Državni zbor. Dnnaj, 9. aprila 1902. Celje. Ne poznam majhnega mesta, kakoršno je Celje, da bi se zadnja leta tolikokrat imenovalo, kakor ravno to mesto. Radi celjskega mesta se je razbilo nekdanje združeno konservativno-liberalno ministrstvo, ne toliko zavoljo tega mesta samega, kakor radi 4 slovensko-nemških razredov, ki se tamkaj nahajajo. Danes se je ta stvar zopet ponovila: povsod se govori samo le o Celju. To pa zategavoJjo, ker se je v državnem zboru odklonil predlog grofa Stiirgkba, da se naj premestijo slovensko-nemški razredi iz Celja v Maribor. Radi tega glasovanja je nastala med nemškimi poslanci tolika razburjenost, da so sklenili najstrožje nasprotovanje proti vladi in pozvali vse svoje člane, ki so prevzeli kakšno poročilo proračuna, da morajo to odložiti; kar se Je tudi že zgodilo. Nesrečni nasvet je med tem podal >Slovenski Narod«, naj se Slovenci, čeravno smo pri Celju zmagali, vendar s slovenskonemškimi razredi umaknemo kam drugam, Žalec ali v Št. Jur. Ta pisava liberalnega Tavčarjevega lista je razburila ne Ie samo Slovence in Hrvate, temveč tudi na§e zaveznike Čehe in Poljake. Ti pravijo zdaj: »Toliko smo se trudili za vas Slovence, da smo vam pomagali k zmagi; vam pa ni prav nič mar za to vašo pridobitev. Drugokrat si bomo prav dobro premislili, preden se podamo zopet v ogenj za vas.< Tem slovanskim poslancem je treba vedno dokazovati, da to, kar piSe »Slovenski Narod«, se ne piSe po volji slovenskega Ijudstva, temveč ravno nasprotno, a naši narodni nasprotniki so zadovoljni z dr. Tavčarjem in ga hvaliio radi njegove velike mcdrosti. Na vsaki način je Slovencem ta korak dr.Tavčarja prizadel neizmerno Skodo, tako veliko, da se bo težko dala kmalu popraviti. A razumljivo je to njegovo postopanje. Kakor je v svojem zadnjem govoru v državni zbornici rolil vse nemSke naprednjake (liberalce), naj se združijo s slovanskimi naprednjaki, da bodo v tla pomandrali nemške in slovanske klerikalce (katoličane), tako si prizadeva zdaj, s tem pridobiti naklonjenost Nemcev, da jim hoče darovati slovenskonemške razrede v Celju. Zgodovina bo sodila, ali je njegovo postopanje res bilo v prid slovenskemu narodu. Obrtne šole. Dne 8. aprila se je sešel po praznikih prvokrat državni zbor. Nekateri so menili, da se začne že v tej seji od Nemcev napovedana obstrukcija. A temu ni bilo tako. Zmerni Nemci, kakor katoliška ljudska stranka, krščanski socijalci, najbrž tudi ustavoverno veleposestvo. niso za to, da se zlati čas trati z razbijanjem v zbornici, natnesto, da bi se skrbelo za ljudski blagor s pametnimi postavami. Nemcev še ni zadostno število skupaj, da bi vprizorili obštrukcijo. Njih vodja, pruski Schonerer, še tudi ni dal povelja, da se razbije avstrijski državni zbor. Brez Schonererja pa si ne upajo drugi Nemci ničesar vkreniti. Ko ie ministrski predsednik prebral odgovor na nekatere interpelacije, se je toraj začela razprava o obrtnih šolah. Govoril je Čeh Brdlik, ki je naznanil zahteve Cehov v tej zadevi ter končal z zagrozenjem čeS: «m i Čehi vemo, kaj nam je storiti, če se nam ne dovoli, kar zahtevamo.« Kaj dela vlada? Ministrskega predsednika so hvalili, da si ie znal pomagati iz vsake zadrege s svojo državljansko pretkanostjo. ZdajšDii položaj je za njega jako kritičen in nevaren. Kajti če mu ustavijo nejevoljni Nemci delovanje državnega zbora, mu ne preostaja nič drugega, kakor da ali sam odstopi in prostor napravi drugim ministrom ali pa, da razpusti državni zbor. O obeh slučajnostih se je že govorilo in pisalo. Korber tudi zdaj ne miruje, temveč obdeluje razne stranke, naj sklenejo zastran Celja pogodbo ali kompromis. To se pravi: «Potol<5enim Nemcem hočem pomagati s tem, da pripravim Slovence, naj popustijo sami slovensko-neraške razrede v Celju in se ie-ti prestavijo v kateri drugi kraj.» Slovenci so pa — razun dr. Tavčarja — vsi tako paraetni, da si nočejo sami prerezati vrata. Ta bi bila pa res nova, 6e bi vojska, ki je zmagala svoje sovražnike, šia porazene vprašat: «ali želite da se vmaknemo od te postojanke, kjer smo vam tako neprijetni?* Celje. Nemci in vlada. V seji dne 8. aprila je bil oglašen k besedi o obrtnih šolah graški poslanec Hof- man. Tarnal je pa o groznem preganjanju Nemcev t Avstriji, našteval grehe, katere je storila vlada s tem, da je na svojo pest vstanovila viSjo tehniko za Čehe v nemškem Brnu, visjo gimnazijo za Čehe v nemSki Tropavi, višjo gimnazijo za Poljake v nemSkem Tešnu in slovenske razrede v nemškem Celju. Zato napoveduje vladi najostrejši upor. Kaj pa, da so Nemci govorniku burno ploskali. — Za Hofmanom je povzel besedo ministrski predsednik Korber. Povdarjal je, da vlada skrbi za pravico in mir med narodi; da hoče v celjski zadevi napraviti nekaj, kar bo ugodilo željam Nemcev, k a r n e b o zabolelo Slovencev. Nemci so ministra motili s kričanjem; nekateri desničarji so mu pritrjevali. Ker je Hofman napadal ministrskega predsednika tudi radi tega, da je minister za Galicijo Pientak, glasoval s Slovenci, je odgovoril Korber: «tudi moj tovariš Pientak je za spravo in mir med raznimi avstrijskimi narodi.» Nemci tega se ve niso verovali. Vprašanje nastane zdaj samo to: kaj namerava vlada storiti v celjskem vprašanju, da bi bilo po volji Nemcem in Slovencem? Pravični Nemci — to so katoliški poslanci iz nemških dežel — so popolnoma zadovoljni s tem, da ostanejo slovensko-nemški razredi v Celju; s tem so zadovoljDi tudi Slovenci. Prusaških Nemcev pa Korber tudi s tem ne bo potolažil, če te slovenske razrede prežene iz Celja. Več ko protiavstrijskim nemškim poslancem podeli, več bojo ie hoteli imeti.