. »Doslej sta jadrala zelo dobro, sta prizadevna in se zelo trudita. Smo sicer šele na polovici, vendar jim privoščim, dober rezultat in upam, da bosta vzdržala tak ritem,« je po včerajšnjem dnevu regat pojasnil trener Matjaž Antonaz. Na prvenstvu nastopata tudi Carlotta Omari (Sirena) in Fran-cesca Russo Cirillo (SVBG), ki sta šesti, Mat-teo Omari in Ashik Crevatin (Sirena) pa sta 20. Na prvenstvu nastopa samo 80 najboljših posadk, ki so si pravico do nastopa priborili na državnih selekcijskih regatah. Na Gardi in v Kopru dobre uvrstitve optimistov Optimisti Čupe in Sirene se intenzivno pripravljajo na državno prvenstvo, ki bo v začetku septembra v Cagliariju. Jadralci Čupe so na Gardskem jezeru opravili tri regate, nazadnje Trofejo Simoneja Lombardinija. Na tridnevni mednarodni regati, kjer je nastopilo več kot 120 mladincev in kadetov, se je med kadeti izkazala Giorgia Sinigoi, ki je osvoji 6. mesto (4. med kadeti-njami), pred zadnjim dnevom regat pa je bila tudi v boju za prvo mesto; med mladinci pa je bila Jana Germani (JK Izola) 3., prva med dekleti. Nastopili so še med kadeti 30. Nina Benedetti, 31. Francesco Ferletti, med mladinci (juniores) pa 14. Luca Carciotti, 43. Sebastjan Cettul, 54. Giulio Michelus, 58. Sameule Ferletti (vsi Čupa). Optimisti Sirene pa so konec tedna nastopili v Kopru na mednarodni regati Audi junior cup, kjer so prav tako pilili formo za državno prvenstvo. Regata je bila množično obiskana s kar 167 jadralci iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Španije, Nizozemske, Turčije in Malte. V petek in soboto so tekmovalci izpeljali kvalifikacijsko serijo regat, v nedeljo pa še finalno ločeno po skupinah (najboljši so jadralci v zlati, ostali pa v srebrni in bronasti). V zlati skupini je visoko 10. mesto osvojil tržaški Slovenec Nicolas Starc (SVBG), med Sireninimi jadralci pa se je izkazala perspektivna Gaja Pela', ki je bila absolutno 39., a prva med kadetinjami. Ostali: 41. Max Zuliani, 51. Pietro Osvaldini; srebrna skupina: 69. Tinej Sterni, 95. Petra Gregori, 96. Eliza Manzin, 107. Ruben Lenisa; bronasta skupina: 121. Leonardo Glavina, 123. Marko Sancin. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 23. avgusta 2012 13 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli - Vera brez prijateljev 4 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Nan.: Belli dentro 9.05 Film: Il fachiro di Bilabao (pust., Danska, '04) 11.10 Nan.: I Cesaroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Cartolina d'estate (rom., ZDA, '07) 16.50 Film: Un avvocato per papa (kom., Nem., '06) 18.35 Igra: La ruo-ta della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Nan.: Capri - La nuova serie 16.55 Prometne vesti, Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Igra: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Resn. show: Me lo dicono tutti (v. P. Inse-gno) 23.40 Aktualno: Tv7 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: Presunto colpevole (v. F. M. Bonini), pon. 21.20 Show: Zelig '12 - Svisti e mai visti (v. C. Bisio, P. Cortellesi) 23.30 Film: Di che peccato sei? (kom., It., '06) O Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Risanke: Simpsono-vi 14.35 Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Hellcats 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.10 Film: Il vostro super agente Flit (kom., It., '67, r. M. Laurenti) 9.40 Rubrika: La Sto-ria siamo noi 10.35 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nella pra-teria 15.45 Film: L'amore e un sogno me-raviglioso (druž., ZDA, '07) 17.10 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.05 Nan.: