JUTRA
Marmonta
Cefta 1 Din
Leto III. (X.), štev. 289
Maribor, četrtek 19. decembra 1929
		
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnim ček. ztv. v Ljubljani it 11.409 Valja masačno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din	Tekfon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglata tprajama tudi oglatni cddalak .Jutra" v Ljubljani, Prelomov* utic« K. 4
Macdonaldov položaj ogrožen
DANES BO V SPODNJI ZBORNICI
POSTANE USODNO ZA SEDANJO
LONDON, 19. dec. Današnjo sejo spodnje zbornice, na kateri se bo vršilo bojno glasovanje o vladni predlogi glede rudniškega zakona, pričakujejo vsi politični krogi z največjo nestrpnostjo in zanimanjem. Splošno prevladuje namreč prepričanje, da bi moglo postati današnje glasovanje za nadaljno usodo Macdonaldove delavske vlade zelo nevarno. Stališče liberalcev je namreč še popolnoma nejasno, čeprav so ravno liberalci jeziček na tehtnici, ki bo odločal.
Na včerajšnji seji načelstva liberalne stranke je bilo ugotovljeno, da dosedanje koncesije Macdonaldove vla-
Noui madžarski poslanik o suoji misiji u Beogradu
BEOGRAD, 19. decembra. Današnje »Vreme« objavlja razgovor svojega poročevalca z novim madžarskim poslanikom, baronom Waldemarjem de Altom, ki je med drugim izjavil, da smatra za posebno čast, ki mu jo je izkazala vlada, da sme zastopati Madžarsko v Beogradu. Novi poslanik je opozarjal na skupnost interesov obeh držav ter je izrazil nado, da bo nova trgovinska pogodba mnogo pripomogla k temu, da se dobri sosed-stveni odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo še bolj izboljšajo.
Bolgarski uojašk! ataše u Beogradu
BEOGRAD, 19. decembra. Kralj Boris je imenoval polkovnika generalnega štaba, Panova, za vojaškega atašeja pri bolgarskem poslaništvu v Beogradu.
Ustaua fašistične stranke
RIM, 19. decembra. Veliki lašistovski svet je sprejel ustavo fašistovske stranke. Na vse člane stranke je bila izdana okrožnica, ki naglaša, da vsakdo, kdor se ne strinja z novo konstitucijo, lahko tekom enega tedna izstopi iz stranke.
Uprašanje sklicanja druge haaške konference
PARIZ, 19. dec. Belgijski ministrski predsednik Jaspar je kot predsednik haaške reparacijske konference obvestil vse države, da žele nekatere vlade sestanek konference dne 3. ali 6. januarja. V francoskih krogih ta predlog ni bil simpatično sprejet, vendar pa bi se tudi francoska vlada
BOJNO GLASOVANJE, KI LAHKO DELAVSKO VLADO V ANGLIJI.
de v vprašanju pomislekov liberalnih poslancev proti rudniškemu zakonu nikakor ne zadostujejo, da bi mogle pripraviti liberalce, da glasujejo za vladno predlogo. Merodajno za današnjo sejo bo vsekakor stališče, ki je bodo zavzeli ministri napram liberalnim ugovorom. Vendar pa ni izključeno, da doživi vlada danes svoi občuten poraz tudi v spodnji zbornici, kakor se je zgodilo včeraj v lordski zbornici, kjer je ostala vlada pri glasovanju o vladni predlogi k prometnemu zakonu z 11 proti 14 glasovom v manjšini.
sprijaznila ž njim, ako bodo s predlogom soglašali tudi ostali udeleženci konference.
milijonska dedščina v protezi
DUNAJ, 19. dec. Preteklo leto je umrl v neki dunajski bolnici poljski državljan Goldberg Noe. Zadela ga je kap. Predno je odšel v bolnico, je deponiral dva svoja kovčega v nekem hotelu. V obleki pokojnika so našli 600 dolarjev in s to vsoto pokrili bolniške in pogrebne stroške, oba kovčega pa izročili sodniji. Med tem so se Goldbergovi sorodniki obrnili na poljski generalni konzulat v Newyorku s sporočilom, da je pokojnik nedvomno zapustil večji znesek. Njegova kovčega je zato sodišče izročilo poljskemu konzulatu na Dunaju, kjer so ju vnovič preiskali in našli v njih še 50 dolarjev. Potem pa je prišlo nepričakovano do velike senzacije. Goldberg je imel namreč na svoji desni nogi protezo, ki so jo istotako prenesli na poljski konzulat. Eden od uradnikov konzulata, ki ima sam umetno nogo, je preštudiral natančno konstrukcijo pokojnikove proteze in res našel v njeni notranjščini 88.000 dolarjev.
Usmrtitev sestre generala Horniloua
MOSKVA, 19. dec. Sovjetske oblasti so odredile aretacijo sestre pokojnega generala Kornilova, ki je bil za časa vlade Kerenskega vrhovni poveljnik ruskih armad in je kasneje padel v boju z boljševiki. Obtožili so jo, da se je pod tujimi imeni bavila s protisovjetsko propagando in jo postavili pred izredno sodišče, ki jo je obsodilo na smrt, oziroma na dosmrtno ječo, ako zaprosi osrednji izvršilni odbor komunistične stranke za
Vprašanje vzhodnih reparacij
Postaja, čim bolj se bliža konec leta, vedno bolj akutno. Zakaj znano je na eni strani, da z Madžarsko in Bolgarsko še vedno ni dosežen sporazum glede reparacijskih plačil, ki se jim obe državi, zlasti pa Madžarska, z vsemi štirimi upirate, na drugi stra ni pa se bliža 3. jan. 1930, ko bi se imela v Haagu sestati druga haaška konferenca, ki ima nalogo, da vprašanje reparacij končnoveljavno reši.
Države Male antante, kojih interesi se v vprašanju vzhodnih reparacij krijejo, je odločena, da bo v Haagu nastopala skupno in enotno. V to svrho se je mudil te dni v Pragi rumunski zunanji minister Mironescu, in v razgovorih med njim in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem je bil dosežen popoln sporazum glede skupnega nastopa Male antante v Haagu. Vse tri države bodo zlasti odločno nastopile proti težnjam Madžarske, ki se skuša izogniti plačevanju reparacij, naloženih ji po mirovnih pogodbah. Tudi Francija je že dala zagotovilo, da bo v Haagu Podpirala stališče Male antante, do-*im stoji Italija na strani Madžarske in Bolgarije.
češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v zvezi z obiskom romunskega tovariša Mironesca v Pragi Podal izjavo v katerem povdarja politično važnost obiska, ki je potrdil sedaj že 121etno prijateljstvo obeh držav. Sporazumela sta se v vseh vprašanjih Balkana, Avstrije in Madžarske, v vprašanjih gospodarske organizacije Evrope, in zlasti v vprašanjih vzhodnih reparacij in predpriprav za drugo haaško konferenco.
Znani francoski publicist Auguste Gauvain je v »Journal les Debats« objavil o vprašanju vzhodnih reparacij obširen članek. Povdarja, da so zavezniki dali Bolgariji izredne ugodnosti, zato smatra pritožbe Bolgarije za škandal. Odločno obsoja postopanje grofa Bethlena, ki je osebno v visoki meri interesiran na optantskem vprašanju in ki svojo visoko pozicijo izrablja v to, da bi onemogočil rešitev optantskega vprašanja in s tem tudi ureditev madžarskih reparacij. Solidarnost Male antante bo dogovorno s Poljsko in tudi Bolgarijo, str->a Bethlenov odpor. Člani Male antante ne bodo podpisali Youngovega načrta, ako ne pristopi Madžarska k Pravični ureditvi reparacij, ki bo prinesla madžarski državi le koristi, četudi ni prijetna par tucatom madžarskih feudalcev.
Pariški »Exce!sior« pa smatra, da je postopanje Italije, ki je Madžarom 'n Bolgarom obljubila, da bo podpirala njihov odpor proti pravični ureditvi vzhodno-re parad fskega problema. usmerjeno v to, da bi se razbila Mala antanta In odtegnila francoskemu vplivu. Ta politika je polna nevarnosti, ker podpira madžarski od-
por proti razumni likvidaciji vojne In vzdržuje v Srednji Evropi agitacijski centrum, ki pomeni trajno nevarnost za mir.
Vprašanje vseh drugih reparacij je danes najbolj aktualna točka mednarodnih razprav, ker je praktično Še edina nerešena točka programa druge haaške konference. V Parizu so te dni zbrani finančni strokovnjaki
Francije, Anglije, Belgije, Italije in Japonske, ki pripravljajo predloge za rešitev velikih finančno - tehničnih problemov in v zvezi s tem tudi vzhodnih repan 'i in osvobodilnih taks. V Haagu se bo bila končna in odločilna borba za ta vprašanja, ki so v tesni zvezi tudi z interesi naše države.
pomilostitev. Obsojenka pa je prošnjo za pomilostitev odklonila, nakar je bila justifikacija takoj izvršena.
Prihod novega načelnika železniških
delavnic v Mariboru.
Novi načelnik železniških delavnic v Mariboru, inž. Andro Jovič, ki je bil do-sedaj v Nišu, je že prispel v Maribor in je včeraj nastopil svojo novo službeno mesto.
Z naše severne meje.
Narod v Slov. goricah, ob najsevernejši jugoslovenski meji, je z navdušenim in veselim razpoloženjem slavil rojstni dan svojega kralja. S trobojnimi državnimi zastavami so ozaljšali ne samo urade, ampak tudi z zasebnih hiš in z mnogih cerkvenih zvonikov so plapolale modro-bele-rdeče zastave in oznanjale s prijaznih vinorodnih holmcev udanost in zaupanje ljudstva do svojega modrega vladarja. Praznično razpoloženi so hiteli vaščani k slavnostnim mašam, mladina pa se je zbirala nato v okrašenih šolskih pro štorih, kjer je pobožno poslušala o zmagoslavnih činih in sila težavnih poteh Karadžordževičev, po katerih vodi že 125 let ta slavna družina Jugoslovene od za-pričetega osvobojenja izpod turškega jarma do popolnega ujedinjenja v kraljevino Jugoslavijo. — Tudi slikoviti št. lij v Sl. goricah, ki se je vdal v povojnih letih nepojmljivi narodni mlačnosti, ki je dne 1. decembra skoroda prezrl praznik narodnega ujedinjenja, ko niso znali šolski o-troci in ne ljudstvo, kaj pomeni dvojica zastav na državnih uradih, se je pričel na praznik rojstva Nj. Vel. kralja nanovo zavedati svojih starih tradicij, na katere je še danes tako ponosen, in si nadel ta dan praznično obleko ter odjeknil v srcih vseh narodnih Šentiljčanov poln hvalŽno-sti in navdušenja za svojega osvoboditelja in ujedinitelja kralja Aleksandra I. — Le nekaj ne posebno častnih izjem smo] opazili. Pogrešali smo državno zastavo! tudi na marsikateri trgovski in obrtni! hiši in na župnem uradu. Tudi vitki cerkveni zvonik, ki stoji prvi izza državne meje tik železnice in državne ceste, je ta dan gol sameval, daslravno se Je ravno ta zvonik pred 12. leti toiikrat ponašal s pestrimi zastavami v vsemogoče namene. Tudi pogreb ob isti uri kot slavnostna maša bi se lahko preložil na primernejši čas.
Čast, komar Časi!
Že nekaj let sem oskrbuje znani trgovec Schmiedl v Stolni ulici vse ptiče po zimi z zrnjem in za Božič jim celo »servira« stolčene orehe. Poznajo ga vsi ptiči izpod Kalvarije, preko mestnih nasadov do — magdalenskega parka. In prijazni so ž njim, kakor da so ž njim ene krvi — Živeli posnemovalci!
mednarodni pustolovec
Skupnemu delu evropske policije se Je posrečilo, da je bil v Berlinu aretiran nevaren mednarodni pustolovec. Je to v Švici rojeni Italijan Crivelli, ki je izvršil skoro po vseh državah v Evropi težke sleparije. Najbolj znamenit pa je vsekakor njegov nastop meseca aprila v Pragi. Stopil je namreč tamkaj v stike z neko u-gledno tvorrtico za kovinske izdelke inje s svojim elegantnim in sigurnim nastopom lastnika tako premotil, da je sklenil ž njim pogodbo o večmilijonski kupčiji glede dobave raznih dragocenih kovin. Izvabil je vrh tega od tvrdke 200.000 frankov in potem izginil brez sledu.
Za Jesen In zimo KARO čevlji. VL
Narodni ooložai porabskih
Slovencev
ŽALOSTNI GLASOVI IZ SLOVENSKEGA PORABJA. - ZATIRANJE IN POTUJČEVANJE NAŠEGA ŽIVLJA. — TUJCI POSTAJAJO GOSPODARJI.
Od osvobojenja do danes se skoraj še ni zgodilo, da bi se kateri izmed slovenskih listov spomnil najbolj zapuščene narodne manjšine, porabskih Slovencev, ki so bili pri razmejitvi 1. 1919. razdeljeni med Madžarsko in Avstrijo. Naša delegacija se je v Parizu sicer trudila, da bi jih rešila za Jugoslavijo in dosegla mejo na reki Rabi, toda vsi napori so bili zaman. Porabje je bilo izgubljeno in ž njim je ostalo onstran meje nad 10.000 Slovencev, ki so danes izročeni na milost in nemilost madžarskemu šovinizmu in terorju.
Prve čase, posebno, dokler meje še niso bile ustaljene in utrjene, so bili Madžari napram tej naši narodni manjšini še precej tolerantni. Nadejali so se pač, da jim bo služila pri propagandnem delu in pri akciji za zopetno osvojitev ostale prekmurske zemlje; kakor hitro pa so spoznali, da se porabski Slovenci ne dajo upreči v tako delo, so docela spremenili svojo taktiko. Najprej so zaprli in internirali nekaj najuglednejših oseb, med katerimi je bil tudi župnik Klekl, brat bivšega prekmurskega poslanca Jožefa Kle-kla, kateremu se je šele po uc'~em času posrečilo na skrivaj pobegniti preko meje v Jugoslavijo, a izseliti so se morali tudi vsi ostali, ki so se kakorkoli zavzemali za priključitev k Jugoslaviji.