Un caso per due 21.05 Dok.: La grande sto-ria 23.15 Nočni in deželni dnevnik 21.10 Film: La mummia (pust., ZDA, '99, r. S. Sommers, i. B. Fraser, R. Weisz) 23.45 Jadranje: America's Cup World Series, pre- La l 23.55 Aktualno: Lucarelli racconta u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Rubrika: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 4 13.50 Nan.: Poirot 15.20 Nan.: My Life - Segreti e passioni 15.50 Film: Il colosso di Rodi (zgod., Fr./It./Šp., '61, r. S. Leone) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Nan.: Julie Lescaut 23.00 Film: Scoprendo Forrester (dram., ZDA, '00, r. G. Van Sant, i. S. Connery, M. Pitt) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza LA 6.00 Vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.55 Rubrika: In Onda 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Nan.: Diamonds 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Film: Io speriamo che me la cavo (kom., It., '92, r. L. Wetmüller, i. P. Villaggio) 23.05 Film: Una donna in trappola (krim., Fr., '01) 0.55 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 14.05 Dok.: Borgo Italia 8.00 16.00, 22.15 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: Samoa - Le isole del tesoro 13.00 Italia Economia e Prometeo 13.10 Dok.: Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Dai nostri archivi -2012 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.15 Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Chioggia tra cielo ed acqua 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Koncert: Voci dal Ghetto „Tutto d'un fiato" 22.40 Aktualno: 20 minuti... 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Accadde al commissariato (kom., It., '54, r. G. Simonelli, i. N. Taranto, W. Chiari) Slovenija 1 A Kanal A 6.45 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.00 15.45, 18.20 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.40 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 9.50 Otr. serija: Nočko (pon.) 10.00 Odd.: Profesor pustolovec 10.25 Gled. igra: Hodl de bodl ali dve vedri vode 10.55 Pouč.-razv. nan.: Taborniki in skavti 11.10 Kratki igr. film: Iskanje prijateljev 11.25 Nan.: Peta hiša na levi 12.00 Panoptikum: Nostalgija - Med spominom in fantazmo (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. serija: Etiopija - Izgubljeno kraljestvo (pon.) 14.20 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Dok. nan.: Vremenske uganke 16.20 Nad.: 2012, leto nič 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Posebna ponudba 17.45 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Ptujski festival 2012, prenos 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Polnočni klub: Naredi si sam |r Slovenija 2 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 13.55 18.45 Bilo je... 14.55 Dok. film: Kupi me! (pon.) 15.45 Odd.: Sledi (pon.) 16.15 Minute za... (pon.) 16.45 Mostovi -Hidak 17.15 Odd.: Migaj raje z nami 17.45 Črno-beli časi 18.00 Alpe-Donava-Jadran 18.25 Knjiga mene briga - Etty Hillesum „Pretrgano življenje" 20.00 Dok. odd.: Popolni svet navidezne resničnosti 20.55 Nan.: Sodobna družina 21.15 Nad.: Tišina 22.15 Nan.: Sherlock - Slepi bankir 23.45 Film: Izvleček (ZDA, '09, r. M. Judge, i. B. Affleck) Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 22.00, Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.30 11.00, 20.00, 22.35 Aktualno 8.0010.35, 21.30, 22.50 Žarišče 8.15 19.25, 21.20 Beseda volilcev 8.40 17.50, 19.30, 21.50, 23.10 Kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.30 Poročila 16.15 Na tretjem... 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 Tedenski pregled 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Foxtrot 16.00 Vas tedna 16.30 Dok. oddaja - Viktor Parma 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Dok. oddaja - Miroslav Košuta 21.30 Avtomobilizem 22.00 Glasbena oddaja 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Glasba zdaj 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik, Primorska kronika, Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 19.00 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.0010 obletnica folklorne skupine "BC" 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.35 Misli zdravo 8.55 Risane serije 10.4014.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nan.: Moč usode 13.00 17.00 24UR 14.00 Nan.: Dobra mačka 14.30 Dok.: Zdravilna moč narave 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Willy 4 (druž., ZDA, '10, r. W. Geiger, i. B. Irwin) 21.50 24UR Zvečer 22.20 Film: Jeklene magnolije (dram., ZDA, '89, i. J. Roberts) 23.00 Eurojackpot, žrebanje lota 0.40 Film: Za eno noč (rom., ZDA, '97) 8.00 Risane serije 9.55 16.15 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.15 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.30 Film: Nočna dostava (rom., ZDA, '98, i. R. Witherspoon) 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Prehitri in predrzni (akc., ZDA/Nem., '03, r. J. Singleton, i. P. Walker, E. Mendes) 21.55 Film: Vročica (triler, '93, i. Sharon Stone, W. Baldwin) 23.55 Film: Ladja groze (horor, Avstralija, '02) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Marko Sancin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Iz oči v oči. Vodi Vida Va-lenčič. Gostja oddaje Eva Škofič Maurer; 12.15 Kuhajmo s filozofijo - pripravlja Makri Milič; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dor-nik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 52. nad.; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Rolling Stones 50; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35, 15.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 L'argomento; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 Etnobazar; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 L'Italia e fatta; 21.30 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.10 Petkov glasbeni oddih; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgod- ba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-11.30 Izvidnica: Suša, kako dolgo še?; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno (pon.); 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 3 4 5 6 7 B 9 1G ■ 11 12 13 ■ ■ 14 ■ 15 16 17 1B 19 ■ 2G 21 22 ■ 23 ■ ■ 24 25 26 27 ■ 2B 29 3G 31 ■ 32 KRIŽANKA (loko) STEVIWi PRIMERI iNEPLAtANEGA TANKANJA ČEZ MEJO VODORAVNO 1. ruski pisatelj (Andrej, 1899 - 1951); 9. maligna, tumorna tvorba; 10. reka v Rusiji, desni pritok Volge; 11. naš pisatelj in alpinist Škamperle; 12. mesto v Franciji; 14. italijanski spolnik; 15. himalajski nosač; 18. podoba, figura; 20. ameriški filmski igralec Douglas; 21. nravnost, značaj, moralni lik; 23. vodni vrtinec; 24. svinčnik za ličenje; 26. slovenski igralec in pedagog Sever; 28. začetnici slovenskega pripovednika Bratka; 29. krajša, lažja puška; 31. arabski žrebec; 32. teniški lopar. NAVPIČNO 1. tisoči del česa, zlasti zneska; 2. magmatska izobčina, nastal a, ko je magma prodrla v zemeljsko skorjo; 3. glavno mesto stare Babilonije ob Evfratu; 4. korito na dnu; 5. zavoj ceste; 6. afriška država; 7. ameriška glasbenica, japonskega rodu (Yoko); 8. enota za merjenje jalove moči električnega toka; 13. kaša na sredi; 16. bonboni iz marcipana ali fondana, obliti