Tako so ostali porabski Slovenci brez svojih voditeljev, prepuščeni na milost in nemilost Madžarom, ki se za obveznosti napram narodnim manjšinam, ki so jih sprejeli s trianonsko mirovno pogodbo, sploh ne brigajo. Šole so ostale madžarske, a odpravili so celo slovenski verouk, ki je prej vsaj deloma še obstojal. Toda posegli so naposled tudi v cerkev ter tudi od tam že skoraj do zadnjega iztrebili slo vensko molitev in slovensko besedo. Do-čhn so poprej bile celo v Monoštru (Sv. Oothardn) slovenske pridige, so jih sedaj
popolnoma odpravili in na duhovniška mesta so prišli ljudje, ki slovenskega je zika ne razumejo ali pa ga nočejo in ne smejo razumeti. Porabski Slovenci na Madžarskem so tako popolnoma brezpravna raja. Nekoliko na boljšem so oni, ki so bili prideljeni Avstriji, ker so vsaj osebno varni, toda teh je veliko premalo, da bi mogli započeti kako narodno akcijo in so po večini tudi že precej potujčeni. Dobro se držijo samo še nekateri v Straži in Stankovcih.
Da porabski Slovenci ne bi imeli stikov s prekmurskimi Slovenci in ostalo Jugoslavijo, pazijo madžarske oblasti najstrožje na to, da ne prihajajo tja nobeni prekmurski časopisi ali knjige. Pa tudi za starimi slovenskimi knjigami stikajo mad žarski orožniki, učitelji in drugi javni organi. Čitanje slovenskih knjig ali časopisov velja v Porabju za največji protidr-žavni greh. Prav tako kakor v narodnem se pa godi porabskim Slovencem tudi v gospodarskem oziru. Slovensko Porabje je, razen krajev v dolini pri reki Rabi, v vsem slično goričanskemu delu Prek* murja. Zemlja je ilovnata in slabo rodi, a poljskim sadežem škoduje tudi vsaka suša. Zato je ljudstvo po večini revno in si mora iskati zaslužka drugod. Moški hodijo na sezonsko delo po Madžarskem, deloma se pa izseljujejo v prekomorske kraje. Nekaj se jih je v zadnjem času preselilo tudi v Jugoslavijo m v Avstrijo. In tako polagoma, a neizogibno, izginjajo še zadnji ostanki porabskih Slovencev, ki so bili nekoč edini gospodarji te po naravi lepe in prikupne zemlje. Ob bregovih Rabe zamira slovenska pesem, tuji, madžarski in nemški glasovi se oglašajo in ujci postajajo edini gospodarji. Najhuje pa je, da se tega žalostnega umiranja ne spominja nihče, niti svobodna slovenska domovina!
Mariborski	in	d
Smrt odličnega hrvatskega generala.
V Zagrebu je umrl včeraj v 70. letu sta rosti divizijski general v pokoju in častni adjutant Njeg. Vel. kralja Aleksandra, Ante Plivelie. Pokojnik je bil na Hrvat-skem izredno popularen človek in je bil eden od onih redkih visokih oficirjev bivše avstro-ogrske monarhije, ki je tudi v svet(*/ni vojni vedno odkrito pokazal svoje nacijonalno slovansko čustvovanje. Rodom iz Petrinje, je kot komandant 78. pešpolka v Osjeku krenil s svojim polkom v svetovni vojni najprej na srbsko bojišče. Ker pa se nikakor ni strinjal z načinom borbe in nečastnim postopanjem oblasti s srbskim prebivalstvom, so ga prestavili na gališko fronto, kjer je bil dve leti in se tudi tamkaj pokazal kot velikega človekoljuba. Za generala je bil imenovan 1. 1916 in je postal brigadni komandant. Ko se je bližal razpad bivše avstro-ogrske monarhije, se je general Pli-velič stavil takoj z dušo in telesom na razpolago tedanjemu Narodnemu Večuv Zagrebu, ki ga je takoj imenovalo za vrhovnega poveljnika vseh čet na Hrvat-skem. Po organizaciji naše vojske, je bil general Plivelič imenovan radi svojega patrijotičnega delovanja za kraljevega častnega adjutanta in obenem za predsednika naše komisije za razmejitev med Avstrijo in našo kraljevino. L. 1925 je stopil v pokoj. Pred tremi leti je prestal težko operacijo in je od tedaj neprestano bolehal, dokler ga ni sedaj smrt rešila nadaljnega trpljenja. —
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
četrtek, 19. decembra ob 20. uri »Krog s kredo«. Ab. C. Kuponi.
Petek, 20. decembra. Zaprto.
Sobota, 21. decembra ob 20. uri »Radikalna kura«. Premijera.
»Radikalna kura« na mariborskem odru.
V soboto, 21. t. m. se bo vršila premijera nove Doboviškove burke s petjem »Radikalna kura«. S to burko, v kateri igra glavno vlogo priljubljeni komik g. 'Josip Danes, hoče uprava ustreči posebno publiki, ki se rada smeje. Sodeluje skoro ves operetni ansambel, režira g. Joško Kovič, dirigira g. Herzog. Premije-■ri bo prisostvoval tudi avtor.
Naše ceste in potrebe modernega prometa
Minister za zgradbe g. Savkovič je nedavno podal zanimivo izjavo o potrebi prilagodcnja cest v naši državi potrebam modernih prometnih sredstev.
Med temeljnimi pogoji pravilnega ekonomskega razvoja in napredka ce lokupnega narodnega gospodarstva, je naglašal, je nedvomno dobra in gosta mreža cest, ki omogoča brzi, lahki in nemoteni promet blaga. To nam nalaga dolžnost, da dobrim cestam posvečamo največjo pažnjo. Bistveni element vsake ceste pa je kolovoz, po kojega kakovosti sodimo kakovost cele ceste. Dosedanji način izdelave kolovoza, ki je cela desetletja zadošča! vsem prometnim potrebam, postaja sedaj, ko postajajo motorna vo-tu ,vno Prometno sredstvo na cestah, slab, nezadosten in neracijona-len. I ojava motornih vozil kot važnega prevoznega sredstva je izzvala tudi potrebo, da se kolovoz spremeni m prilagodi novim prometnim razme-inm. Nagli porast motornih vozi! na cestah ic postavil vse kulturne državo pred nov, velik in težak problem:
ojačati in usposobiti kolovoz za nova prevozna sredstva in odstraniti vse slabe strani starega kolovoza. Po neštetih poizkusih naraščajoče tehnične dovršenosti doseženi pozitivni rezultati v izgradnji modernega kolovoza v vseh kulturnih državah v razmeroma kratkem času so ustvarili desetti-soče kilometrov modernih kolovozov.
Število motornih prevoznih sredstev v naši kraljevini je tekom zadnjih deset let tako naraslo, da nas že danes stavlja v pogledu izgradnje modernega kolovoza pred veliki problem, ki ga moramo v najbližji bodočnosti v največjem obsegu rešiti. V poštev prihajajo tu v prvi vrsti ceste v bližini naše prestolice in vseh ostalih večjih mestih in industrijskih centrov v državi, na katerih že danes prevladuje promet z motornimi vozili. Izbrali smo za kolovoz sistem as-iadnega betona, valjanega v dveh slojih skupne debelosti 6 cm. Kot podlaga služi obstoječi kolovoz, ki ga treba predhodno popraviti, prevaljati in urediti kot podlago. Po prvih uspelih poskusili v bližini prestolice bomo na enak način izgradili kolovoze tudi po ostalih cestah v vsej državi, kjer prometne potrebe to nujno zahtevajo. Za kaj jasno je, da ne smemo niti za hip pustiti iz vidika važnosti ostalih cest v najoddaljerjcjŠih krajih naše kraljevine. ampak mora biti naše stremljenje, da vse naše ceste popolnoma usposobimo in zasiguramo za neoviran promet. Sporedno s tem pa se mora razviti čim največja naša delavnost na izgradnji cest v krajih, kjer je sedanja cestna mreža še nezadostna Zakaj brez dobrih cest ni gospodarskega razvoja in ne napredka.
Najprimernejše In dobrodošlo božično darilo
bodo vsakemu srečke državne razredne loterije. Za I. kolo 19. razreda, kojega žrebanje se bo vršilo že 16. januarja, jih dobite v upravi »Jutra« in »Večemka« v Mariboru. Aleksandrova c. 13	\)
Lepo pravniško predavanje
je priredila v pondeljek zvečer »Ljudska univerza« v prostorih bivšega »Apolo-rina«. Predaval* je prvi državni pravdnik gospod dr. Ivan Jančič o določilih novega kazenskega zakona in kazenskega pravnega reda glede mladostnikov. Zbrala se je odlična publika vzgojiteljev, sta-rišev in pravnikov ter pazno sledila izredno zanimivim izvajanjem odličnega pravnika. Gospod dr. Jančič je podal tudi pregledno zgodovino kazenskih določil glede mladostnikov in pa tudi sedanje stanje, mladinskega prava pri drugih narodih. Bilo bi želeti, da nudi Ljudska univerza še večkrat tako zanimiva in podučila predavanja iz pravnega sveta. Pon-deljkovo predavanje je bilo tembolj zanimivo, ker se je izkazalo, da ima naša država z novim kazenskim zakonom pravzaprav najmodernejša določila glede mladostnikov in je upati, da bo izvajanje novega zakona rešilo marsikaterega mladoletnika, ki bi sicer zašel za vedno na stranska pota. —
O vlomu pri stavbeniku Kiffuiannu,
smo izvedeli še sledeče podrobnosti. Iz blagajne so odnesli vlomilci denarja v skupnem iznosu 68.853.32 Din, torej približno še enkrat toliko, kolikor se je prvotno mislilo. Izginilo je približno -4000 Din kovanega denarja, trije zavitki 100 dinarskih bankovcev, 10 tisočdinarskih bankovcev, potem pa še raznega denarja in pa več drugih predmetov; med drugim ena velika aktovka, ena torba za inkasi-ranje, en mikrimeter, eno merilo za me-renje okroglega železja ter več znamk in pisalnega orodja. V zvezi z omenjenim vlomom je bilo aretiranih že več oseb, ter so bile izvršene številne hišne preiskave. Za storilci še ni nobenega sledu. —
Prve žrtve poledice.
Na močno poledenelem dvorišču Rei-chove tvornice (dr. Octker) v Melju je padla 17letna delavka Josipina Stiper tako nesrečno na glavo, da je poleg pretre-senja dobila močne kontuzije na temenu. Rešilni avto je ponesrečenko odpremil v bolnico. — Sinoči pa je vsled poledice na gladkem pločniku državnega mostu padla 19-letna lerezinka Staničeva iz Pobrežja. Pri padcu si tako močno ranila desno nogo, da so jo morali z rešilnim avtom prepeljati na stanovanje. — Tretja žrtev poledice pa je Marija VovČko iz Koroščeve ulice 32, ki se je danes pri padcu poškodovala na levem boku. Tudi njo so prepeljali v bolnico. — Ob pojavu prvih nezgod radi poledice je pač ume-'	' in še bolj potrebno, da se začne skr-
i za posipanje pločnikov pred hišami. Davi je mestna občina že podvzela ta korak na javnih ulicah ter na dravski brvi, pa tudi privatniki naj store svojo dolžnost. —.
Hišice za ptičjo krmo
še manjkajo v nekaterih predelih naših javnih šetališč in nasadov. Poskrbimo, da dobč drobni prijateljčki naših src v hudi stiske zime dovolj hrane. V tej akciji je ogledalo naše srčne kulture; kajti ne smemo pozabiti, kako koristni so naši per nati prijateljčki skozi celo leto, ko ugo-nabljajo gosenice in drugo, drevju in cvetju škodljivo golazen, razen tega pa nas s svojim petjem ponesejo iz proze vsakdanjih skrbi v sfere trenutnega zadovoljstva. Tudi poredni vrabčki-berački so vredni naše pažnje in ljubezni. Naj ne bo okna, ki bi ne imelo vsaj enega korita za prezebajoče ptičice. Posebno mladina se naj navaja na to ljubezen, ki vzgaja kulturo srca! —
Delovanje dr. Jurečka pri Protituberktt lozni ligi v Mariboru.
G. dr. Marko Ipavic, tačasni predsednik Protituberkulozne lige v Mariboru, nas prosi za objavo sledečega poročila o delovanju g. dr. Jurečka pri ligi: Gosp. dr. Jurečko je ob pričetku otvorjenega ambulatorija PTL vršil brezplačno ordinacijo trikrat na teden. Pozneje se mu je naklonila nagrada, ki pa je bila v razmerju z delom in trudom majhna, ker skromna sredstva PTL niso dopuščala večje nagrade. Gosp. dr. Jurečko je razen tega imel obilo truda in mnogo poslov za PTL izven ordinacije. Ko so bili leta 1927 odpovedani PTL ambolatoriju prostori, je gosp. dr. Jurečko privoli! v to, da se namesti ambulatorij v lastnih prostorih ter deloma v njegovem stanovanju, s čimer je omogočil ogroženo delovanje ambulatorija.
Obvestilo Študijske knjižnice.
Knjižnica ostane zaprta od 24. decembra do 2. januarja. Tedenskim naročnikom se izmenjajo knjige dne 30. decembra v dobi od 9. do 12.30 ure.
Mariborski filatelisti prirede v soboto, 21. t. m. v restavraciji »Pri zamorcu« ob 20. uri božični večer, na katerega so povabljeni sploh vsi prijatelji filatelije. Vstop prost. —
Božični bazar v Unionu
preteklo nedeljo je bil sijajen izraz ne-le izredne spretnosti in marljivosti učiteljstva in učencev temveč tudi velikodušnosti prebivalstva, ki je kazalo toliko u-mevanja in zanimanja za prireditev. Odbor se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu osobito tvrdki Union za brezplačano dvorano, vsem dobrim gospem, ki so nad vse pričakovanje bogato preskrbele bufet, darovalcem dragocenih predmetov bazarja, posebno tudi cenjenim pevcem, godbenikom in damam za trud pri izvrševanju programa ter tvrdki Brandl ža dostavo klavirja in olepševalnemu društvu za dekoracijo dvorane. — Božičnica za revne otroke se bo vršila v nedeljo ob 3. pop.' v telovadnici v Cankarjevi ulici. Odbor vabi prijatelje otrok k udeležbi in iskreno zaproša peciva in sadja za revne o-troke. Ev. pošiljatve naj se izroče v šolsko kuhinjo osnovne šole v Cankarjevi ulici.