s čokolado; 17. cirkuški telovadec; 19. bajtar, kajžar; 22. lovski pes za lov na plahe gozdne živali; 25. mesto v Beociji v starem veku; 26. jamajška glasba in ples; 27. kradljivec, ropar; 30. začetnici našega politika Kocijančiča. SLIKOVNA KRIŽANKA (naša znana osebnost) FOTO KROMA GORA V JULICIH, NAD DOLINO VRAT SPOLNI ODNOSI MED MOŠKIMI GRŠKI KOMEDIOGRAF ZATIRANJE, TLAČENJE TAZIO NUVOLARI GRUZIJSKI FILMSKI IGRALEC TAMIROFF ABELOV BRAT MOSKOVSKI NOGOMETNI KLUB DELAVKA AKTIVISTKA NOB AM. IGRALEC PACINO IVO JEVNIKAR PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK POLJ. PESNIK DEHNEL SLOV. TISKOVNA AGENCIJA NEZNANA OSEBA PREMIKANJE TELESA FR. IGRALEC GABIN TEKMOVANJE S ČOLNI ALI JADRNICAMI KAMNIT KIP S ČLOVEŠKO GLAVO VSTA-REM EGIPTU SLOVENSKI PISATELJ INGOLIČ RDEČI KRIŽ NAJČISTEJŠA BELA PORCELANSKA GLINA MOTORNEGA VOZILA SEKRETARKA PRIPADNIK STAROGRŠKEGA PLEMENA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (SPENCER) BERI PRIMORSKI DNEVNIK DOLG, TANEK KOVINSKI IZDELEK LUKA VALŽIRIJI TUMORNA TVORBA AVSTRIJSKI SKLADATELJ AM. PISATELJ (STEPHEN) ŽOGA NA POL PODZEMNI ŽUŽKOJED KEM. ZNAK ZA LANTAN ŽIVLJENJSKA TEKOČINA OJSTRICA NA VRHU BRITANSKA RADIJSKA IN TV-DRUŽBA ANGL. PEVEC COCKER DEJAVNIK, VZROK, POGOJ PREBIVALKA EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE ERIC CLAPTON NAS ZGODOVINAR (BORUT) BRUCIN VSREDI ŠVED. PISATELJ HANSSON FURLANSKI BOKSAR (PRIMO) NAŠA VAS V DOLINSKI OBČINI PRIPADNIK STARIH SLOVANOV SREBRNKASTO BELA KOVINA, KOSITER NEPREGAŽEN SNEG CIPER NA SPLETU SIMETRIČNA KRIŽANKA (lako) 1 2 3 4 5 6 7 B 9 1G 11 ■ 12 13 14 ■ 15 16 ■ 17 1B ■ 19 2G ■ 21 22 ■ 23 ■ 24 25 ■ 26 27 ■ 2B ■ 29 3G 31 ■ 32 33 ■ 34 35 36 ■ 37 3B ■ 39 4G 41 42 SLOVARČEK - BENET = ameriški pisatelj • FALL = avstrijski skladatelj operet (Leo) • JACEK = poljski pesnik Dehnel • RAOS = hrvaški pisatelj VODORAVNO I. nesoglasje; 5. krvoskrunstvo; II. desni pritok reke Pad; 12. glavno mesto Lakonije; 13. ud muslimaske ločine šiitov; 15. denarna enota v Iranu; 16. reka v vzhodni Angliji; 17. podzemni žužkojed; 19. zemeljska ožina na Malaki; 20. Agata brez samoglasnikov; 21. nekd. Jadranov predsednik (Edi); 23. začetnici našega pisatelja Rebule; 24. naša operna pevka Jankovič; 26. jugosl. državnik Josip ... Tito; 28. angleška pevka Bush; 29. glavno mesto Kitajske; 31. prodor v sredi; 32. ital. cirkuška delavka Morfei; 34. staruh brez soglasnikov; 35. slovenski narodni heroj (Miha); 37. reka v Nemčiji; 38. italijanska ženska revija; 39. pentlja pri pletenju, kvačkanju; 41. indijski fizik, nobelovec 1930; 42. nekdanji španski premier (Jose Maria). NAVPIČNO 1. angleški rock pevec; 2. strumna gospa; 3. luka v Alžiriji; 4. Cigan; 5. največji polotok v Jadranskem morju; 6. napa brez samoglasnikov; 7. nekdanji ruski vladar; 8. nekdanji slovenski veslač Tul; 9. ima svojo vrednost v filateliji; 10. obredna obleka duhovnikov; 14. ribje jajčece; 18. lepotna vrtna rastlina z dehtečimi, liliji podobnimi cveti ; 21. otroška jajčna sladica; 22. pijanec, alkoholik; 25. začetek otvoritve; 27. olimpijske igre; 28. naša filmska in gledališka igralka (Lara); 29. kačji ugriz; 30. morski ropar, pirat; 33. Judežev sin; 36. "večno mesto"; 37. nekdanji avstrijski smučar (Hans); 40. naša prva in predzadnja črka. KOMBINACIJSKI KRIŽANKI (laka) 5 pomočjo že vpisanih črk vstavi spodnje besede v oba lika. V sivih poljih boš dobil imeni dveh naših vasi. 2 črki: AL - AN - AR - RR 3 črke: ALI - DOM - EKS - INA - RAJ - REN 5črk: IRADA - VODAR 6 črk: APARAT - ATAMAN - ATIČAN - BOJANA -CANOVA - DEVANA - ETANAL - GORICA - JEZAVA - NARAVA - NINIVE -LADINI - OPOREK - OTOLIT ■ ■ I Č REŠITVE . Križanka (zgoraj), vodoravno: 1. Platonov, 9. rakovina, lO.Oka, 11. Igor, 12. Modane, 14. il, 15. šerpa, 18. lik, 20. Kirk, 21. etos, 23. jar, 24. črtalo, 26. Stane, 28. I. B., 29. karabina, 31. at, 32. reket. Slikovna križanka, vodoravno: Krk, žica, Lea, Oran, Igor, krt, Malalan, Atika, E. C., Ana, kri, stenar, volan, pederastija, Aristofan, BBC, represija, Joe, T. N., Al, NN, Fall, Akim, gibanje, Kajn, Jacek, uc, Ose, Anton, star, Eolec, tank, Tracy; na slikah: Igor Malalan, tank. Simetrična križanka: 1. spor, 5. incest, 11. Taro, 12. Sparta, 13. imamit, 15. rial, 16. Nen, 17. krt, 19. Kra, 20. gt, 21. Kraus, 23. A. R., 24. Nora, 26. Broz, 28. Kate, 29. Peking, 31. od, 32. Moira, 34. au, 35. Marinko, 37. Ems, 38. Amica, 39. zanka, 41. Raman, 42. Aznar. Kombinacijski križanki, vodoravno: 1. lik: Dolina, etanal, vodar, Ali, ar, Ninive, Atičan; 2. lik: Gabrje, oporek, raj, ZS, irada, Canova, ataman. BILANCA DRUŽBE DZP PRAE Petek, 24 . avgusta 2012 1 5 DZP DRUŽBA ZA ZALOŽNIŠKE POBUDE doo z enim družabnikom Trst - Ul. Montecchi, 6 Družbena glavnica 1.550.000,00 € - D. K. in št. DDV: 00830510327 - Register podjetij v Trstu št. 00830510327 - REA Trst št. 103506 RAČUNOVODSKI IZKAZI POSLOVNEGA LETA ZAKLJUČENEGA DNE 31. 12. 2011 Objava v skladu z določili 1. člena, 33. odst., zak. odloka št. 545 z dne 23. 10. 1996 spremenjen v zakon št. 650 z dne 23. 12. 1996 / BILANCA STANJA - AKTIVA 2011 2010 0 96.484 80.090 1.467 35.887 213.928 A) TERJATVE DO DRUŽBENIKOV ZA DOLŽNA VPLAČILA B) DOLGOROČNA SREDSTVA I) NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 3) Patentne pravice in pravice do uporabe izumov 12.405 7) Druga neopredmetena dolgoročna sredstva 0 1 SKUPAJ NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 12.405 II) OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 1) Zemljišča in zgradbe 2) Naprave in stroji 3) Industrijska in komercialna oprema 4) Razna oprema II SKUPAJ OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA III) DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 2) Terjatve (fin. naložbe) do: d) Terjatve do drugih d1) izterljiva po naslednjem poslovnem letu d SKUPAJ terjatve do drugih 2 SKUPAJ terjatve (fin. naložbe) do: III SKUPAJ DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE B SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA C) GIBLJIVA SREDSTVA I) ZALOGE 1) surovine, pomožni in potrošni material ISKUPAJ ZALOGE II) TERJATVE DO: 1) Strank: a) izterljive do naslednjega poslovnega leta 1 SKUPAJ Terjatve do strank: 4-bis) Davčne terjatve a) izterljive do naslednjega poslovnega leta 4-bis SKUPAJ Davčne terjatve 4-ter) Vnaprej izplačani davki a) izterljivi do naslednjega poslovnega leta 4-ter SKUPAJ Vnaprej plačani davki 5) Druga (gibljiva sredstva): a) izterljiva do naslednjega poslovnega leta b) izterljiva po naslednjem poslovnem letu 5 SKUPAJ Druga (gibljiva sredstva): II SKUPAJ TERJATVE: III) FINANČNA SREDSTVA (kratkoročna) IV) DENARNA SREDSTVA 1) Bančni in poštni depoziti 3) Denarna sredstva v blagajni IV SKUPAJ DENARNA SREDSTVA C SKUPAJ GIBLJIVA SREDSTVA D) ČASOVNE RAZMEJITVE 2) Časovne razmejitve D SKUPAJ ČASOVNE RAZMEJITVE 37.247 494 37.741 99.196 37.965 2.141 75.175 214.477 SKUPAJ BILANCA STANJA - AKTIVA 130 130 130 130 226.463 8.022 8.022 212.655 212.655 292.524 292.524 146.327 146.327 2.922.479 2.209.805 5.132.284 5.783.790 0 50.481 5.586 56.067 5.847.879 29.579 29.579 0 0 0 0 252.218 10.149 10.149 285.339 285.339 354.546 354.546 113.912 113.912 2.600.192 1.032.914 3.633.106 4.386.903 0 608.338 3.092 611.430 5.008.482 30.998 30.998 6.103.921 5.291.698 BILANCA STANJA - PASIVA 2011 2010 A) KAPITAL I) Kapital 1.550.000 1.550.000 II) Vplačani presežek kapitala 0 0 III) Prevrednotovalne rezerve 0 0 IV)Zakonska rezerva 163.365 163.356 V) Statutarne rezerve 0 0 VI) Rrezerva za lastne delnice v portfelju 0 0 VII) Druge rezerve: a) Izredna rezerva 1.693.530 1.693.366 m) Rezerva za zaokrožitev zneskov v evrih 0 1 VII SKUPAJ Druge rezerve: 1.693.530 1.693.367 VIII) Preneseni dobiček (izguba) 0 0 X) Dobiček (izguba) poslovnega leta a) Dobiček (izguba) poslovnega leta -530.255 173 IX SKUPAJ Dobiček (izguba) poslovnega leta -530.255 173 ASKUPAJ KAPITAL 2.876.640 3.406.896 B) SKLAD ZA TVEGANJA IN STROŠKE 3) Drugi skladi 0 19.103 B SKUPAJ SKLADI ZA TVEGANJA IN STROŠKE 0 19.103 C) ODPRAVNINA (T.F.R.) ZA ODVISNO DELOVNO RAZMERJE 666.401 702.080 D) OBVEZNOSTI 4) Obveznosti do bank a) izterljive do naslednjega poslovnega leta 1.472.915 9.815 4 SKUPAJ Obveznosti do bank 1.472.915 9.815 7) Obveznosti do dobaviteljev a) izterljivi do naslednjega poslovnega leta 374.307 363.304 7 SKUPAJ Obveznosti do dobaviteljev 374.307 363.304 11) Obveznosti do obvladujočih družb a) izterljive do naslednjega poslovnega leta 67.688 22.500 11 SKUPAJ Obveznosti do obvladujočih družb 67.688 22.500 12) Davčne obveznosti a) izterljive do naslednjega poslovnega leta 150.154 241.889 12 SKUPAJ Davčne obveznosti 150.154 241.889 13) Obveznosti do pokojninskih in socialnih zavodov za družbenike a) izterljive do naslednjega poslovnega leta 215.068 216.541 13 SKUPAJ Obveznosti do pokojninskih in socialnih zavodov za družbenike 215.068 216.541 14) Druge obveznosti a) izterljive do naslednjega poslovnega leta 272.015 303.428 14 SKUPAJ Druge obveznosti 272.015 303.428 D SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.552.147 1.157.477 E) ČASOVNE RAZMEJITVE 2) Časovne razmejitve 8.733 6.142 ESKUPAJ ČASOVNE RAZMEJITVE 8.733 6.142 SKUPAJ BILANCA STANJA - PASIVA 6.103.921 5.291.698 Pregled prihodkov od založniške dejavnosti podjetje: DZP doo - Prae srl - davčna številka: 00830510327 leto: 2011 01 prodaja časopisa 02 reklama 03 - neposredno 04 - preko agencije 05 prihodki od elektronske založniške dejavnosti 06 - naročnine 07 - reklama 08 prihodki od prodaje informacij 09 prihodki od drugih založniških dejavnosti 10 SKUPAJ (01+02+05+08+09): 867.263 409.610 0 409.610 7.975 2.655 5.320 0 0 1.284.848 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2011 2010 .333.505 1.380.070 3.364.872 362 3.365.234 4.698.739 378.825 1.953.970 171.935 1.542.395 501.513 121.265 2.165.173 38.180 66.534 3.516.566 8.366 3.524.932 4.905.002 339.132 1.917.424 173.190 1.443.301 493.758 112.232 2.049.291 34.172 61.033 505.368 380.974 505.368 610.082 2.127 20.962 5.303.074 380.974 476.179 3.424 25.067 4.983.707 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA I) Prihodki od prodaje in storitev 5) Drugi prejemki in prihodki a) Prispevki za investicijsko podporo b) Drugi prejemki in prihodki 5 SKUPAJ Drugi prejemki in prihodki A SKUPAJ PRIHODKI OD POSLOVANJA B) POSLOVNI STROŠKI 6) surovine, pomožni in potrošni material in blago 7) za storitve 8) za uporabo sredstev tretjih oseb 9) za osebje: a) plače b) stroški socialnih prispevkov c) odpravnine (T.F.R.) 9 SKUPAJ Stroški za osebje: 10) amortizacije in popravki vrednosti: a) amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev b) amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev d) popravki terjatev (gib. sredstev) in den. sredstev d1) popravki vrednosti terjatev (gibljivih sredstev) d SKUPAJ popravki vrednosti terjatev (gibljivih sredstev) in denarnih sredstev 10 SKUPAJ amortizacije in popravki vrednosti: II) sprememba zalog surovin, pomožnega