Kako malo pazijo baš starejši ljudje na svoje zdravje!
Štedenje jim leži v krvi in skrb za o-troke ter domačijo jim ne dopuščata misliti tudi na samega sebe. Telo izgublja na odpornosti, oči pa, najobčutljivejši del telesa, polagoma opešajo na vidu. In kaj se često dogaja? Nabavijo se najcenejšo predpotopna stekla, ki nikakor nc mor^1 jo ustrezati namenu. Tukaj bi bilo nfl mestu, da posežejo otroci vmes ter nabavijo staršem najboljše od najboljšega in baš sedaj o Božiču se nudi za to naj-bolja prilika. Prvovrstna Zeiss očala v o-kusno prirejeni škatljici Vam nudi edino strokovnjak-optik J. Peteln. Z garancijskim listkom se Vam istočasno daje prilika izbire in natančne preiskave oči. — Položite Zeisova očala z listkom za zameno pod božično drevesce in pripravili boste svojim staršem največje veselje. Prosite obdarovane, da me po praznikih blagovolijo v mojem podjetju obiskati v svrho brezplačne preizkušnje ter natančne ugotovitve. — S. Peteln, diplomiram optik, Gosposka ul. 5.	330
Velika kavama.
Danes, Četrtek, ruski benefični večer * i specijalnim pevskim in plesnim spoje"
1 dom.	330»
Slovensko zadružništvo
RAZVOJ OD L. 1880. DO DANES. — STATISTIČNI PODATKI. — IZGLEDI
ZA BODOČNOST.
Kako le ooGSdla preverila razbolnlke
RAZBOJNIKI SO NEPROSTOVOLJNO NASTOPILI KOT FILMSKI IGRALCI?
Med tem. ko se Slovenci v veliki trgovini in industriji nismo mogli uveljaviti ali vsaj ne osvoboditi od tujega, pretežno nemškega kapitala, smo se v zadružništvu dvignili tako visoko, da stojimo danes med Tužnimi Slovani najbolj trdno, a mogli bi uspešno tekmovati tudi z najbolj razvitimi zadružnimi pokrajinami zapadne Evrope. Gotovo je tedaj, da je danes zadružništvo najvažnejša panoga narodnogospodarskega udejstvovanja Slo vencev, da smo v tej panogi najbolj samosvoji in neodvisni in da ž njo stojimo in pademo. Vse to naše naravnost ogromno razvito zadružništvo se ie pa razvilo do sedanje višine v zadnjih petdesetih letih, saj smo 1. 1880. imeli komaj par šibkih denarnih zadrug, ki so skupno imele le 97.000 K vlog.
Kako smotren. čeprav nagel ie bil ta razvoj, nam nailepše dokazuje stanje hranilnih vlog naših denarnih zadrug od o-menienega leta do danes. Za zgled naj navedemo samo nekaj številk. L. 1885. so te vloge narastle že na 2,694.000 K. 1. 1890. na 7,405.000 K. 1.	1900. na
7.405.000 K, 1. 1900. na 99.595.000 K, a dve leti pozneje, I. 1902 so znašale-vse hranilne vloge že 149,134.000 K. Razvoj pa je šel z neverjetno nagljmi koraki dalje in ob 30-letnici prvih početkov. 1.1910, so te vloee znašale že ogromno svoto
401.900.000 K. Voina je ta razvoj sicer zavrla. a ni ga mogla zaustaviti. Po vojni pa, posebno od 1. 1924.. ko se je pričela prva sanacija in stabilizacija našega gospodarskega življenja, ki je bilo s poslednjo vojno in prvo povoino dobo do temeljev omajano, je prišel razvoj zopet v popolnoma normalni tok. Splošni podatki nam za ta čas sicer manjkaio.za zgled na nam zadostuieio lahko tudi že navedbe stania in razvoja naših regulativnih hranilnic. L. 1924.. in sicer 1. januarja, kar velja tudi za nasledka leta. so znašale vloge 261.200.000 Din, leta 1925. že
339.400.000 Din, 1. 1926. so narastle na
464.500.000 Din. a 1. 1927. so že nresevle pol milijarde in štele 595.500 000 Din. Vse hranilne vloge celokupnega našega za-
Pred nekaj leti je egiptovski kediv Ismail izjavil, da njegova dežela ne leži več v Afriki, ampak da je postala del Evrope. Prestolica Egipta. Kairo, se je razvila v pravcati Pariz ob Nilu, iz katerega izginja polagoma orijentalska romantika, da bo kmalu samo še ime spominjalo na minole čase. Niso še sicer izginile stare naselbine domorodnega prebivalstva, mesto Kairo samo pa po velemestni živahnosti tekmuje s Parizom. Stare čudne zgradbe izginjajo, na njihova mesta stopajo vedno nove stanovanjske zgradbe s pravimi zapadnjaškimi skladišči. Stare ceste so vse lepo asfaltirane, z vzirom na veliki avtomobilski promet, ki neprestano narašča, pa skrbi mestna u-Prava bolj za ceste nego za trotoarje. ki so po evropskih pojmih še vedno zapuščeni.
čar orijentalskih noči in dni izginja, tudi stereotipni gonjač s kamelo ki je pred hotelom čakal na tujca, da ga odvede k Piramidam. Danes ima vsak hotel specialni puščavski avtobus, hotelsko oso-bje in ciceroni pa govore vsak najmanj Po 3—5 jezikov. Človek, ki v trgovini nakupuje stvari za spomin, postane sumHiv. zakaj tipične egiptske ogrlice kupite danes cenejše v Parizu, egiptske svilene tkanine prihajajo danes iz Lyona ali Bamberga. egiptske preproge pa se najugodneje dobavljajo tam. kjer se izdelujejo, v Sleziji: Ma'de in Germany.
Tudi restavranti in kavarne v Kairu so 2® popolnoma evropejizirane. Kdor hoče Plesati in se zabavati, gre v francoski hotel ali dancing, kdor hoče spoznati egipt-5 0 kuhinjo, gre v Kit-Kat-Club ali kak-elitni etablisement. Pa tudi tam vidiš rancosko penetracijo v Egiptu. Menu se d*ai : Torte Claire en Tasses, Soles . boukir meunier, Tournedos Belle Be-
ne, Dinde nouvelle truffče, Pornmes
družništva pa so 1. 1927. predstavljale ogromno svoto 1.182,600.000 Din.
Razvoj našega zadružništva je bil tedaj popolnoma normalen, a nenavadno nagel in poln uspeha. Toda če hočemo ta razvoj pravilno pojmovati, moramo navesti, da je od 1. 1880. do 1. 1927. narastlo število slovenskih zadrug na 919, torej skoraj na 1000, vštete pa so tu samo zadruge v svobodni Sloveniji, brez onih v Italiji in Avstriji. Vse te zadruge pa so združene v štirih zvezah, treh v Ljubljani in eni v Celju. Zadružna zveza v Ljubljani šteje 549 članic s 127.024 člani,
4.900.000 Din deležev in 689,400.000 Din vlog. Zveza slovenskih zadrug predstavlja 141 zadrug, katere imajo 27.578 Članov, 2.900.000 Din deležev in za Din 258,000.000 hranilnih vlog. Zveza gospodarskih zadrug predstavlja 38 zadrug z 22.654 člani, 4,000.000 Din deležev in Din
15.600.000 hranilnih vlog. Četrta, t. j. Zadružna zveza v Celju, je pa imela istočasno. t. j. I. 1927. dne 1. januarja včlanjenih 193 zadrug z 38.943 člani, 3,400.000 Din deležev in 219.600.000 Din hranilnih vlog.
Iz te statistike je jasno razvidno, da ima Slovenija več v zadrugah učlanjenih zadrugarjev kakor pa naštetih rodbin. To se pravi, da je vsaj po en član vsake slovenske družine obenem tudi član te ali one zadruge. S tem pa še ni rečeno, da je slovensko zadružništvo že doseglo svoj višek in da je nadaljni razvoj nemogoč. Statistika let 1928 in 1929. ki pa nam, žal, ni v celoti na razpolago, dokazuje nasprotno. da še vedno rastemo, in sicer v istem ali pa še bolj naglem tempu kakor poprej. Pri tem je pa treba pomisliti, da ie vsa naša naimlajša pokrajina, t. j. Prekmurje, še skoraj docela neorganizirana. Tam do osvobojenja 1. 1919. zadružništva sploh ni bilo in se je pričelo, čeprav zaenkrat še v skromni meri, razvijati šele. v poslednjih letih. Tako je tedaj slovenskemu zadružništvu zagotovljen še nadaljni razvoj in procvit in je več nego gotovo, da ie ravno ono poklicano, da nas v bodočnosti osvobodi tudi pritiska in eksploatacije tujega kapitala.
soudantes, Salade, Bombe kit-kat, Patis-serie. Fruits in — na koncu — Cafč egyptien.
V kinih se predvajajo skoro izključno francoski filmi, tudi oni ameriške prove-nijence, francoski napisi in so prikrojeni za francoski ukus. To je vsekakor čudno, ker se celo v Parizu v mnogih kinematografih predvajajo mnogi filmi z dvojnimi nadpisi: francoskimi in angleškimi. In Pariz ni angleško mandatsko področje.
Ako postojiš ponoči na kaki veliki ulici, se ti zdi. da si na kakšnem pariškem boulevardu ob Seini. Povsod električne reklame, »zapadne« obleke. Zapadnja-štvo, francostvo najdeš tudi v kairskem časopisju. Kairo ima dvajsetkrat toliko časopisov kakor n. pr. London, in mnogo listov izhaja v francoskem jeziku.
T udi v ženski modi vodi Pariz, in v avtomobilih tekmujeta Citroen in Peugeot s Fordom.
Izmed ostalih uplivov je še največji grški. Egiptske cigarete niso egiptske. ampak grške. Druga grška specijaliteta so grški zidarski delavci, ki so skupno z italijanskimi arhitekti zgradili današnje kairske nebotičnike.
Prui poljub stoletne starke
V Glasgowu je Silvija Argyl z velikimi svečanostmi praznovala stoletnico svojega rojstva. Pri tej priliki jo je pozdravil tudi župan in jo poljubil. Staro samico je to silno ganilo. Pripovedovala je potem, da je bil to prvi moški poljub, ki ga je dobila. Že 81 let, odkar so ji umrli njeni starši, ni dobila nobenega poljuba več.
iBominlalte te CMC
Zgodilo se je to seveda v Ameriki, deželi romantike, kjer se pojavljajo resnične kriminalne afere, ki so še bolj napete nego Wal!aceovi romanj. Nedavno se je vršil velik proces proti tolpi Ralph Cra-ne-ja, ki je — po naročilu — organizirala atentate. Pri zadnjem atentatu v Detroitu, ki ga je naročila neka dama za dobro plačilo, sta Crane in^še en član tolpe padla v roke policiji. Čez dva dni so ujeli še tudi ostala dva člana. To se je pa posrečilo policiji samo s pmočjo filma. A-tentat je namreč policija kinematografski posnela in slike so omogočile, da se je dognala identičnost dvojice pobeglih razbojnikov. Slučaj je zbudil veliko senzacijo. Je pa v zvezi z zakonskimi spori v rodbini bogatega arhitekta Wooda.
Wood ni z ženo živel v dobrih odnoša-iih in vložil je tožbo na ločitev zakona. Žena pa o ločitvi ni hotela slišati. Vendar je proces izgubila, ker je zastopnik moža lahko sodišču predložil 20 pisem, ki jih je žena pisala nekemu mladeniču in iz katerih je bilo razvidno, da je imela z njim razmerje. Na njene trditve, da so pisma falzifikati, se sodišče ni oziralo. Zakon je bil ločen, ločena žena pa je delala načrt za maščevanje. S pomočjo nekega znanca je stopila v stike z razbojnikom Cranejem in njegovo tolpo in jim ponudila 8000 dolarjev nagrade, če neopaženo
Namizni teniški turnir za pruenstuo črauske banouine
Po odobritvi medklubskega odbora table tenis šaveza v Zagrebu priredi SK Vlura v Murski-Soboti dne 5. odnosno 6. januarja 1930 table tenis turnir za prvenstvo dravske banovine. Tekmovanje se deli:
I.
Medklubsko prvenstvo dravske banovine v table tenis-u za leto 1930.
Tekma tročlanskih moštev vseh klubov teritorija dravske banovine, ki gojijo table tenis, brez ozira na to, ali so včlanjeni v sedanjem savezu ali ne. Tekma se vrši po sistemu na točke. Prijava obvezna, prijavnine za to kategorijo ni.
II.
Single in double prvenstvo dravske banovine v table tenis-u za leto 1930.
a) single za moške,
b) single za dame,
c) doufcle za moške,
d) mixted double.
Tekma se vrši po ctip sistemu ter seje smejo udeležiti verificirani in neverifici-rani igralci kateregakoli kluba države. Prijavnina znaša: za single Din 10 za o-sebo, za double Din 20.— za par.
Prijave je poslati na naslov: Nemec Ljudevit, Murska-Sobota, Aleksandrova cesta najkasneje c’o 2. januarja 1930, ker se poznejše prijave ne bodo upoštevale. Tekmovanje se prične dne 5. januarja 1930 ob 10. dop. v dvorani Sokolskega doma.
Ta turnir je tem večjega pomena, ker ima namen zbližanja in spoznanja vseh ljubiteljev tega lepega športa ter stremi za tem, da vzbudi tudi pri ras zanimanje za to športno panogo, da jo dvigne na ono višino kot je v ostalih kulturnih državah.
Obeta se nam radi velike konkurence zelo ostra borba, kar nam jamčijo številne prijave naših ping-pong igralcev. Med drugimi je že prijavil soudeležbo prvak Zagreba ter prvoplasirani igralci table tenis turnirja SK Željezničar v Zagrebu.
Po sklepu International Table Tennis Federationa se sme igrati na turnirju samo s »Tema« žogami.
Službeno iz MO.