in potrošnega materiala in blaga 14) razni poslovni odhodki B SKUPAJ POSLOVNI STROŠKI A-B SKUPAJ RAZLIKA MED POSLOVNIMI PRIHODKI IN STROŠKI C) FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI: 16) Drugi finačni prihodki: d) finančni prihodki, različni od prejšnjih d4) od drugih d SKUPAJ finančni prihodki, različni od prejšnjih 16 SKUPAJ Drugi finačni prihodki 17) obresti in drugi finančni odhodki od: d) obveznosti do bank f) drugih obveznosti 17 SKUPAJ obresti in drugi finančni odhodki: 15+16-17+-17b SKUPAJ RAZLIKA MED FINANČNIMI PRIHODKI IN ODHODKI D) POPRAVKI VREDNOSTI FINANČNIH SREDSTEV E) IZREDNI PRIHODKI IN ODHODKI 20) Izredni prihodki c) drugi izredni prihodki (ki ne spadajo pod št. 5) 20 SKUPAJ Izredni prihodki 21) Izredni odhodki d) drugi izredni odhodki 21 SKUPAJ Izredni odhodki 20-21 SKUPAJ IZREDNE POSTAVKE A-B+-C+-D+-E SKUPNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 22) Davki od dohodkov, tekoči, odloženi in vnaprej plačani davki a) tekoči davki b) odloženi davki c) vnaprej plačani davki 22 SKUPAJ Davki od dohodkov, tekoči, odloženi in vnaprej plačani davki 23) Dobiček (izguba) poslovnega leta -604.335 -78.705 5.367 5.367 5.367 11.924 7.106 19.030 -13.663 0 133.158 133.158 5.543 5.543 127.615 -490.383 72.288 0 32.416 39.872 -530.255 3.203 3.203 3.203 5.626 2.209 7.835 -4.632 0 204.171 204.171 474 474 203.697 120.360 167.722 4.975 52.510 120.187 173 Ti računovodski izkazi ustrezajo računovodskim knjižbam. Predsednik Upravnega odbora odv. Rado Race 0 1 6 Četrtek, 24. avgusta 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI Nad Sredozemljem se nahaja afriški anticiklon, ki prinaša topel zrak. Nad Evropo so hladni zahodni tokovi, ki sežejo občasno čez Alpe in povzročajo nevihte. V nedeljo bo dospela hladna atlantskafronta, ki bo povzročila močne nestabilnosti rT>S^i in nižanje temperatur. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden, le po nižinah bo čez dan počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Takrat se izogibajte večjim naporom, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano. Vročina bo najbolj obremenilna v mestih. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 Dolžina dneva 13.40 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 14.17 in zatone ob 23.36 PLIMOVANJE Danes: ob 16.03 najvišje 25 cm. Jutri: ob 1.07 najnižje -35 cm, ob 9.01 najvišje 17 cm, ob 13.02 najnižje 8 cm, ob 18.16 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........27 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m ..........10 1500 m ..........15 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Dopoldne bo povsod jasno. Popoldne bo soparno v ravni- Jutri bo sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. nah in spremenljivo v gorah, kjer se bodo nato pojavile nevihte. Na obali bo pihal šibak do zmeren veter. CELOVEC - V sredo naj bi ga videl a 11 - letna dekl ica in deč ek V Dravi na Koroškem včeraj ves dan iskali krokodila CELOVEC - Na avstrijskem Koroškem je včeraj potekala obsežna iskalna akcija za krokodilom, ki naj bi ga v sredo med kopanjem v Dravi opazila fant in dekle. V iskanju krokodila, ki sta ga po svojih navedbah opazila pri kraju Sachsenburg, so sodelovali čolni, helikopterji, gasilci in policisti, a plazilca kljub nekaterim dokazom o njegovem obstoju še niso našli. Kot sta policiji v sredo povedala enajstletnika, se je krokodil približal njuni obleki in čevljem, ki sta jih pustila na obrežju, medtem ko sta bila na rečnem otoku. Žival je obgrizla njune čevlje ter nato odplavala proč, prestrašena fant in dekle pa sta odplavala na drugo stran reke. Mama deklice je kasneje potrdila, da so bile na obrežju sledi krokodila. Po navedbah strokovnjakinje za plazilce gre glede na sledove živali in navedbe otrok resnično za krokodila. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo žival iz reke občasno prišla gret na rečno obalo, zato so ji na obrežju nastavili dve mesni vabi. Na avstrijskem Koroškem je včeraj potekala velikanska iskalna akcija krokodila (spodaj arhivski posnetek), ki naj bi ga fant in dekle videla v reki Dravi (na zgornjem posnetku sta očividca na kraju, kjer naj bi videla nevarnega plazilca) ansa BALKAN - Težave tudi zaradi požarov m ■ v« v • Neznosna vročina se vsaj do naslednjega tedna ATENE, BEOGRAD, SOFIJA - Jugovzhodna Evropa je v teh dneh že četrtič letos v primežu vročinskega vala. V več državah na Balkanu so temperature včeraj dosegale 40 stopinj Celzija in več. Ohladitev naj bi prišla šele naslednji teden, tudi dežja, ki ga ni že dva meseca, še ni pričakovati. Območje bodo zato verjetno skupaj z vročino vsaj še nekaj dni pestili tudi požari. Balkan se po letošnji izredno mrzli zimi, eni najhujših v zadnjih desetletjih, sedaj spopada še z najbolj vročim poletjem v skoraj 40 letih. Opustošen je pridelek in kmetje govorijo o ogromnih škodah, vse bolj primanjkuje vode, v Makedoniji počasi že tudi pitne, in elektrike. V Bolgariji so za vso državo včeraj razglasili opozorilo zaradi hude vročine. Rumeni alarm zaradi visokih temperatur je v veljavi tudi v Makedoniji. Vročinski val sega sicer vse do Grčije, kjer naj bi temperature na jugu in zahodu države po napovedih meteorologov presegle 40 stopinj Celzija, tudi ponoči pa se ne bodo spustile pod 27 stopinj. Poleg tega po vsem Balkanu zaradi vročine in suše pustošijo še požari. V Bolgariji so oblasti zaradi požara, ki divja pri Dolni Banji, kakih 75 kilometrov južno od Sofije, razglasile izredno stanje. Izredno stanje zaradi več požarov, ki jih zaenkrat ni mogoče ukrotiti in so med drugim zajeli gost borov gozd, so razglasili tudi na območju občine Konjic v BiH. Gašenje med drugim otežuje težko dostopen teren. Še vedno gori tudi pri Bratuncu, kjer so izredno stanje razglasili pred tremi dnevi. V Srbiji se z ognjem med drugim spopadajo v pogorju Zlatibor na jugu države, kjer je od srede zgorelo 80 hektarjev gozda. Samo v sredo so srbski gasilci uspešno omejili skoraj 250 požarov. Napeto je še na območju Bujanovca in Preševa na meji s Kosovom, kjer veliko dodatno težavo predstavljajo mine, ki so ostale tam po spopadih v letih 1998-1999. V Grčiji pa je po petih dneh pojenjal uničujoč požar, ki je opustošil otok Hios in uničil tamkajšnje dragocene plantaže mastike. Novi požari pa so se medtem razširili drugod po državi, med drugim na otoku Zakintos v Jonskem morju, vendar hiše zaenkrat niso ogrožene. Morilec Johna Lennona brez predčasnega izpusta NEW YORK - Marku Davidu Chapmanu (na posnetku), ki je leta 1980 umoril soustanovitelja skupine The Beatles Johna Lennona, so že sedmič zavrnili prošnjo za predčasni izpust iz zapora.Kot je včeraj objavil urad za kazenske sankcije ameriške zvezne države New York, so 57-letnemu Chapmanu prošnjo zavrnili v sredo. Zapisov njegovega zadnjega zaslišanja pa niso objavili. Chapman je Lennona 8. decembra 1980 ubil pred njegovim stanovanjem v New Yorku. Leta 1981 je bil obsojen na 20-letno do dosmrtno zaporno kazen, potem ko je priznal umor tedaj 40-letnega britanskega glasbenika. Od leta 2000 je že sedemkrat zaprosil za pogojni izpust in doslej so ga, tudi po posredovanju Lennonove vdove Yoko Ono, še vsakič zavrnili. Chapman bo vnovič za predčasni izpust iz zapora lahko zaprosil čez dve leti.