Vsi igralci ISSK Maribora in SK Ra-pida, ki so nastopili v tekmi ISSK Mari-bor:SK Rapid dne 8. XII. na Rapidovera igrišču, se pozivajo, da se sigurno javijo dne 13. XII. 1929 med 19.—20. uro v kavarni Bristol na izredni seji medklubskega odbora. Tajnik.
napadejo arhitekta in ga premlatijo, vito pa izropajo. Crane je seveda predlog rad sprejel, ker je od oropanja vile pričakoval še mnogo večji dobiček. Policija pa je dobila nekaj dni pred napadom anonimno pismo, ki j‘o je obvestilo o nameri zloglasne tolpe. Takoj je arhitektu svetovala, naj tiste dni ne hodi iz vile. V vili pa so se skrili 4 detektivi, ki so skrbno pazili na vilo in njeno okolico. Šef detektivov pa je tudi sklenil, da tolpo fotografira in tudi cel dogodek. V arhitektove sobe so postavili celo vrsto aparatov.
Tolpa pa se je »zakasnila« za dva dni in šele tretji dan je prišel pred vito avto s štirimi elegantnimi gospodi, ki so hoteli z arhitektom govoriti. Detektivi so takoj vedeli, da so to Crane in tovariši in so filmali že prihod avtomobila ter vse nadaljne dogodke: dostojanstveni prihod razbojnikov v vilo itd. Detektivi se niso hoteli puščati v boj, ampak so mimo čakali, da je arhitekt posetnike sprejel. Šele ko je eden izmed razbojnikov začel segati v žep po revolver, so navilili ter n-jeli Craneja in še enega razbojnika, do-Čim sta dva pobegnila. A na podlagi filmskih posnetkov sta bila tudi hi dva že čez dva dni aretirana. Na sodni razpravi so predvajali celi film, ki je vzbudil veliko senzacijo. Crane je dobil deset, ostali pa po osem let robije.
SK Wacker
dunajsko profesijonalno moštvo odigra v nedeljo dne 22. t. m. v Ljubljani nogometno tekmo z SK Ilirijo.
Danski učenjak razkril oazo u grenlandski pustinji
t
Danski listi poročajo, da se je vrnil v Kjobenbaven po dveletnem bivanju v Grenlandiji znani danski geolog Alving Pe tersen, ki ga je poslala vlada, da preišče področje okrog Scoreby-Sunda. To je ve-ik fjord, ki sc razteza krog 400 km da-eč v notranjost Grenlandije, z mnogimi odcepki. Ti kraji so bili dozdaj neznani. Aetersen in njegovi spremljevalci so se silno začudili, ko so odkrili v notranjih delih fjorda pravcato oazo, dasi je na zemljevidu povsod bil zabeležen samo ed in pustinja. Mesto ledene pustinje pa je našel Petersen planjave z bogato favno in floro. Našel je rastline in živali, o katerih se je mislilo, da na Gronlandu sploh ne morejo eksistirati. V resnici pa, kamorkoli je splaval pogled, povsod trava, pisano cvetje in nizki vrbovi gozdovi. Na travnikih se pasejo velike črede goved, izven tega pa je našla ekspedicija naravnost neverjetno množino polarnih zajcev in volkov. V prostranih delih fjorda tik ob morju je naravnost mrgolelo severnih medvedov, večinoma samice z mladiči, iz česar sklepa Petersen, da je odkril veliko medvedje razmnoževališče, o čemer se že desetletja vodi ostra debata med strokovnjaki, ker dozdaj tega & nihče dejanski ni videl. Petersen je tudi prepričan, da so v istem fjordu razmno-ževališča vzhodno - grenlandskih tuljnov, ker je ekspedicija na svojem potu naletela na nepregledne množine mladih tnlj-nov. Tudi ptic je v izobilju in Petersen je našel celo mnoge vrste ptic, o katerih se je sodilo, da jih v arktičnih krajih sploh ni. Nedaleč od tega polarnega raja pa je Petersen odkril tudi velika ležišča premoga. ponekod popolnoma odkrita. Vse to v krajih, kamor doslej še ni stopila človeška noga. Petersenova odkritja so vzbudila naravno v celi Danski ogromno senzacijo in velik interes. Razpravlja se že o načrtu, kako bi se ta oaza čimpreje naselila in eksploatirala.
5to let pisma za slepce
V dec. leta 1829 je Louis Braille, učitelj na zavodu za slepe v Parizu, izumil svoje glasovite pismenke, ki jih danes uporabljajo vsi slepd na svetu. Izumitelj je bil tudi sam slepec in ko je izumil pismenke, je bil star 20 let. Danes so izumljeni tudi že posebni pisalni stroji, s katerimi se pi-šeio cele knjige s pismenkami za slepce.
Kairo — Pari* ob Nilu
KAKO SE JE KAIRO PRETVORILO V EVROPSKO MESTO.
Šport
5lr«n %
V M ariboru, dne 19. XII. T929,
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski rama« iz starih Benetk
348
»To se pravi . . . poslušajte . . . pohvalil sem se nekoliko.«
Dandolove oči so se napolnile z obupom.
»Torej,« je dejal, »bi mu ne mogli prinesti tajnega naročila ... in vam ne morem zaupati niče-sa, kar se ga tiče jako blizu?«
»Oprostite!« je vzkliknil Aretino živahno. »Nasprotno, za take reči sem vam lahko na razpolago, kolikor hočete. Prav lahko mi je govoriti s Kandi-anom. On prihaja semkaj. Lahko mi poveste vse, kar je njemu namenjeno. Jaz sem namreč več nego njegov prijatelj: obvezen sem mu.«
Dandolov obraz se je razjasnil:
»Torej bi mu lahko izročili pismo?«
»Obljubljam vam z veseljem.«
»In bi bili pripravljeni napisati to pismo, kakor vam ga bom narekoval ?«
»Prav rad.«
»In m! prisežete, da potem pozabite, kar boste oisali.«
»Prisegam od srca. Bodite popolnoma brez strahu. Če sem se le malce zlagal, ko sem rekel, da je Kandiano moj prijatelj, vas vsaj lahko zagotovim, da sem mu vdan: njegova podjetja so mi ko-likortoliko znana in sem se jih celo udeležil, lahko rečem. Narekujte torej, dragi gospod, narekujte brez strahu ... In nič ne skrbite, narekujte samo to, kar je nujno potrebno: bom že jaz potem prepisal vaše pismo s potrebnimi poetičnimi okraski . . . Saj sem vajen takih reči,« je dodal Aretino z nemajhnim ponosom.
Obenem je primaknil mizo k postelji, postavil nanjo črnilnik in prinesel papirja; nato je sedel in prijel za pero.
Dandolo je zasledoval te priprave z očesom, polnim tesnobe in bridke nestrpnosti.
»Pišite!« je dejal.
In je narekoval:
»Roland!
Umrl bom.
Ko pride to pismo v vaše roke, bo pismo iz večnosti.
Ranjen sem smrtno; nič me ne more oteti.
Smatrajte ga za sveto resnico.
Roland, bil sem nizek in bojazljiv. Slabost me je zapeljala v zločin.
Ta zločin je povzročil vaše trpljenje.
A če bi šlo samo za vas, morda bi se še potolažil ....
Kajti nemogoče mi je pozabiti, da me je dož, vaš oče. pustil živeti v revščini, neudeleževanega pri vladi republike, mene, potomca Dandolov
Toda, še nekdo je na svetu, ki tudi trpi, in morda še bolj od vas.
To je moja hči.
Ona trpi po krivici.
Kaznovana je za greh. ki ga ni grešila.
To so točna dejstva, Roland, točna, prisegam vam pri krvi, ki mi odteka, prisegam vam pri vse-oblastni smrti...«
Dandolo se je za hip prekinil: sopel je s težavo.
»Ali ne mislite,« se je oglasil Aretino, »da je vse to nekam suhoparno in prenagljeno, in da bi bilo dobro, če okrasim nagoto teh stavkov s par literarnimi epiteti? Umetnost, gospod, umetnost! Umetnost ima svoje nepredpisane zakone. In ti zakoni. gospod, se raztezajo tudi na literaturo, gospod.«
Vrli pisar je vihtel svoje pero.
»Rotim vas, ne izpremenite niti besede. Gospod, ali se smem zanesti na vas?«
»Gotovo, ali umetnost. Ah, umetnost. No seveda, obljubljam vam, da hočem spoštovati to prozo, dasi se mi zdi suhoparna in revna.
Dandolo je pokimal z glavo v znak zahvale in nadaljeval:
»Moja hči, Roland, je vredna vaše ljubezni.
Njeno velikodušno srce, ki je podedovalo kreposb naših pradedov, je privolilo v strašno žrtev.
Poslušajte!
Vi ste bili v podzemeljski temnici
Altieri mi je grozil s popolnim ruinom in mi žugal, da me umore kot sumljivega, ako ga ne ubogam.
Bil sem nizek in strahopeten.
Ubogal sem ga.
Po njegovem ukazu sem rekel Leonori, da ste pobegnili, njo pa ste zapustili in se odrekli njeni ljubezni.
In nato sem ji rekel, da more oteti mene, njenega očeta, edino to, da postane ona Altierijeva žena.
Leonora je privolila v to, da sprejme Altierije-vo ime.
Privolila je v strašno žrtev, ki ji je trgala srce.
A zdaj poslušajte.
Privolila je samo v to!
Ali me razumete Roland? Ali me pojmujete? Ali verjamete besedam, ki prihajajo k vam od onstran groba.
Leonora je dobila ime Altierijevo.
Toda nikdar ni bila Altierijeva žena.
Misleča, da ste mrtvi, vam je posvetila večno žalovanje, kakor vdove starodavnosti, ki so ostale zveste svojim soprogom preko groba.
In ko je izvedela, da živite, ni izpreminila te stanovitne zvestobe svojega nežnega srca, svoje čiste duše.
To sem vam hotel povedati.
Umiram ... ne morem vam povedati, kakšno peklensko življenje si je naložila Leonora ob strani Altierijevi, da bi vam ostala zvesta.
Zvesta! Stanovitna! Vse življenje tega dekleta je popisano v teh dveh besedah.
Ali pride kdaj dan vajine združitve? ... Ne vem.
Ne zdi se mi verjetno. Dogodki, ki se pripravljajo, se mi vidijo zla prorokba za mojo hčer.
Radio aparat
izvrstno delujoč se ugodno proda. Informacije daje iz prijaznosti A. Zorko, Maribor, Aleksandrova 14.	3299
Sobo- in črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Snežne čevlje,
vnlkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14.
3092
Harške kanarčke,
kot primerno božično ali novoletno darilo prodajam. Rakovec, Dravska kasarna.	3303
Varčujte z denarjem,
zato kupujte igrače in druge stvari v starinarni I. Peteln, Orožnova ulica 1, poleg glavne pošte.	'	3300
VulkanizacHo
avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4.
3213
Novo zgrajeno vilo
z večjimi in manjšimi solnčnimi stanovanji, 6 minut od Glavnega trga prodam. Naslov v upravi lista. 3287
Nemško-srbska korrespondentinja
išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Samostojna«.	3293
Obiščite takoj novo otvorieno
TRGOVINO
Z BONBONIERAMI
ALEKSANDROVA CESTA 40
V NOVI ZGRADBI VLAHOVIČA
*
kjer dobite okraske za božično drevo od 30 para do Dtn 3.—. Bonboniere od Din 10.— do 100.—. Igračke iz čokolade od Din 15.— do 18.—, čokoladne bonbone v stanjolu po reklamni ceni 10 dkg za Din 5.—, vsakovrstno čokolado od naj-priprostejše do najiinejše. Ne bo Vam žal in Vam bo trud poplačan, ako nas obl* ščete. Ne silimo Vas k nakupu. Hočemo samo pokazati publiki našo bogato zaloga Ako hočete imeti Vaše božično drevo bogato, okusno in poceni okrašeno, pohitite tako) V	3267
tt
KONFISERIJO
FLORA
M
MARIBOR. ALEKSANDROVA 40
M Je samo minuto oddaljena od gL kolodvora.
Božična darila
nudi najceneje
JMulavec
urar
Maribor, Kralja Petra trg 1
Goske,
race,
purane,
sveže zaklane, priporoča po nizki ceni za božične praznike delikatesa
PRINČIČ
nasproti glavnega kolodvora
Gramofone in plošče
nudi po tovarniških cenah
A. Zorko, Maribor
Aleksandrova usta 14
Naiprlpravnelfe darilo xa BoIU
Železni štedilnik,
na dva cilindra, močan, in železna peč na prodaj. Pobreška cesta 21.	3302
Oddam stanovanje,
soba, 2 kabineta in kuhinja in opremljeno sobo. Alijaževa ul. 5.	3307
lifnel!
a oro/^
ŠTAMPILJK
SOKLIČ j
Sveže namočene
polenovke
priporoča od danes naprej dnevno tvrdka
JOS. SIRK
špecerija in trgovina z deželnimi pridelki
Maribor, Glavni trg - Rotovi
Zahvala
Poročila in slike nam pričajo o veličastnem prevozu, katerega so oskrbeli ugledni Aero-klub v Mariboru, društva in občinstvo našemu nepozabnemu sinu edincu, pilotu, gospodu
Hansu Mullerju
Gemstedt
Vsi veste, kaj so stariši ž njim izgubili. Kako domače se je počutil v Mariboru — a vse je bilo le kratek sen. Globoko sočutje, katero so nam izkazali vsi sloji prebivalstva za časa najinega bivanja v Mariboru, nama ostane v neizbrisnem spominu. Tu nisva čutila tujine! Za vse izraze ljubavi, iskrenega sočustvovanja in za častno spremstvo pri prevozu, kakor tudi za krasne vence, izrekamo neminljivo zahvalo. Zahvaljujeva se Aero-klu-bu, vsem društvom, vojaški in civilni oblasti, pevskemu društvu »Jadran«, evangeljskemu župniku g. Baronu in vsem predragim Mariborčanom. Bog plačaj vsem!
V globoki žalosti:
3297
žalujoči stariši:
M. M0LLER in žena ELIZABETA.
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i.t.d.od tvrdke »Patria*. Zagreb.
SOM
J^KOB PERHAVEC. NARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9
IlllbiliiuliuiiiiiIltllililiuilliUlllillllhiiiiiiiiuiiuuiiiuiiiiiiiuiiliilllliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitliiiiiuliiiiiiiiiiiiiiiilflllliilliiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllliliiiiiiiill
Na drobno!
TOVARNA ZA IZDILOVANJE LIKERJEV, OEZERTNIH VIN IN SIRUPOV.
Na debelo!
Konzorcij »Jotra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Br o z o v i S v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavo* Stanko Detela Jr Maribora.